ttevllka 8 » leto XXXVIII • cena 17 din	Celje, 23. februarja 1984
N0V1 TEDNIK JE GUSILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Višje pokojnine?
predvidoma 15. marca bo-
do na seji skupščine pokoj-
ninskega in invalidskega za-
varovanja med drugim raz-
pravljali o predlogu, da bi se
pokojnine povečale za 8,5
odstotka.
Ce bodo delegati s tem so-
glašali, bo to dokončna us-
kladitev pokojnin za lani.
Omenjeni predlog je višji kot
so bile zgodnje napovedi te-
ga povečanja. Te so se opira-
le na oceno, da se bodo oseb-
ni dohodki zaposlenih v
prejšnjem letu povečali za
25,2 odstotka. S tem bi se po-
kojnine povečale za 6,9 od-
stotka. Ker pa so bili po ura-
dnih statističnih podatkih
osebni dohodki zaposlenih v
prejšnjem letu v primerjavi z
letom 1982 večji za 27,1 od-
stotka, pomeni to zvečanje
pokojnin za 8,5 odstotka. Če
bodo na skupščini predlog
sprejeli, bodo dobili upoko-
jenci aprila za toliko večje
pokojnine in razliko od le-
tošnjega januarja.	Z.S.
Računalniška
učilnica
V	Centru srednjih šol v Ti-
tovem Velenju so bogatejši
za deset mikroračunalniških
sistemov Apple z disketnimi
pogoni in terminali paka.
Računalnike - vredni so 7
milijonov dolarjev je na slo-
vesnosti, ki je bila prejšnji
petek, podarila dijakom Go-
renje, sicer pa je to le približ-
no polovica vse računalniške
opreme, ki jo bo Centru
srednjih šol prispevalo Gore-
nje.
V	Gorenju se zavedajo, da
bodo lahko šli v korak s ča-
som le, če bodo čimveč vla-
gali v kvalitetno izobraževa-
nje svojih bodočih kadrov.
Nova mikroračunalniška
učilnica bo poleg kakovost-
nejšega pouka omogočila tu-
di zametke razvojno-razisko-
valnega dela dijakov. sš
Največji dogodek pri nas, 14. olimpijske igre so za nami in upravičeno lahko tudi mi, ki
smo neposredno spremljali dogodke zapišemo, da so v vseh pogledih uspele. Tudi zaradi
osvojene medalje Jureta Franka. Več o OI na straneh 12. in 24. (Foto: Edi Masnec)
Elkov odpira vrata v svet
S proizvodnjo malih elektrarn do vi-
škov energije. Stran 4.
Mamljive dobrote kitajske
kuhe
V hotelu Merx gostuje te dni kitajska
restavracija. Stran 7. _
Stanovanjska stiska, ki je Zakon ne
priznava
Deloiacija družine Kandolf na Babnem je dvignila precej
prahu. Dve plati te zgodbe na strani 13.
Izvedenska služba
se bo še širila
Izvedenska služba pri
celjskem Razvojnem centru
je v celoti izpolnila pričako-
vanja sodstva in tudi druž-
benopolitičnih skupnosti
(občine s celjskega območja
in republika), ki so prispe-
vale denar za njeno ustano-
vitev, ugotavlja koordina-
cijski odbor, ki spremlja in
nadzoruje delo pred dvema
letoma ustanovljene izve-
denske službe.
Od skupnega števila 88
mnenj, ki so jih strokovnjaki
te službe izdelali lani, jih je
največ (66) s področja pro-
meta, dobro pa so delali tudi
izvedenci za gradbeništvo,
strojništvo in finance. Vsa
mnenja so bila zelo dobro
narejena, k čemer je veliko
pripomoglo timsko delo
strokovnjakov in pa zelo do-
bro sodelovanje z Zavodom
za izvedenstvo iz Zagreba.
Nekateri sicer menijo, da
so cene mnenj v primerjavi z
drugimi previsoke, vendar
pa koordinacijski odbor pri-
stavlja, da niso previsoke
glede na kakovost izdelanih
mnenj. Kljub višjim cenam
izvedenskih mnenj so kazen-
ski postopki vseeno cenejši,
saj stranke skoraj v večini
primerov niso zahtevale do-
datnih oziroma naknadnih
izvedenskih mnenj, postop-
ki pa so bili hitreje končani.
Ker se je služba doslej iz-
kazala s kakovostnim delom,
naj bi v naslednjih letih še
razširila svoje delo tudi z de-
narno pomočjo družbenopo-
litičnih skupnosti. Tako naj
bi uvedli še kmetij sko-zem-
ljiško sodno izvedenstvo,
zemljemersko izvedenstvo,
sodno cenilstvo, izvedenstvo
iz ekologije, zaposlili pa naj
bi še nekaj izvedencev za
gradbene zadeve.
S. S.
Boli kot v delegatskem sistemu se
interesi mreljairilaio po bližnjicah
Samo udeležba In dviganje rok na sejah skupščin še ni dovolj__
Ce naj bi bile vse odločitve, ki jih sprejemajo delegatske skupščine dejanski odraz
hotenj in interesov delavcev in krajanov, potem z delovanjem delegatskega sistema na
celjskem območju ne moremo biti zadovoljni. Vrsto interesov še vedno skušajo reševati
drugače, po bližnjicah, ob tem pa je često še preveč resnična ugotovitev o zoževanju
samoupravnega prostora zaradi administrativnih ukrepov, dobrodošel izgovor za neza-
ttimanje za oblikovanje in sprejemanje pomembnih odločitev. Niso glavni razlog slabo
ali preobsežno napisana gradiva, tudi oddaljenost od krajev, kjer so seje, ne. Bolj kot to
ogroža uspešno delo delegacij prepuščenost samim sebi, nepoznavanje razmer in načr-
tov v kraju ali v delovni organizaciji, stališč družbenopolitičnih organizacij, ter celo
stališč ljudi, ki so jih izvolili za svoje delegate in iz vsega tega izhajajočega občutka
osamljenosti, nemoči in nepomembnosti.
Osamljeni delegati
Flesda je delo delegacij v
posameznih okoljih silno ra-
zlično. Res v občinah Žalec,
Mozirje, Slovenske Konjice
in Laško opažajo pri njiho-
vem delu napredek, a vseeno
je še veliko preveč delegacij
in delegatov, ki so pri svo-
jem delu osamljeni.
V celjski občini opažajo,
da so delegacije pogosto pre-
malo seznanjene s problema-
tiko svoje organizacije ali
skupnosti. Premalo so vklju-
čene v življenje in delo v te-
meljnih organizacijah zdru-
ženega dela in krajevnih
skupnostih in tako ne pome-
nijo povezave med njimi in
skupščino. Delegacij mno-
gokje še ne pojmujejo kot
enega od samoupravnih or-
ganov, poslovodni organi in
strokovne službe marsikje
ne dajejo delegacijam pomo-
či, družbenopolitične organi-
zacije pa prevečkrat ostajajo
le pri občasnih obravnavah
dela delegacij. Tega proble-
ma so se konkretno lotili v
občini Šentjur. Da bi dosegli
večjo povezanost delegacij s
krajevnimi skupnostmi, vo-
dje posameznih delegacij vo-
lijo s krajevnimi skupnost-
mi, Vodje posameznih dele-
gacij volijo v svete krajevnih
skupnosti, da bi dosegli po-
vezanost v temeljnih organi-
zacijah, vključujejo vodje
delegacij v delavske svete. V
celjski občini se sicer niso
odločili za takšno pot, a vsee-
no so uveljavili načelo, da na
seje predsedstev krajevnih
konferenc SZDL vabijo tudi
vodje delegacij.
(naprej na strani 3)
2. STRAN - NOVI TEDNIK
23. FEBRUAR 11
V čigavem imenu
odločale delegati?
Očitki, da delegati v te-
meljnih organizacijah zdru-
ženega dela niso povezani s
samoupravnimi organi in
družbenopolitičnimi orga-
nizacijami in da pri njiho-
vem delu strokovne službe
skoraj da ne sodelujejo, so
upravičeni. V polni luči se
je to zopet pokazalo v celj-
ski občini.
Meseci že minevajo, kar so
se pričele obravnave samo-
upravnega sporazuma o ure-
. sničevanju zdravstvenega
varstva, ki vključuje tudi ta-
ko imenovani dodatek šte-
vilka dve, s katerim se pre-
naša zagotavljanje nekaterih
pravic na združeno delo. Pri-
pomb ni bilo, sporazum pa
so delegati obeh zborov ob-
činske zdravstvene skupno-
sti soglasno sprejeli. To je bi-
lo že 11. novembra 1983, spo-
razum pa še vedno ne velja,
ker ga še ni podpisalo dve
tretjini podpisnikov. Med ti-
stimi, ki pristopnih izjav ni-
so poslali, so tudi številne
velike temeljne organizacije
v občini, podpis pa so odklo-
nili v Aeru, Klimi, Opremi,
Ključavničarju in nekaterih
šolah. Kot razlog za odkloni-
tev navajajo predvsem do-
datne obremenitve združe-
nega dela.
Vse to pa ne pomeni le
kratkega stika med delegati
in njihovimi bazami, ampak
tudi brezupnost široke raz-
prave, številnih sestankov in
tudi osebnih razlag spornega
dodatka. Občinska zdrav-
stvena skupnost Celje je na-
mreč že ustrezno znižala pri-
spevno stopnjo, kar skupno
s solidarnostjo nadomešča
sredstva za prenešer.e pravi-
ce v združenem delu.
Kakšen pomen imajo torej
široke razprave in delegat-
sko odločanje, če svoje pri-
pombe in odklonilna stališča
organizacije združenega dela
oblikujejo šele potem, ko je
ves postopek odločanja že
davno mimo?
MILENA B. POKLIC
Uspel kviz
Osnovna šola XIV. divi-
zije je skupno s krajevno
organizacijo Zveze bor-
cev Dobrna pripravila
izredno uspel kviz »Šta-
jerska v borbi«. Mladi so
pokazali veliko raven
znanja, zmagala pa je eki-
pa osnovne šole Edvard
Kardelj iz Slovenskih Ko-
njic, na drugo mesto se je
uvrstila ekipa domače
osnovne šole, na tretje pa
šola Karel Destovnik-Ka-
juh iz Šoštanja, predstav-
niki Muzeja revolucije iz
Celja pa so menili, da bi
zaslužili vsi prvo mesto.
Na prireditvi so šoli
XIV. divizije izročili
knjižno nagrado Odbora
XIV. divizije iz Ljubljane
za dosežke pri razvijanju
tradicij Narodno osvobo-
dilne borbe.
MBP
Štipendij je veliko le za nižje
stopnje izobraževanja
V kratkem bo izšel skupni
razpis kadrovskih štipendij
za vso Slovenijo. Prvi po-
datki, ki jih je zbrala stro-
kovna služba skupnosti za
zaposlovanje v Celju, kaže-
jo, da se je število teh v še-
stih občinah celjskega ob-
močja v primerjavi z lan-
skim razpisom povečalo.
Več štipendij so razpisali v
občinah Celje, Laško, Šent-
jur in Šmarje, manj jih je le
v občini Žalec, enako števi-
lo štipendij pa so razpisale
delovne organizacije v ko-
njiški občini.
Vse delovne organizacije
so se odzvale razpisu. Ven-
dar nas struktura razpisanih
kadrovskih štipendij ponov-
no opozarja na problem, ki je
prisoten že več let. Od skup-
no 1760 štipendij je kar 1660
ali 76 odstotkov razpisanih
do četrte stopnje zahtevnosti
(po starem bi to bila raven
prejšnje poklicne šole). Po-
sebej izstopa občina Šmarje,
kjer znaša ta odstotek 92,4.
Le v Celju je več štipendij
kot lani namenjenih za sed-
mo stopnjo, torej za visoke
šole.
Ker v tem času intenzivno
poteka usmerjanje učencev
v nadaljnje izobraževanje, so
ti podatki eden pomembnih
elementov, ki jih strokovna
služba uporablja pri poklic-
nem svetovanju. Vidimo pa,
da si veliko od tega razpisa
ne morejo obetati, če računa-
mo, da so izobraževalne želje
naših otrok višje. To pa po-
meni', da bo ponovno breme
štipendiranja za višje stop.
nje izobraževanja padlo šti.
pendije iz združenih sret}.
stev, kar je v nasprotju s sa.
moupravnim sporazumom o
štipendiranju, po katerem
naj bi sčasoma kadrovske
štipendije nadomestile šti-
pendije iz združenih sred-
stev.
Tudi sicer se težko sprijaz-
nimo s tako strukturo ka-
drovskih štipendij, če vemo,
da se bodo učenci, ki jih le-
tos usmerjamo v to ali ono
šolo, zaposlili šele čez nekaj
let. Naše razvojne usmeritve
pa tudi zahtevajo vse več
strokovnega znanja.
Ne bomo se spuščali v to,
kako so ali niso izdelani dol-
goročni razvojni plani delov-
nih organizacij in s tem tudi
dolgoročno načrtovanje ka-
drovske politike. To nam bo
lahko jasno v kratkem, ko bo
strokovna služba na skupno-
sti za zaposlovanje izdelala
analizo, po kateri bo razvi-
dno, kako so se obnašale po-
samezne delovne organizaci-
je pri oblikovanju lastne šti-
pendijske politike. Dobili
bomo odgovore na vpraša-
nja: koliko štipendij so pode-
lili, za katere poklice, koliko
jih vsako leto ostane nepode-
Ijenih (lani je od vseh razpi-
sanih ostalo 20 odstotkov ne-
podeljenih), kakšen odsto-
tek zajemajo štipendisti v
odnosu do že zaposlenih in
podobno. Tako se bo poka-
zalo, katere delovne organi-
zacije delajo načrtno in v
skladu z dogovorjenimi
usmeritvami.
VIOLETA V. EINSPIELER
Strokovna služba skupnosti
za zaposlovanje je poslala
vprašalnik tudi 135 obrtni-
kom. Vprašalnik je izpolni-
lo 45 obrtnikov, štirje so
skupno razpisali 5 kadrov-
skih štipendij. Akcija je te-
kla preko obrtnega združe-
nja in tudi letos, tako kot
lani, ni obrodila posebej do-
brih sadov.
Stiske mladih na
delegatskem rešetu
Novi sekretar OK ZSMS Celje Je Mirko
Paj
Delegati občinske konfe-
rence Zveze socialistične
mladine Celje so se po še-
stih mesecih zopet zbrali da
povedo, kje jih kaj tišči, s
čim niso zadovoljni, da se
vprašajo, kako so delali v
mladinski organizaciji in
povedo, kakšne rešitve vi-
dijo iz problemov, zlasti ti-
stih, ki so najbolj značilni
za mlado generacijo v da-
našnjem času.
Seja je tokrat potekala ne-
koliko drugače. Mladi so se
posedli v polkrog, pred pri-
četkom pa so poslušali glas-
bo iz zvočnikov. Sploh je bi-
la seja neformalna, pa morda
prav zato bolj sproščena,
ustvarjalna in zlasti kritična.
Izzivov za razpravo je bilo
dovolj že v samem gradivu
za sejo, kjer je brez slepomi-
šenja zapisano marsikaj,
pred čemer si starejša gene-
racija v nezmožnosti reševa-
nja problemov, zastira oči.
Kaže, da so mladi uvideli, da
jim nihče ne bo pomagal iz
težav in stisk, če tudi sami ne
bodo pri tem kaj storili, to pa
še vedno ne opravičuje pa-
sivnosti tistih, ki so dolžni
nekatere zadeve mlade gene-
racije reševati. In tako je naj-
več kritike na seji doživela
družbena prehrana celjskih
srednješolcev, ki je, milo re-
čeno, pod kritiko. Pa ne pov-
sod. Dobro in poceni malica-
jo tisti srednješolci, kjer so
se uspeli sami, v okviru
osnovne mladinske organi-
zacije, samoorganizirati in
znali problem sami rešiti. To
pa ni čisto v redu, kajti v celj-
ski občini vemo, kdo je nosi-
lec nalog in razvoja na po-
dročju družbene prehrane in
komu bi moralo biti kaj do
tega, da se generacija, ki ra-
ste, tudi zdravo razvija. Mla-
di so se na seji seznanili tudi
z novo programsko zasnovo
Centra za klubsko dejavnost
in z investicijo, ki bo gotovo
privabila več mladih ljudi.
Teme razprave in kritike so
bile še mladinske delovne
brigade oziroma evidentira-
nje brigadirjev, pa problem
brezposelnosti in zaposlova-
nja invalidnih mladih oseb,
ki ga, bržčas zato, ker nas je
večina zdravih, zanemarja-
mo in še marsikaj se je znaš-
lo pred mladimi porotniki.
Delegati so na seji konferen-
ce izvolili novega sekretarja
občinske konference ZSMS.
To nalogo bo sedaj opravljal
Mirko Paj iz Celja.
MARJELA AGRE2
Zvišanje preživnin
Preživnine naj bi se letos v Sloveniji povečale za 33,7
odstotka. To priporočilo občinskim skupnostim social-
nega skrbstva je pred kratkim sprejel odbor za razvojne in
splošne zadeve skupščine republiške skupnosti socialnega
skrbstva.
Predlagano povečanje pomeni sredino med lanskim 40,3
odstotnim povečanjem življenjskih stroškov in 27,1 odstot-
nim nominalnim povečanjem osebnih dohodkov v Sloveniji
v primerjavi z letom 1982.
Gre za preživine, ki so bile določene do konca leta 1982 ali
v januarju 1983 in so bile lani že povečane. Tiste pa, ki so jih
določali od lanskega februarja dalje, pa naj bi se povečale
razmeroma manj.
Preživnino naj bi povečali za enak odstotek v vseh obči-
nah, saj za razlike ni pravih vzrokov. O tem bodo kmalu
sklepali delegati skupščin občinskih skupnosti socialnega
skrbstva.	2 S.
Podpora
INDOK-U
INDOK Center v Celju je
tisti vsebinski vzvod, ki
vse bolj pogosto uspe pre-
makniti .zaspanost' sa-
moupravnega in delegat-
skega informiranja.
Zato ni odveč ugotoviti,
da so delegati skupščine
Indok centra soglasno pod-
prli poročilo o delu v letu
1983 in program dela za le-
tos. V razpravi pa so po-
udarili, da nekatere dejav-
nosti Indok centra še niso
naletela na dovolj velik od-
mev v delovnih organizaci-
jah, predvsem pa ne v služ-
bah, ki bi jih morale najbolj
upoštevati. Gre za referalne
informacije, zbir podatkov,
ki lahko hitro, enostavno in
celovito pomagajo vsem, ki
želijo pripraviti gradivo, ne
da bi ponavljali tisto, kar je
že bilo sprejeto (ali celo
uresničeno). Premalo po-
datkov, so dejali, je o tem,
kdo se udeležuje izobraže-
valnih oblik, ki so skozi vse
leto namenjene organiza-
torjem informiranja v orga-
nizacijah združenega dela,
še posebej pa tistim, ki gra-
divo pripravljajo. Dvesto
ali tristo strani tipkopisa ne
more delegate vzpodbuditi
niti k branju, kaj šele k ra-
zmišljanju ali oblikovanju
stališč. Pa vendar ocene ka-
žejo, da se prav tisti, ki so v
okviru nalog, obveznosti in
odgovornosti dolžni zago-
tavljati osnovo za kvalitet-
no delegatsko odločanje,
usposabljanju izogibajo.
Ali res že vse vedo? Ne le,
da tiskanje takšnih obsež-
nih in nerazumljivih gradiv
veliko stane, bolj pomemb-
no je, da jih delegati, kaj
šele občani, ne berejo.
B.R.
Kake opredmetiti humanost
Duševno in telesno priza-
deti ljudje v Sloveniji so na-
posled dobili svoj zakon, ki
je po obsegu skromen - ko-
maj dvajset členov ima - po
vsebini pa je izredno human.
Z njim je izpričana solidar-
nost, ki spoštuje in upošteva
naravno dejstvo, da pravica
do prejemkov najtežjih inva-
lidov ne izhaja iz dela v pri-
merih, ko človek živi, delati
pa ne more.
Zakon o družbenem var-
stvu duševno in telesno pri-
zadetih ljudi, ki ga je lani
sprejela slovenska skupšči-
na, veljati pa bo začel prvega
junija letos, ureja družbeno
varstvo zmerno, težje in tež-
ko duševno prizadetih m
najtežje telesno prizadetih
ljudi, ki so to postali kot
otroci ali mladostniki, najd-
lje do dopolnjenega 26. leta
starosti.
Kdo bo ta zakon uresničil
v praksi, kako se bo izvajal,
je vsaka občina posebej začr-
tala.
V Celju je to nalogo prev-
zel Center za socialno delo.
Ker seznam teh ljudi ne ob-
staja, so se obrnili po pomoč
v krajevne skupnosti, kjer se
ljudje najbolje poznajo med
seboj. Nekateri od prizadetih
oseb že dobivajo socialno
pomoč, zato seznam ljudi ne
bo težko dopolniti, ljudem v
KS pa je treba pojasniti, da s
sprejetjem zakona ne bo uza-
konjena socialna pomoč kot
socialni kolektiv, ampak bo-
do s tem zakonom zajete vse
prizadete osebe ne glede na
sedanji socialni status. To
pomeni, da na seznam upra-
vičencev pridejo prav vsi, za
katere mislijo, da spadajo v
kategorijo prizadetih ljudi.
Zato zanje ni potrebno nobe-
no dolgotrajno zbiranje
zdravstvene dokumentacije,
ker bo zadostovalo zdrav-
stveno potrdilo. Pri vsem
tem obstaja ena sama boja-
zen, da bo kateri od teh ljudi
izpadel, kar pa bo mogoče po
kratkem postopku dopolniti
še po prvem juniju.
Tako so socialne komisije
pri krajevnih skupnostih po-
stavljene pred zahtevno na-
logo, da konkretno sodeluje-
jo pri uresničevanju zadnje-
ga najbolj humanega zako-
na. Upajmo, da so ga razu-
meli prav ter tako omogočili
Centru za socialno delo v Ce-
lju, da z najbolj popolnim se-
znamom uresniči cilje, za ka-
tere so se bojevali več let.
Kako bo to sodelovanje po-
tekalo, ali bo obrodilo sad ali
pogrnilo na izpitu, bomo vi-
deli v kratkem.
ZDENKA STOP AR
Klubi tekmujejo
Republiški center klubov OZN Slovenije v Ljubljani
organizira vsako leto kviz tekmovanje v vseh občinah.
Temi letošnjega tekmovanja sta Temeljni podatki o
Organizaciji združenih narodov in Neuvrščeni.
V Celju so se občinskega kviz tekmovanja udeležile
tri celjske osnovnošolske ekipe: OŠ Franca Kranjca s
Polul, OŠ Ivan Kovačič-Efenka in osnovrfe šola iz Do-
brne. Tekmovale so tudi tri srednješolske ekipe klu-
bov OZN, in sicer zdravstveni šolski center Celje, sred-
nja kmetijsko-živilska šola Celje in kmetijska srednja
šola iz Šentjurja. Prvo mesto sta dosegli ekipa OŠ
Franca Kranjca in ekipa srednje kmetij sko-živilske
šole iz Celja. S tem sta si ti dve ekipi priborili pravico
udeležbe na četrtfinalnem tekmovanju, ki je bilo v
Žalcu in kjer se je zopet izkazal klub OZN na polulski
osnovni šoli. Dosegel je prvo mesto, s tem pa si je
tekmovalna ekipa zagotovila tudi mesto na polfinal-
nem tekmovanju, ki bo v Slovenj gradcu, finale tega
tekmovanja pa bo 21. marca v Ljubljani.	M. A.
Marca sekcijske razprave o kmetijstvu
Tako Je sklenil svet za družbenoekonomski razvoj kmetijstva pri celjski SZDL
Svet za družbenoekonomske odno-
se v kmetijstvu pri celjski konferenci
SZDL je sklenil, da bodo v marcu
sekcijske razprave o kmetijskih nafo-
gah po vseh krajevnih skupnostih.
Za dnevni red so že v naprej določili
predvsem naslednja vprašanja: pro-
gram sklada za pospeševanje kmetij-
stva v občini Celje, priprave na spo-
mladansko setev, predstavitev rezulta-
tov preusmerjenih kmetij, v KS pobr-
na in KS Vojnik po posebnem dogovo-
ru še informacijo o pokojninsko-inva-
lidskem zavarovanju, davčna politika
in olajšave, pobude za spremembo
kmetijskih zakonov (v slovenski skup-
ščini bodo na vrsti v jeseni) in poudar-
ki dolgoročne stabilizacije v kmetij-
stvu.
Svet se je seznanil še z rezultati, ki
jih dosega kmetijska pridelava na
preusmerjenih kmetijah.
Na seji pa je bilo postavljenih tudi
nekaj vprašanj in razmišljanj.
Nesmotrna razporeditev odkupnih
postaj za mleko (oddaljenost) zavira
večjo pridelavo mleka v nekaterih va-
seh, kot so Kompole, Ogorevc in Pro-
žinska vas. KZ Celje naj poskuša pro-
blem rešiti skupno z mlekarno, hkrati
pa še tradicionalna nezadovoljstva pri
jemanju vzrocev zaradi ugotavljanja
tolšče. Člani sveta so mnenja, da bi
morala mlekarna večjo pozornost na-
rrenjati kakovosti mleka, ne pa samo
količinam.
Melioracija v Zepini bo končana
marca, pripravlja se nova v Zadobrovi.
Denar za drenažno mrežo je zagotov-
ljen, položili pa naj bi jo jeseni.
Svet za družbenoekonomske odnose
v kmetijstvu pri celjski SZDL predla-
ga ustanavljanje sejalnih skupnosti,
saj so kmetje pripravljeni prispevati
denar za sejaLnice, sklad za pospeševa-
nje pridelave hrane pa naj preuči mož-
nost, da v letošnji finančni načrt vklju-
či še stajo za privez govedi ob rezan)11
parkljev v Strmcu.
MITJA UMNIK
23. FEBRUAR 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 3
polj ko v delegatskem sistemu se
interesi uveljavljajo po bližnjicah
Nadaljevanje s 1. strani)
Sicer pa se marsikje pro-
blem prične že prej - že pri
safliem sestajanju delegacij
ali konferenc delegacij.
V krajevni skupnosti Do-
brna v celjski občini na pri-
mer ugotavljajo, da se večina
delegacij ne sestaja, da pri-
jeta na sejo le predsednik in
Itakšen član, si razdelita ob-
veznost in eden gre na skup-
ščino. Večinoma je s tem raz-
prava o delegatskem gradivu
zaključena. Podobno nere-
dno se sestajajo delegacije v
jmarski občini, kjer sodijo,
da bi potrebovali več stro-
kovne pomoči. Podobno je
tudi v laški občini. Sicer pa
a večino velja tudi konjiška
ugotovitev - kjer je aktiven
vodja delegacije, dobro dela
tudi delegacija in obratno.
Brez poznavanja nI
odločanja
Ni dovolj, da bi delegati
1 bolje poznali razmere, inte-
rese in cilje svojega okolja,
tudi način, kako jih je mogo-
če uresničiti, je treba pozna-
ti. Organizirano izobraževa-
nje delegatov, za katerega so
največ naredili v celjski in
konjiški občini, še ni dovolj,
j če možnosti delegati ne izko-
riščajo. V Laškem pa na pri-
mer delegati sami opozarjajo
na potrebo po delegatskem
izobraževanju. Navsezadnje
je to najkrajša pot do pozna-
vanja delegatskih možnosti,
pravic in dolžnosti. V celjski
I občini je na primer očitno,
da je tesna povezanost med
uspešnostjo dela delegacij in
njihovo udeležbo v izobraže-
valnem sistemu za delegate,
čeprav je to lahko le odraz
večjega zanimanja za delo v
teh okoljih.
Zožene možnosti
odločanja
Očitek delegatov, da so nji-
hove možnosti odločanja oz-
^e, je prisoten v vseh obči-
nah, izrazito pa v celjski in
^ozirski. Najbolj je še vedno
Pogost očitek, da so delegat-
ka gradiva preobširna, pre-
polna strokovnih izrazov in
Stevilk. Šentjurski delegati
zahtevajo od pripravljal-
cev gradiv povzetke, pred-
vsem pa, da bi gradiva pra-
vočasno dobili. Enako neza-
dovoljni so z gradivi Lašča-
^ ki jih tudi čudi, zakaj pra-
v'°časno poslanih gradiv tudi
ne dobijo pravočasno. Pre-
učena so tudi gradiva v
^arju, v Žalcu pa so le na-
'dez rešili prevelik obseg
Sradiv - tiskanih izgleda
rjanj kot razmnoženih na ci-
postilu. Gradivo je tako ma-
0 bolj pregledno, vsebina pa
J*ako razvlečena in obsežna.
£ včasih očitajo tudi celj-
*ernu Delegatskemu poro-
čevalcu, a v tej občini so vsa-
komur dostopne Indok in-
formacije, kjer objavljajo
preprosto napisane povzetke
gradiv.
Več predlaganih alterna-
tivnih rešitev in potem tudi
povratne informacije s skup-
ščin v delegacije, pogrešajo v
vseh občinah. To tudi ne bi
bilo nemogoče doseči, malo
težje je le pri drugem pogo-
stem očitku - da administra-
tivni ukrepi omejujejo mož-
nosti odločanja. Do neke me-
re je to mogoče preseči. Pre-
prost primer - vemo, da so
sredstva za družbene dejav-
nosti omejena in koliko. Ko
so v občinah izračunali, koli-
ko denarja bodo zanje lahko
namenili, so strokovne služ-
be interesnih skupnosti za
seje skupščin že izdelale do
decimalke natančne razdeli-
tve za posamezne dejavnosti.
Delegati tako res niso imeli o
čem odločati. Lahko pa bi
ubrali drugo pot - delegate
bi seznanili z možnostmi v
občini, na osnovi .njihovih
predlogov, mnenj in stališč
pa bi šele izračunali podro-
ben razrez po dejavnostih.
V skupščinah SIS ne
gre In ne gre
Brez izjeme v vseh obči-
nah neprimerno bolje, pa naj
gre za udeležbo ali kakovost
razprav, delujejo občinske
skupščine kot skupščine sa-
moupravnih interesnih
skupnosti. To se začenja že
pri obravnavi gradiv v dele-
gacijah. V Celju med razlogi
za to navajajo tudi neenako-
vreden položaj teh delegacij
v primerjavi s samoupravni-
mi organi in delegacijo za
zbor združenega dela v de-
lovni organizaciji oziroma za
zbor krajevnih skupnosti v
krajevni skupnosti. Tudi
odnos družbenopolitičnih
organizacij je podoben, saj
zlepa njihovi predstavniki
ne pridejo na zasedanja
skupščin SIS. Očitno se tudi
odraža odnos do družbenih
dejavnosti kot do družbene
porabe, čeprav pa se je kriti-
čen odnos do problemov bi-
stveno zaostril.
V	konjiški občini ugotav-
ljajo premajhno pomoč stro-
kovnih služb interesnim
skupnostim, delegatom ozi-
roma delegacijam. Cesto za-
stajajo tudi povratne infor-
macije, delegati dobivajo
preobširna gradiva. Sklice-
vanje v najbolj primernem
času - ko delegatom ni treba
zapuščati delovnega mesta
za dalj časa, pa se je na ude-
ležbi na sejah kaj slabo odra-
zilo.
V	občini Žalec tudi izobra-
ževanje delegatov ni kaj do-
sti zaleglo. Krajani še vedno
raje rešujejo svoje probleme
v zboru krajevnih skupnosti
kot v interesnih skupnostih,
pa čeprav gre za komunalne
ali probleme s področja
vzgoje in izobraževanja...
Boljše kot je bilo pa vseeno
je, saj se pohvalijo, da že ne-
kaj časa prejemajo delegat-
ska gradiva. Sicer pa so v tej
občini, kot tudi v Celju, Mo-
zirju in Slovenskih Konjicah
zaživel skupščine samo-
upravnih interesnih skupno-
sti kot četrtega zbora občin-
ske skupščine.
So razdalje samo
Izgovor?
Ze pri sestajanju delegacij
v krajevnih skupnostih je
vse pogostejše opravičilo, da
delegata ni bilo zaradi odda-
ljenosti in slabih avtobusnih
zvez. Se večkrat pa to sliši-
mo v občinah. V Šentjurju je
večina delegatov iz odročnih
krajevnih skupnosti s slabi-
mi avtobusnimi zvezami.
Prevoz z osebnim avtomobi-
lom je predrag, na bone, zato
marsikdo raje ostane doma,
kot da bi šel na sejo. Razdalj
ni mogoče zmanjšati, zato v
občini razmišljajo o ustrez-
nem nadomestilu za prevoz,
saj lahko le tako pričakujejo
večjo udeležbo na sejah.
S prevozi so sevčda težave
tudi drugje. Največje razda-
lje morajo premagovati dele-
gati v šmarski občini, kar pa
ne bi bil ob gostejši avtobu-
sni povezanosti takšen pro-
blem. Zanimivo pa je vpraša-
nje delegacije iz krajevne
skupnosti Osredek, kjer je le
nekaj višinskih kmetij: Za-
kaj morajo imeti svojo sa-
moupravno delegacijo v
skupščini občinske stano-
vanjske skupnosti? Ce bi o
takih primerih več razmišlja-
li in tudi ukrepali, bi tudi se-
je skupščin interesnih skup-
nosti bile pogosteje
sklepčne.
Pogosta je tudi zamera,
da na skupščinah odločajo o
prevelikem obsegu formal-
nih stvari, kot so dajanja
raznih soglasij, obravnave
poročil in podobno. V mo-
zirski občini menijo, naj bi
to opravili že v izvršnih or-
ganih, delovni program
skupščin pa naj bi bil v več-
ji meri odraz predlogov kra-
jevnih skupnosti in delov-
nih organizacij. V celjski
občinski skupščini pa so
favno kvaliteti in odprtosti
Programa posvetili veliko
Pozornost in vanj uvrstili
lajpomembnejša vprašanja
s področja gospodarstva in
družbenih dejavnosti in ga
tudi uskladili s programom
dela družbenopolitičnih or-
ganizacij.
V celjski občini opažajo,
da nekatere delegacije ozi-
roma konference delegacij
pri svojem delu izrazito iz-
stopajo - to so predvsem
Železarna Štore, Aero, Ko-
vinotehna in Ingrad. Obrav-
nave gradiv v delegacijah
oziroma konferencah so vse
bolj vsebinsko poglobljene
in kritične, kar se očitno
odraža v razpravah na sejah
skupščin. V mozirski občini
so takšne delegacije v Glinu
Nazarje, Kovinarstvu Ljub-
no in TDO Savinja Mozirje
ter delegacije vseh krajev-
nih skupnosti - vsaj za zbor
krajevnih skupnosti, ki tudi
tod, kot v večini občin, de-
luje najbolje od vseh, kar pa
nikakor ne velja za delega-
cije iz krajevnih skupnosti
za skupščine samoupravnih
interesnih skupnosti.
V šentjurski občini so de-
legacije za skupščine SIS
prav tako velikokrat nes-
klepčne. Ocenjujejo, da de-
legati na seje ne prihajajo,
ker jih problemi, ki so na
dnevnem redu, ne zanimajo,
pa čeprav morajo odšteti
tako velik del od svojih
osebnih dohodkov prav za-
nje. V Šentjurju bodo na nji-
hovo zavest skušali vpliva-
ti preko socialistične zveze
in sindikata oziroma sa-
moupravnih organov.
Možnosti za lažje in celo-
vitejše delo in odločanje de-
legatov je očitno še več kot
dovolj, tako kot je sedaj že
dovolj takšnih in drugačnih
analiz delovanja delegat-
skega sistema. Pravzaprav
se zadnja leta bistveno prav
nič ne spreminjajo. Čas pa
je, da bi se! Da bi formalno
kar dobro vživet sistem tu-
di prevzel svojo kvalitetno
vsebinsko vlogo! V celjski
občini se na konkretno ak-
cijo že pripravljajo.
Po kandidacijskih konferencah:
zaupanje najodgovornejšim
Tudi v vseh občinah celjske-
ga območja so bile v prejšnjih
dneh kandidacijske konferen-
ce, na katerih so ocenili delo
nosilcev najodgovornejših de-
legatskih dolžnosti v občin-
skih skupščinah, njihovih zbo-
rih in v skupščinah samo-
upravnih interesnih skupno-
sti.
V	celjski občini so za novega
podpredsednika občinske
skupščine kandidirali Jožeta
Bučerja, za namestnika pred-
sednika zbora združenega dela
Jožeta Boršiča, za namestnico
predsednika zbora krajevnih
skupnosti pa Marjano Žumer.
Kandidatka za podpredsedni-
co zbora uporabnikov občin-
ske izobraževalne skupnosti je
Marija Vrbančič, za predsed-
nika skupščine telesnokultur-
ne skupnosti pa kandidira Pa-
vle Bukovac.
V	žalski občini bodo vsi no-
silci najodgovornejših funkcij
v občinski skupščini še naprej
opravljali te dolžnosti. Določili
pa so nekaj novih kandidatov
za samoupravne interesne
skupnosti. Kandidat za pred-
sednika zbora izvajalcev tele-
snokulturne skupnosti je Adi
Vidmajer. Za predsednico
skupščine stanovanjske skup-
nosti kandidira Anton Ajdič,
za predsednika zbora izvajal-
cev pa Stane Čehovin. Kandi-
datka za predsednico zbora
uporabnilov v skupščini skup-
nosti otroškega varstva je An-
dreja Mrevlje, kandidatka za
njeno namestnico pa Milena
Dosedla. Za namestnika pred-
sednika zbora uporabnikov
skupščine občinske zdravstve-
ne skupnosti so v Žalcu kandi-
dirali Jožeta Keka.
V	konjiški občini so kot no-
vo kandidatko določili le
Tončko Jelenko in sicer za
predsednico zbora izvajalcev v
skupščini občinske izobraže-
valne skupnosti.
Šentjurčani so določili nove
kandidate samo v občinski te-
lesnokulturni skupnosti. Za
predsednika skupščine te
skupnosti kandidira Polde
Škorjanc, za predsednika zbo-
ra uporabnikov Edi Kukovič
in za predsednika zbora izva-
jalcev Vili Škornik.
V	občini Šmarje pri Jelšah
so obravnavali le eno kadrov-
sko spremembo: kandidat za
predsednika zbora krajevnih
skupnosti občinske skupščine
je Pavle Strajn.
Tudi v občini Laško so dolo-
čili le enega novega kandidata.
Jure Križnik naj bi v nasled-
njem mandatu opravljal dolž-
nost namestnika predsednika
skupščine občinske stanovanj-
ske skupnosti. Laščani so tudi
podprli kandidaturo Viktorja
Seitla za predsednika zbora
občin skupščine Slovenije.
V	Mozirju so ocenili, da so
sedanji nosilci najodgovornej-
ših dolžnosti v občinski skup-
ščini in skupščinah samo-
upravnih interesnih skupnosti
svoje delo opravljali dobro in
sprememb ne bo.
V	velenjski občini ne bo
večjih sprememb, kajti z vsemi
dosedanjimi delavci na odgo-
vornih mestih so bili zadovolj-
ni. Do sprememb pa bo prišlo
v zboru krajevnih skupnosti,
ki ga bi naj kot predsednica
vodila Boža Štajner. V SIS za-
poslovanje pa je predlagana za
predsednico skupščine Marija
Žužek.
Letos praznik v Kozjem
Delegati so na zadnji seji občinske skupščine Šmarje pri
Jelšah obravnavali pomembne dokumente za nadaljnji
razvoj občine.
Menili so, da je osnutek sprememb in dopolnitev druž-
benega plana občine do leta 1985 primeren za javno raz-
pravo. Delegati so sprejeli predlog resolucije o družbeno-
ekonomski politiki in razvoju občine v letu 1984 ter pred-
log načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospo-
darske stabilizacije v občini Šmarje pri Jelšah. Sprejeli so
še program dela občinske skupščine za letošnje leto ter
predlog družbenega dogovora o priznavalninah udeležen-
cem NOV. Delegati so se tudi odločili, da bodo letos praz-
novali občinski praznik v krajevni skupnosti Kozje.
Ponekod 2e zaključni računi
Akcija obravnave zaključnih računov v občini Laško
poteka po skupno zastavljenem programu, ki jo spremlja
in vodi občinski svet zveze sindikatov Laško. Ocene rezul-
tatov gospodarjenja v preteklem letu so že posredovale
sindikatu Papirnica in Kora Radeče ter temeljni organiza-
ciji MI in TLG.
Na sindikatu v Laškem povedo, da akcija dobro poteka,
da so v večini delovnih organizacij že zasedali zbori delav-
cev in da povsod upoštevajo izhodišča o pripravi poslov-
nih poročil.
Teča) za gasilske častnike
Občinska gasilska zveza Žalec je pripravila tečaj za gasil-
ske častnike, ki se je pričel v začetku tega meseca in bo
trajal do konca aprila. Obiskuje ga 30 slušateljev iz 26
gasilskih društev občine. S tem bodo prispevali k večji
strokovni izobrazbi članstva.
Začetek volilne bitke v ZDA
Z javnimi kandidacijskimi se-
stanki obeh strank, demokratske in
republikanske, v ameriški zvezni
državi Iowa se je v ZDA v resnici
začela kampanja za izvolitev 41.
predsednika Združenih držav. No-
vost tokratne volilne bitke je v
tem, da pri republikancih sploh ni
sporno, kdo bo predsedniški in kdo
podpredsedniški kandidat. Negoto-
vost glede tega je razpršil 29. ja-
nuarja predsednik Ronald Reagan
s sporočilom, da bo vnovič kandi-
diral in da bo imel ob sebi Georga
Busha, podpredsednika ZDA.
Javno opredeljevanje članov de-
mokratske stranke v Iowi je bilo
prvi preskus možnosti osmerice
kandidatov, ki se potegujejo za to,
da bi jih na konvenciji (kongresu)
demokratske stranke izbrali za
predsedniškega kandidata.
Izidi v Iowi, pretežno kmetijski
državi v osrčju ZDA, so pokazali,
da ima za zdaj največ možnosti
Walter Mondale, znan kot podpred-
sednik ZDA v času, ko je bil pred-
sednik Jimmy Carter. Mondale je
dobil skoro polovico vseh glasov,
na drugem mestu se je z okoli šesti-
no glasov znašel - presenetljivo -
senator Gary Hart, medtem ko je
veliki poraženec senator John
Glenn, nekoč slavni astronavt.
Volilno dirko bodo nadaljevali
28. februarja v New Hampshiru, ko
bodo prve tajne volitve oziroma
opredeljevanje za demokratske
kandidate.
Dogodki v Iowi pa so prinesli še
eno presenečenje. Ankete konec ja-
nuarja so kazale, da do 57 odstot-
kov Američanov odobrava Reaga-
novo politiko. Ko pa so v Iowi
vprašali ljudi, koga bi volili, če bi
volitve predsednika ZDA bile že
zdaj, so bili izidi kaj neugodni za
Reagana: samo 39 odstotkov bi gla-
sovalo za sedanjega predsednika
ZDA, kar 53 odstotkov pa za Mon-
dala!
Ronald Reagan, po letih najsta-
rejši predsednik v zgodovini ZDA,
skuša s ponovno kandidaturo dose-
či tisto, kar se predsedniškim kan-
didatom ni posrečilo že od začetka
šestdesetih let, ko je bil Dwight Ei-
senhower zadnji predsednik doslej,
ki je v Beli hiši preživel dve man-
datni dobi, osem let.
Reagan ima v rokah močan adut:
okrevanje ameriškega gospodar-
stva po letih gospodarskega naza-
dovanja, naraščanja brezposelno-
sti in inflacije. V treh letih vlada-
nja 40. predsednika ZDA je prišlo
do gospodarskega razmaha, brez-
poselnost je še visoka, a vseeno ve-
liko nižja kot je bila, dolar se je
izredno okrepil in zanj je treba pla-
čati visoke obresti. Povečalo se je
število delovnih mest. ZDA so se
vojaško okrepile. Reagan poudar-
ja, da so po letih potrtosti in pobi-
tosti, nazadovanja ugleda Združe-
nih držav - ZDA spet močne in sa-
mozavestne.
Njegovi nasprotniki kritizirajo
Reagana, da gospodarska obnova
ni povsem njegova zasluga, da je
bilo okrevanje doseženo za ceno po-
slabšanja položaja manj premož-
nih in revnih državljanov, pred-
vsem pa za ceno velikanskega pro-
računskega primanjkljaja, ki znaša
letno okoli 180 milijard dolarjev.
Kakor koli že: dogodki v Iowi ka-
žejo, da Reaganova morebitna zma-
ga ne bo gladka, da je sicer popula-
ren, da pa bodo predsedniške voli-
tve čisto mogoče trd oreh ne samo
za demokratskega kandidata, mar-
več tudi za Reagana samega.
Piše JOŽE ŠIRCEU
4. STRAN - NOVI TEDNIK
23. FEBRUAR 11
Vse načrte presegajo po zaslugi izvoza
V Elkroju prisegajo le na tri pravila: delo, delo In delo
Delovna organizacija El-
kroj je bila ob koncu lan-
skega leta med najuspešnej-
šimi organizacijami v obči-
ni Mozirje. Tudi letos bo
verjetno tako, saj izvažajo
skoraj toliko, kolikor jim
uspe proizvesti. Kvaliteta
in pravočasni rok dobave
sta tisto, kar je delovno or-
ganizacijo uveljavilo na za-
hodnem trgu.
Največ izvoznega blaga na-
redijo v tozdu Konfekcija v
Nazarjah. Nedvomno po za-
slugi dobrega dela vseh de-
lavcev. V čem so pravzaprav
vzroki delovnih in izvoznih
uspehov v tem tozdu, smo
povprašali direktorja Rudija
Gabrca.
»Le izvozu se lahko zahva-
limo, da v zadnjih letih
uspešno presegamo zastav-
ljene načrte. Ze lani smo
izvozili med 70 in 80 odstotki
naše proizvodnje, letos bo-
mo v tujino poslali še več
hlač. Tako imenovane mrtve
sezone proizvodnje in proda-
je ne poznamo, kajti po do-
govoru nam tuji partnerji po-
šiljajo blago neprekinjeno,
zastojev in sušnih mesecev
tako ni več.«
Vaša uspešnost raste iz le-
ta v leto. Je vzrok poleg že
povedanega tudi v izkori-
ščanju notranjih rezerv? V
Elkroju namreč v zadnjih
letih niste veliko investi-
rali?
»Proizvodnje ne povečuje-
mo količinsko, bolj skušamo
naše delo podrediti kvaliteti.
Pred leti smo tako npr. proi-
zvajali bolj klasične hlače,
proizvodnja enih je terjala
30-40 minut dela. Danes ši-
vamo zahtevne športne hla-
če, katerih proizvodnja traja
med 50 in 60 minutami.
Zmogljivosti so zaradi tega
manjše.«
Zato pa verjetno dosegate
boljšo ceno?
»Jasno, da za hlače, ki jih
proizvajamo 20 minut dlje,
na tujem trgu dobimo več.
Vendar, kljub temu iščemo
in tudi uspemo poiskati
izboljšave v proizvodnji, s
katerimi pridobimo kakšno
sekundo v času izdelave.«
Uspešnost kreacij, zasle-
dovanje modnih novosti,
ter prilagajanje željam kup-
cev je verjetno pomembna
naloga.
»Izvoznih izdelkov ne krei-
ramo mi. Vse potrebno nam
dobavi naročnik. Važna je le
kvaliteta, kar je ob hudi kon-
kurenci težko dosegati.
Zaenkrat reklamacij ni bilo.
Za domači trg pa je seveda
nekoliko drugače. Koope-
ranti, ki za nas proizvajajo po
vsej Jugoslaviji, težko dose-
gajo želeno kakovost proiz-
vodov.«
Domači kupci bi na poli-
cah trgovin radi videli tudi
izvozne izdelke? Ali je razli-
ka med proizvodom za do-
mači in tuji trg res tako
očitna?
»Verjetno je. Osnovna su-
rovina in modni dodatki,
okraski, ki nam jih pošljejo
kupci iz tujine, so veliko
kvalitetnejši. Tega doma ne
moremo dobiti. Tudi če bi
npr. kdo izdeloval modne
okraske, bi bila cena teh ne-
sprejemljiva. Hlače za doma-
či trg so seveda drugačne.
Zepovina je lahko siva, past-
na podloga drap, prednje
hlačnice pa so podložene s
kakšno tretjo barvo. Takšna
»zastava« nikakor ne more
biti všita v hlače, ki jih poš-
ljemo v tujino.
Tudi vi ste največkrat kar
po cel dan v delovni organi-
zaciji. Ali ste tudi zaradi te-
ga lani prejeli občinsko na-
grado?
»Naši plani so zastavljeni
za nekaj mesecev naprej. Do-
sti moraš žrtvovati, če hočeš,
da gre delo tako naprej, kot
si ga zastaviš. To zahteva člo-
veka, ki ne gleda na uro.«
R. PANTELIC
Libela močno povečuje konvertibilni izvoi
Letos nameravajo Izvoziti za 3 milijone dolarjev več kot lani
Celjski industriji tehtnic in fino-
mehanike lani ni uspelo v celoti ure-
sničiti predvidenega izvoza v vre-
dnosti milijon dolarjev, saj so izvozi-
li le za tri četrtine načrtovanega zne-
ska. Kljub temu pa bodo letos vre-
dnost izvoza povečali na tri milijone
dolarjev, kar predstavlja že petino
celotnega prihodka.
Večino izvoza načrtujejo na konver-
tibilno področje, na klirinško samo v
vrednosti 200.000 dolarjev. Dobrih po-
slov si obetajo od poslovnega in te-
hničnega sodelovanja z Iranom pri
tehtnicah Maxima in Skalar, obetajoči
kupci so letos še Italijani, prav tako za
tehtnice Maxima, medtem ko bo prvič
med Libelinimi kupci v okviru držav-
nega posojila tudi Nikaragva, ki bo ku-
pila živinske tehtnice.
V Kanado so že poslali vzorčno po-
šiljko 8.000 tethnic Polona, čeprav je
kanadski kupec že lani hotel kupiti
100.000 takšnih tehtnic, kar pa je bil
prevelik zalogaj za Libeline zmogljivo-
sti. Ce bodo »Polone« v Kanadi dobro
prestale preizkušnjo, lahko računajo
na velika naročila, za katera se bodo
morali temeljito proizvodno pripraviti.
V Sovjetski zvezi je še vedno veliko
povpraševanje po poštnih tehtnicah. V
kolikor se bodo Sovjeti odločili za Li-
belo, bo prišlo do velikega naročila, za
katero se bodo morali v Libeli usmeri-
ti v pravo serijsko proizvodnjo takšnih
tehtnic. Vemo, da so sovjetski kupci
zahtevni, glede večjih količin poštnih
tehtnic pa v Libeli še tudi nimajo izku-
šenj. Doslej so jih naredili bolj malo,
pa še te brez ustreznih orodij.
Možnosti za uresničitev zahtevnega
letošnjega izvoznega načrta ali celo
njegovo preseganje pa se odpirajo še v
Pakistanu za cestne tehtnice, v Alžiriji,
kjer tečejo pogovori za poslovno-te-
hnično sodelovanje, v Indoneziji. Nas-
ploh pa je treba poudariti, da se je
izvoz tehtnic.v dežele v razvoju ustavil,
saj se te dežele bodejo z velikimi pro-
blemi zadolženosti, hkrati pa imajo prj
uvozu prednost hrana, orožje in ener
gija.
Milijon dolarjev izvoza naj bi uresni-
čil tozd Finomehanike, dva pa tozd
Tehtnic. Vse to bo zahtevalo od celot
nega kolektiva veliko prizadevnega
dela, saj bo treba še vedno reševati
zamotana vprašanja dobre oskrbe z re
produkcijskimi materiali, od katerih je
nekaj tudi takšnih, ki jih je treba uva-
žati, še prej pa zanje odšteti devize
oziroma del deviznega kolača, ki po
deviznih predpisih ostaja na razpolago
organizacijam združenega dela. Ta de!
bi bil lahko zadosten že sedaj ob obsto-
ječih odstotkih, če ne bi bilo še vedno
vsesplošnega izsiljevanja z devizami v
domači, jugoslovanski hiši.
MITJA UMNIK
Modni salon prodira v ZDA s
svojo kolekcijo olimpijskih
modelov
Marjan Gaberšek, direktor Modnega salona: »V to-
rek smo poslali kolekcijo šestih naših različnih arti-
klov v ZDA, kjer želimo z njimi izpolniti željo po naših
izdelkih. Navdušeni so nad olimpijskimi plašči, ki so
jih nosili naši tekmovalci na otvoritvi ter zaključku
prireditve. Poleg dveh plaščev smo poslali še štiri naše
športne jakne iz redne kolekcije.
Prednaročnik se bo na podlagi tega odločil za koli-
čino in model. Z izvajanjem akcije moramo začeti ju-
nija ter po- prvi verziji končati februarja. Sicer pa ne
gre za deset tisoč izdelkov, teh bo mnogo več, temveč
bolj za to, da bomo prodali za vrednost 1,5 milijona
dolarjev!«
Nova agencija LB za
obrtnike
To je agencija, ki jo je Ljubljanska banka, Splošna banka
Celje odprla v okviru Kovinotehninega centra za drobno
gospodarstvo ob Mariborski cesti 7 v Celju. Dejstvo, da je
agencija Ljubljanske banke v tem centru, govori o namenu
bančne enote: predvsem je namenjena obrtnikom za vse
bančne storitve.
Ljubljanska banka, Splošna banka Celje se zaveda pomena
pospeševanja razvoja drobnega gospodarstva in obrti, zato
je tudi v svoji poslovni politiki opredelila ugodnejše pogoje
pri posojilih.
Še posebej nudi Ljubljanska banka, Splošna banka Celje
obrtnikom naslednje posojilne aranžmane:
•	kratkoročna posojila za obratna sredstva
•	dolgoročna posojila za osnovna in obratna sredstva
•	posojila za pospeševanje gospodarske dejavnosti
Razumljivo, da so obrtnikom poleg omenjenih posojilnih
možnosti na razpolago še vse druge, ki jih prebivalstvu na-
menja banka. V okviru centra za drobno gospodarstvo Kovi-
notehne opravlja bančna enota LB vse posle z dinarskimi in
deviznimi hranilnimi vlogami, tekočimi in žiro računi.
Čeprav je bančna enota v Kovinotehni namenjena obča-
nom za vse vrste bančnih storitev; pa je predvsem name-
njena obrtnikom, ki v njej dobijo vse potrebne informacije o
finančnem poslovanju in storitvah, saj je bančna agencija
usposobljena tudi za finančno svetovanje.
Do sedaj je svoje poslovanje Ljubljanski banki, Splošni
banki Celje zaupalo več kot 2.400 obrtnikov. Jubilejna 25.
bančna enota LB pri centru za drobno gospodarstvo Kovino-
tehne ob Mariborski cesti 7 v Celju pričakuje, da se bo s
svojimi storitvami, informacijami in svetovanjem še bolj pri-
bližala obrtnikom in potrebam njihovega finančnega poslo-
vanja.
Eikov odpira vrata v svet
Za postavitev malih hldrocentral Se vrsta nerešenega
V	celotnem prihodku
Elektrokovinarja (Elkov) v
Laškem zajema proizvod-
nja malih hidroelektrarn
četrtino. Perspektiva te
proizvodnje pa je odvisna
od številnih dejavnikov in
gibanj v družbi.
O potrebi gradnje majhnih
energetskih sistemov za pri-
dobivanje električne energi-
je ne gre več dvomiti. To
nam potrjujejo tudi gibanja
v svetu, kjer se je v enem
letu število proizvajalcev
majhnih hidrocentral pove-
čalo od 32 na 54. Eden teh
proizvajalcev je tudi Elektro-
kovinar, ki bo letos vključil v
obratovanje 8 malih hidroe-
lektrarn iz repoubliškega
programa za SLO. Od tega,
kako se bodo ti prvi poskusi
obnesli v praksi je odvisno,
ali bo ta temeljna organizaci-
ja Dravskih elektrarn lahko
enakovredno konkurirala na
zunanjih tržiščih.
V	tem trenutku je za njih
pomembno, kako se bomo
doma obnašali do vse večje
potrebe po proizvodnji več
in lastne energije. Okoli po-
stavitve majhnih hidrocen-
tral so še vedno številna od-
prta vprašanja. Predvsem na
področju zasebne gradnje,
kjer je zanimanje izredno ve-
liko. Problemi pa so zlasti
pri pridobivanju dokumen-
tacije in nerešenem statusu
obrtnika, kajti proizvodnja
in distribucija elektrike v za-
sebnem sektorju ni priznana
kot obrtna dejavnost.
V Elektrokovinarju so pri
čeli s tem programom 1980
leta v tesnem sodelovanju s
Turbo inštitutom v Ljubljani
in delovno organizacijo Lito-
stroj. Pri izdelavi majhnih
hidroelektrarn so izkoristili
vse možnosti dobave mate-
rialov z domačega tržišča, ta-
ko da je uvoženih delov le 10
odstotkov. V lastnem razvoj-
nem oddelku se trudijo do-
seči čim boljšo kakovost iz-
delkov s katerimi bodo
ustvarili ime tudi zunaj na-
ših meja, kjer so cene teh
proizvodov dvakrat višje kot
doma.
VIOLETA V. EINSPIELER
Z malimi hidrocentrala-
mi, ki bi jih lahko izdelova-
li trije proizvajalci v Jugo-
slaviji, bi pridobili dodat-
nih 180 MGW električne
energije. To bi bilo toliko
kot bi jo proizvedle tri jedr-
ske hidroelektrarne veliko-
sti neuklearke v Krškem.
SP »STEKLAR« CELJE
komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela oziroma naloge
1.	opravljanje kadrovskih in
splošnih zadev v DO
za nedoločen čas
pogoji:
-	višja strokovna izobrazba pravne ali upravno prav-
ne smeri,
-	najmanj tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju
takšnih ali podobnih opravil,
-	smisel za delo z ljudmi in pravilen odnos do samo-
upravljanja
2.	opravljanje blagajniških opravil
in obračunov potnih stroškov
za določen čas dva do tri mesece - nadomeščanje
pogoji:
-	srednja strokovna izobrazba ali z delom pridoblje-
ne delovne izkušnje na podobnih delih
Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev v 15 dneh po objavi na gornji
naslov.
Kandidate bomo 9 izbiri obvestili najkasneje v tride-
setih dneh po izbiri.
23. FEBRUAR 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Nova šola se povezuje z življenjem
preobrazba osnovne šole bo uspešna, če Jo botio uresničevali vsi, ne le učitelji
V tem šolskem letu smo uvedli nov
predmetnik in učni načrt v prve tri
razrede osnovne šole. Učne načrte za
likovno, telesno vzgojo ter kulturne,
naravoslovne in športne dneve pa v
vse razrede osnovne šole. To je zaen-
at vse, kar se iz programa preobra-
zbe osnovne šole že uresničuje, v ce-
loti in v vse razrede osnovne šole pa
bodo nov program dela in življenja v
osnovnih šolah uvedli v šolskem letu
1986/87.
preobrazbo osnovne šole je pogoje-
vala cela vrsta dejavnikov, med njimi
tudi ugotovitev, da se šola vse bolj
odmika od življenja, da je premalo po-
udarka na delovni vzgoji, da so zasta-
rele metode in oblike dela.
Nov predmetnik vsebuje pet pred-
metnih področij, ki se med sabo pre-
pletajo in dopolnjujejo. Zato je iz uč-
nih načrtov črtano vse, kar je bilo
odveč, kjer se vsebine podvajajo. Uče-
nje naj bi bilo povezano z delom in
življenjem. Zato so v program vključili
tudi družbeno potrebno in proizvodno
delo In opredelili vzgojna področja (od
filmske, do telesno kulturne).
Poleg zagotovljenega programa, ki
ga financira republiška izobraževalna
skupnost (redni pouk, dopolnilni
pouk, dodatni pouk, nekatere inter-
esne dejavnosti, naravoslovni, kultur-
ni in športni dnevi) pa lahko šola glede
na svoje možnosti izvaja še celo vrsto
takoimenovanih dogovorjenih dejav-
nosti (fakultativni predmeti, samostoj-
no učenje, interesne dejavnosti, pa šo-
le smučanje, plavanja in podobno).
Koliko tega bo šola imela je odvisno
tudi od drugih, ki bodo šoli pripravlje-
ni priskočiti na pomoč oziroma s kate-
rimi se bo šola tako ali drugače pove-
zala in z njimi sodelovala. Kajti te de-
javnosti financira sama šola in verjet-
no bodo tudi starši morali prispevati,
če bodo želeli, da bodo njihovi otroci
deležni naprimer učenja nekega jezi-
ka, ki ni v rednem programu ali pa
bodo želeli, da šola organizira napri-
mer šolo plavanja ali kolesarjenja in
podobno.
Dosežki so žs
Zamisel o vsebini preobrazbe osnov-
ne šole ni nastala za mizo, v kabinetih,
zgolj med strokovnimi delavci. Preo-
brazba sloni na izkušnjah, ki so jih tu
in tam na različnih področjih dela že
razvijale posamezne šole, kot potrebo
po tem, da stopijo v korak s časom in
se povežejo z okoljem.
Vzemimo na primer nov program
družbeno potrebnega in proizvodnega
dela. Za marsikoga bo to velik zalogaj,
ponekod pa je to že utečena praksa,
kot naprimer na osnovni šoli v Prebol-
du. Ta šola že pet let sodeluje s tam-
kajšnjo tekstilno tovarno in z delovno
organizacijo MIK. Učenci gredo v
osmih skupinah vsake štirinajst dni na
delovno prakso v ti delovni organizaci-
ji, kjer so za to obliko dela že usposobi-
li mentorje. Tako se učenci že dovolj
zgodaj seznanijo' z delovnim proce-
som, z odnosom do dela, do »sodelav-
cev«; spoznavajo poklice, odkrivajo
lastne interese do posameznih pokli-
cev, kar je izredno pomembno za po-
klicno usmerjanje. Tudi delovne orga-
nizacije imajo, dolgoročno gledano,
koristi od tega. čeprav delo z otroci kar
precej obremenjuje mentorje.
Enajst staršev Se mentorjev
na GOS Fran Roš
Podružbljanje šole je torej dobilo v
preobrazbi konkretne oblike, vsebine
in smernice. Bistvo pa je povezava z
okoljem, ne le z delovnimi organizaci-
jami, temveč tudi s krajevno skup-
nostjo, društvi, raznimi drugimi orga-
nizacijami in s starši.
Tu pa je v štirih letih, odkar je usta-
novljena celodnevna osnovna šola v
Novi vasi v Celju, storjeno že veliko.
Kar 11 staršev vodi razne krožke,
spremljajo otroke na ekskurzije, vodi-
jo razne tečaje in zbiralne akcije. Zato
je tudi svet staršev aktiven organ.
Kulturna vzgoja, temelj
vzgoje
Mnogo več pozornosti je v preobra-
zbi osnovne šole namenjeno kulturni
vzgoji od likovne, glasbene do filmske
in -utkovne. Vse to je že do sedaj bilo
na šolah, vendar je vsaka šola delala
po svoje, medtem ko so sedaj točno
opredeljene smernice in cilji kulturne
vzgoje, katere osnovna funkcija je
vzgajanje kulturnih navad in obnaša-
nja. Zato je treba učence ustrezno mo-
tivirati, jih pritegniti k ustvarjalnemu
samostojnemu delu in kritičnemu
odnosu do dela. Tu je potrebno vklju-
čevati čim več zunanjih sodelavcev,
povezovati se s kulturnimi organizaci-
jami, institucijami in društvi.
Več pozornosti govoru
Spoznavanje narave in družbe je po-
stal temeljni predmet v preobrazbi
osnovne šole. Iz nje se črpajo in nave-
zujejo vsebine pri vseh ostalih pred
metih. Posebno skrb pa bo potrebno
nameniti materinemu jeziku. Zato je
pri predmetu slovenski jezik prišlo do
nekaterih, ne sicer prevelikih spre-
memb, vendar dovolj, da bodo otroci
skozi spoznavanje materinega jezika
spoznavali in znali vrednotiti svoj je-
zik. svojo narodnostno pripadnost in
razvijati domovinska čustva. Več po-
zornosti bodo namenili ustnemu spo-
ročanju, kjer bo v prvih razredih dovo-
ljeno tudi narečno govorjenje. Pri tem
pa je važno, da otrok sproščeno izraža
svoje misli in občutke, da se prosto
izraža, ne pa uči stavke napamet. Tudi
berila za književno vzgojo so skrbno
izbrana in za vse enaka v takoimeno-
vanih temeljnih vsebinah.
VIOLETA V. EINSPIELER
Vse, kar je prinesla nova matemati-
ka, ne bo več v prvih razredih osnov-
ne šole, ker se je marsikaj pokazalo
za pretežko (opustili so presek, igre z
razlikami, na novo uvedli označeva-
nje točk in še kaj). V prvem razredu
se bodo učenci učili računati le do
dvajset, ostale številke do sto pa bo-
do le spoznavali, v drugem bodo ra-
čunali do sto in v tretjem do tisoč. Iz
nižje stopnje so izpustili tudi dokaj
težje številčne sisteme. Večji poudar-
ek pa bo na razvijanju logičnega miš-
ljenja.
Uspehi so tu, če je pomoč pravočasna
Vzgojna posvetovalnica že petnajsto leto pomaga otrokom Iz težav
Razvojne težave otrok in
krize mladih v današnjem
času so že tako vsakdanje,
da o tem težko govorimo
kot o posebnih pojavih in
problemih. Težave in krize
se pojavljajo bolj ali manj
pogosto pri posameznem
otroku, največkrat pa ugo-
tavljamo, da nastajajo zara-
di prehitrega tempa življe-
nja in prezaposlenosti. Sam
razvoj tehnoloških proce-
sov povzroča namreč psi-
hično preobremenjenost
otrok in staršev. Rekli bi
lahko, da nam zmanjka ča-
sa, da bi se bolje spoznali
med seboj in da bi si znali
pomagati, če nastopijo te-
žave.
Ljudje so včasih premalo
osveščeni ali premalo pogu-
mni, da bi poiskali pomoč v
ustanovah, ki so za to name-
njene. Pri vsakodnevnih sti-
skah, neuspehih v šoli in pri
prilagoditvenih težavah v
družbi je svetovalna služba v
vzgojnih posvetovalnicah
pripravljena pomagati otro-
kom, mladostnikom, star-
šem, učiteljem in vzgojite-
ljem.
Pri Centru za socialno delo
v Celju deluje vzgojna po-
svetovalnica, ki že petnajsto
leto nudi pomoč posamezni-
ku ali skupini. Za kvaliteto
dela skrbi team svetovalnih
delavcev: trije psihologi, en
specialni pedagog in socialni
delavec. Ce je potrebno, pri-
tegnejo k sodelovanju tudi
druge strokovne sodelavce.
Najpogosteje se ubadajo z
Učnimi težavami, h katerim
spada učni neuspeh ali delni
uspeh pri posameznem uč-
nem predmetu.
Blažji vedenjski odkloni se
izražajo v potepanju, laga-
nju, prepiranju in beganju
od doma, pri čustvenih teža-
vah pa imajo svetovalni de-
lavci opravka s plašnostjo,
potrtostjo in pomanjkanjem
samozavesti.
Ob vsem tem ugotavljajo,
da je med obravnavanimi
otroki mlajše šolske dobe
več takih, ki imajo učne teža-
ve, med obravnavanimi otro-
ki starejše šolske dobe pa
prevladujejo vedenjski od-
kloni ter čustvene težave,
največkrat pa gre za kombi-
nirano motenost tako pri
mlajših kot pri starejših otro-
cih. Lani so v vzgojni posve-
tovalnici v Celju obravnavali
452 primerov otrok različnih
starosti, pri tem pa so bili
uspehi najbolj vidni pri ti-
stih, ki so sami našli pot v
vzgojno posvetovalnico. Tu-
di število staršev, ki iščejo
pomoč za svoje otroke, je
vsak dan večje, teamsko de-
lo na relaciji šola - starši -
vzgojitelj pa najbolj uspeš-
no. Ambulantno klasično de-
lo prehaja na preventivno
obliko dela z otroki.
Pri 1. osnovni šoli se uvaja
delo razvojnega oddelka z
otroki, ki imajo v prvih letih
razvoja težave in se začasno
premestijo pri nekaterih
predmetih v razvojni odde-
lek.
Ta oblika pomoči, ki jo nu-
di vzgojna posvetovalnica v
Celju, poteka že četrto leto.
V načrtu imajo še uvajanje
prostovoljnega dela v krajev-
nih skupnostih.
ZDENKA STOPAR
Delovne akcije v
gojitvenih
potokih
Konec februarja in v začet-
ku marca ribiška družina La-
ško načrtuje sobotne in ne-
deljske delovne akcije s po-
dročja gojitve rib.
Dela bodo potekala v goji-
tvenih potokih takoj, ko bo-
do vodne in meteorološke
razmere dovoljevale posege
v vodo.
Člani, ki so pripravljeni so-
delovati v teh akcijah se lah-
ko prijavijo vsako sredo med
16.	in 18. uro v pisarni ribi-
ške družine v Laškem ter v
bifeju samopostrežne trgovi-
ne v Rimskih toplicah med
17.	in 19. uro.
670 prijav za izlet
Ker smo poostrili pogoje za sodelovanje na letošnjem,
zdaj že 12. izletu 100 kmečkih žensk na morje, smo priča-
kovali manj prijav kot prejšnja leta. Dosedanji odziv pa je
prav nasproten. Do torka smo prejeli že 670 priiav!
Iz Šmartnega v Rožni dolini smo dobili pismo: »Moje
življenje je trdo garanje do jutra do večera na kmetiji in ob
ostalih gospodinjskih delih. Stara sem 64 let, morja še
nisem videla.«
Iz Grahovč: »31 let sem bila poročena, 26 let je bil mož
bolan. Bil je v taborišču, odšel v partizane... Potem je
umrl. Imam štiri otroke, vsi so odšli... Vesela bi bila, če bi
se sreča nasmejala meni.«
Trnovlje: »Kaj ko bi se meni sreča nasmehnila in da bi
enkrat potovala z vami. Stara sem 75 let, bila sem interni-
ranka...«
Brezje - Slom: »Dvanajstič pošiljam te kupone, a še
nisem imela sreče, zato si želim da bi bila letos.«
To je samo delček tistega, kar kmečke ženske čutijo do
našega izleta, ki jim ga podarjamo za 8. marec. Prijave
sprejemamo še do 2. marca, javno žrebanje pa bo v pone-
deljek, 5. marca ob 12. uri v prostorih uredništva Novi
tednik - Radio Celje.
Letos bodo v žrebanju sodelovale tovarišice, ki so prišle po
prijavnicah med številkami od 500-505!	^
»Pri tem delu hoče
hiti vsak pameten«
Irena Gorenšek, modna
kreatorka iz Celja, je že med
šolanjem želela kreirati
športna oblačila. Ne zato,
da bi oblačila Bojana Križa-
ja, čeprav rada navija zanj
in se veseli vsake njegove
dobre uvrstitve. Že takrat
je videla na tem področju
možnost za uveljavitev
izvirnih idej, ker je bila na-
ša tekstilna industrija še
vse preveč odvisna od tujih
licenc. Leta 1977 se je zapo-
slila v KORS-u iz Rogaške
Slatine, že naslednje leto pa
je sprejela službo v Topru,
kjer je ostala vse do letoš-
njega februarja, ko se je od-
ločila za samostojno pot.
Celih šest let je kreirala
športna oblačila za našo dr-
žavno smučarsko reprezen-
tanco. Letos je za olimpia-
do, razen za njih, kreirala
tudi za vrsto tujih športni-
kov in za večino naših novi-
narjev.
NT: Si v sorodu z Vo-
grincem ali Križajem, da
so ti v Topru zaupali ta-
ko zahtevno nalogo?
I. GORENŠEK: Ce dobro
delaš, ne potrebuješ nobenih
zvez. Vložiti pa sem morala
veliko dela in naporov, da
sem premagala ovire, ki so
mi jih postavljali zagovorni-
ki tujih licenc. Boriti sem se
morala za vsako strokovno
revijo in za vsak obisk mo-
dnih sejmov. Ce sem hotela
imeti stike z odjemalci, sem
lahko hodila okoli le kot po-
moč pri prodajnih akcijah.
Se veliko časa bo preteklo,
da bo oblikovalec lahko de-
lal le svoje delo. To je takšno
delo, kjer vsak misli, da je
najbolj pameten.
NT: Sodijo rned takš-
ne, ki so vedno in povsod
najpametnejši, tudi naši
državni reprezentantje?
I. GORENŠEK: Včasih jih
je res težko zadovoljiti, ker
so polni tistega kar so videli
zunaj, jim nič ni všeč. Vsako
leto smo se z njimi temeljito
pogovorili. Vprašali smo jih
kaj jim je bilo všeč in kaj ne,
upoštevali njihove želje in na
koncu smo bili vsi zado-
voljni.
NT: Lahko delo. Vo-
grinc, Križaj, Strel in
drugi ti vse povedo in ti
narediš, kar želijo?
I. GORENŠEK: No, tako
enostavno pa vse skupaj le
ni bilo. Njihove želje res upo-
števam, vendar skušam na-
rediti vedno kaj novega. Ne
moreš narediti modela, ki je
sam sebi namen. Združiti
moraš modo, estetski videz
in funkcionalnost.
NT: So pa ti športniki
čudni. Kaj niso zadovolj-
ni že s tem, da sploh kaj
dobijo?
I. GORENŠEK: Dokler se
niso nekateri med njimi pre-
bili v sam svetovni vrh, je
bilo res tako. Zdaj pa je nor-
malno, da več zahtevajo, ker
tudi potrebujejo boljšo in
kvalitetnejšo opremo. Ski-
pool si zaradi tega prizadeva
pridobiti čimveč sredstev in
proizvajalci morajo plačevati
članarino, da so sploh lahko
v Ski-poolu. Na ta način do-
bijo več dela tisti, ki lahko
dajo več denarja. Več dajo
veliki kolektivi, ki lahko gle-
de na svojo velikost vlagajo
v propagando veliko več kot
Toper. Velikokrat ne gre več
toliko za kvaliteto kot za de-
nar.
NT: Fantje imajo svoje
muhe, kaj pa dekleta, se
rada »slačijo«?
I. GORENŠEK: Kolikor
jih poznam so veliko raje do-
bro oblečene. Zaradi '-slače-
nja« si res ne belijo glave.,Ce
se je zaradi pomerjanja mo-
delov treba sleči, se pač sle-
čejo. Smo pa imeli letos
»hec« z dekleti i/. Argentine.
Dokler nismo iz prostora,
kjer so imele pomerjanje,
nagnali vseh moških, se niso
hotele sleči za nobeno ceno.
NT: Kreirala si oblači-
la za letošnjo olim-
piado...
I. GORENŠEK: Sodelovali
so: Kors, Univerzale, Yassa,
Modni salon in Toper. Obli-
kovalci so pripravili več va-
riant, Ski-pool se je odločil
za eno izmed Toprovih. Šlo
je za mojo zamisel. Oblačila
so potem izdelovali vsi proi-
zvajalci.
NT: Si tudi na področ-
ju modnega oblikovanja
kradete ideje?
I. GORENŠEK: Sama tega
ne delam, vendar danes še
vedno ni nič nenavadnega,
če si kdo prilasti tuje zaslu-
ge. Do tega prihaja, ker v
konfekciji skoraj nihče ni
navajen, da bi zaščitil svoje
modele. Dogaja se tudi, da
dva proizvajalca prodajata
model, ki se razlikuje le v
nalepki. Tukaj gre za velik
dobiček, kajti kdo si ne bi
želel nositi podobne bunde,
kot jo je nosil Križaj na olim-
piadi.
NT: Kaj pa delo za tuje
partnerje?
I. GORENŠEK: V zadnjih
letih smo v Topru veliko de-
lali za tujino, toda konkuren-
ca je ostra, zato nismo vedno
uspeli. Vzrok za ne-
uspeh je bil včasih tudi v
tem, ker se nekateri še vedno
bolj ogrevajo za kupovanje
tujih licenc kot pa za razvija-
nje lastnega znanja. Poleg te-
ga bi radi inozemni partnerji
za malo denarja čimveč mu-
zike. Kljub temu sem delala
za tujino in moje delo ni
ostalo neopaženo. Tako sem
letos oblikovala oblačila za
športnike češke, romunske
in argentinske reprezen-
tance.
NT: Kako si pa pred-
stavljaš samostojno
obrt, ko nekateri pravi-
jo, da niti sebe ne znaš
obleči?
I. GORENŠEK: Veliko
važnejše je. da znam obleči
druge. Še bolj pa je po-
membno, da sem nepristran-
ska in da nikomur ne vislju-
jem svojih želja.
NT: Boš tudi ti delala
za celjske »damice«?
I. GORENŠEK: Raje bi
imela butik za moške. Žen-
ske si v glavnem želijo biti
»dame«, kljub temu da mno-
ge izmed njih hodijo vsako
jutro v službo in bi se mnogo
bolje počutile, če bi se oble-
kle športno in sproščeno. Za
moške pa mnogi mislijo, da
je vseeno, če pet let nosijo
eno in isto srajco.
VILI EINSPIELER
6. STRAN - NOVI TEDNIK
23. FEBRUAR 11
Franjo
Pešec
Vsako slovo je težko,
najbolj od dragega pri-
jatelja in znanca. Pred
kratkim smo pospremi-
li v njegov poslednji
dom v Žalcu Fianja
Pešca, ki je bil zelo ce-
njen med prijatelji, pri-
ljubljen med vsemi
ljudmi, ki so ga spošto-
vali in imeli radi.
Pokojnik se je rodil
21. septembra 1910 leta
v Puli, kjer je bil njegov
oče zaposlen pri železni -
ci, mati pa je gospodi-
njila doma. Tu je tudi
obiskoval osnovno šolo.
Potem, ko je Pula prišla
pod Italijo, se je družina
preselila v Vinkovce,
kjer je Franjo dokončal
šolo in se izučil za kro-
jača.
V Celje je prišel leta
1931, kjer je nekaj časa
delal kot pomočnik.
Kmalu se je osamosvo-
jil in kmalu postal znan
kot dober krojaški moj-
ster.
Zelo je gojil družab-
nost in postal aktiven v
športni dejavnosti, zla-
sti je svoje sile usmeril v
nogometni klub Kladi-
var, udejstvoval se je tu-
di v šahu.
Ko je okupator prišel
v Celje, je Franja Pešca
kot zavednega Slovenca
pregnal drugam, v Celje
se je vrnil šele po osvo-
boditvi.
Dve leti za tem si je
ustvaril družino in pri-
dobil veliko število pri-
jateljev, Odlično je
opravljal dalje svoj po-
klic, z vso dušo je delal
v športu, kjer je pri no-
gometnem klubu Kladi-
var opravljal delo te-
hničnega vodje. Do zad-
njega je bil predan tudi
šahovski igri.
Takšnega, vsega de-
lovnega in požrtvoval-
nega, ga bodo ohranili v
spominu tudi njegovi
prijatelji in znanci.
Predvsem pa ga bodo
zelo pogrešali.
FRIDERIK
JERNEJSEK
Konjiški gasilci bodo preuredili svoj dom
Konjiški gasilci se vesele trenutka, ko bodo začeli preurejati gasilski dom v kraju. Skupaj z
mladimi in pionirji ima gasilsko društvo 110 članov, ki nestrpno pričakujejo tudi boljšo opremo za
svoje aktivnosti. Po teh pa so znani daleč naokoli in to ne samo tedaj, ko je potrebno ukrepati v
primeru resnične nesreče, ampak tudi, ko gre za vaje ali preventivne preglede po delovnih
organizacijah. Za sodelovanja na gasilskih in tudi športnih srečanjih so konjiški gasilci prejeli
ničkoliko priznanj. Samo lani so si »priborili« 27 pokalov s svojimi tekmovalnimi desetinami.
Predsednik društva je že 2 desetletji Jančič, ki mu je po naključju ime Florjan.	MP
V Vinski gori so
lani veliko naredili
V krajevni skupnosti Vin-
ska gora v žalski občini so
lani veliko napnvili. Ta'
krajevna skupnost je ena od
tistih, ki nima gospodar-
skih organizacij, zato je tre-
ba še več napraviti udarni-
ško.
Tudi lani niso držali kri-
žem rok, temveč so bili
uspešni na komunalnem po-
dročju. Kai vse so napravili
in kakšen imajo program za
letos je povedal predsednik
sveta KS Vinska gora Ber-
nard Drev:
»Za lani smo imeli obširen
program dela in smo ga tuc'
veliko realizirali. Mrliška ve-
ža je skoraj končana, čaka-
mo še samo na tehnični pre-
gled, asfaltirali smo dva od-
seka cest in sicer Prelska-
-Crnova ter Javornik-O-
blak. Tu moram poudariti,
da so krajani prispevali po
sto tisoč din in opravili več
tisoč udarniških ur. Poleg te-
ga smo posuli z gramozom
nekaj krajših odsekov in
opravili še druga manjša te-
koča dela. Točen program
dela še ni znan.
Prav sedaj tečejo razprave
o delu za letošnje leto po
osmih vaških svetih. V po-
štev bodo prišla tista dela, ki
jih lani nismo opravili zaradi
pomanjkanja denarja in dru-
gih objektivnih vzrokov.
Najdlje odlagamo cesto Pe-
tek-Ramšak-Rogovnik, to je
tam kjer imamo rezervoarje
za vodo, potem je tu novo
naselje Crnove, ki je brez as-
falta. Imamo premalo denar-
ja, potrebovali bi tudi tajnika
krajevne skupnosti, ki bo vo-
dil vse posle sproti, lažje pa
bi dobili tudi kandidate za
delegate, saj se vsi krajani
sedaj funkcij otepajo, pred-
vsem zato, ker morajo vse
administrativne posle, ki bi
jih sicer opravil tajnik, nare-
diti sami.« TONE TAyCAR
Pridni gasilci
Gasilsko društvo iz Dob-
ja pri Planini je še mlado,
vendar se je s prostovolj-
nim delom in ob pomoči
občanov ter širše družbe-
ne skupnosti zadovoljivo
opremilo. Razen tekočih
nalog, skrbijo tudi za do-
bro informiranost obča-
nov in za izobraževanje
gasilcev. Še vedno pa jih
pesti, da nimajo garaže za
gasilski avtomobil.
S tem, ko so gasilci dose-
gli boljšo obveščenost ob-
čanov, je požarna varnost
dejansko postala naloga
vseh in ne le gasilcev. Tudi
izobraževanje je rodilo sa-
dove. Častnik je postal
Franc Tovornik. Največ de-
la pa so imeli gasilci iz Dob-
ja v sušnem obdobju, ko so
občanom pomagali s prečr-
pavanjem vode.
Društvo je že več let brez
garaže za gasilsko vozilo.
Vozilo je ves čas parkirano
na prostem in se obrablja
bolj kot bi se drugače. V
Dobju problema sami ne
morejo rešiti, zato računajo
na pomoč- občinske gasil-
ske zveze in interesne
skupnosti za požarno var-
nost. Ker z občinskim, ka-
kor tudi s sedanjimi druš-
tvi dobro sodelujejo, bodo
tudi ta problem prej ali slej
zadovoljivo rešili. S to ugo-
tovitvijo je izzvenel tudi
občni zbor.
JOŽICA SALOBIR
Opora za stiske ljudi
V Konusu Je to socialna delavka Danica
Kvas
Konjiški Konus s 1680 za-
poslenimi je edina delovna
organizacija v občini, ki
ima zaposleno socialno de-
lavko. Praksa je pokazala,
da je to delo pomembno in
da je pri tako velikem ko-
lektivu tudi veliko osebnih
stisk in problemov delav-
cev. Danica Kvas je kot so-
cialna delavka že šesto leto
dodobra seznanjena z mno-
gimi problemi zaposlenih,
ki jih skuša rešiti skupaj z
njimi in delovno organiza-
cijo ali pa se obrne na so-
cialno skrbstvo, ali pa kam
drugam in ukrepa tako, da
po svojih najboljših močeh
pomaga sodelavcu, ki se je
znašel v stiski ali krizi.
-	Kaj ljudi najbolj tare?
»V večini so to zdravstveni
problemi in invalidska pro-
blematika. Ljudje, ki dolga
leta delajo na težkih delov-
nih mestih, prosijo za preme-
stitev, a se navadno zatakne
pri izplačilu osebnega do-
hodka. V takih primerih se
posvetujem z zdravnikom in
tudi pravnikom.«
-	Kdo bolj pogosto pride
k vam: ženske ali moški?
»Navadno so to ženske, ki
imajo v družini probleme.
Cesto je sopotnik tem pro-
blemom alkohol. Seveda
skušamo ukrepati kar se da
učinkovito in sodelovati z
družino, ki lahko pri zdrav-
ljenju veliko pomaga.«
-	Kaj pa socialna ogrože-
nost družin, zlasti tistih z
veliko otroki?
»Kriza odseva pri njih še
toliko bolj. V Konusu imamo
solidarnostni sklad za po-
moč našim delavcem zlasti v
primeru kakšne nesreče, bo-
lezni, smrti v družini. Pa tudi
delavci sami radi priskočijo
na pomoč svojim sodelav-
cem v nesreči. Tako so šli, na
primer, pomagat gradit hišo
in hlev, ki ju je nekemu de-
lavcu uničil ogenj.«
-	Kako pa se ljudje sooča-
jo z upokojitvami?
»Nekatero zelo težko. Ne
morejo se vživeti v dejstvo,
da so največ, kar so mogli, že
vložili v delo. Seveda so zelo
navezani na kolektiv, ki ga
po tolikih letih zapustijo. S
takimi ljudmi se je potrebno
veliko pogovarjati, jim razbi-
ti predsodke, da so odveč in
nepotrebni. Spominjam se
delavke, ki mi je pripovedo-
vala, da se je vsako jutro, ko
je zaslišala zvok tovarniške
sirene, razjokala. Upokojitev
je resnično neke vrste stres
in ljudem je treba pomagati
na zanje najboljši način.«
MATEJA PODJED
Lani prvi
Na občnem zboru so se v so-
boto zbrali člani industrijske-
ga gasilskega društva Tovar-
ne nogavic na Polzeli.
Iz številnih poročil je bilo ra-
zvidno, da je bilo delo uspeš-
no, najbolj veseli pa so prvega
mesta, ki so ga lani dosegli v
Preboldu, kjer je bilo republi-
ško tekmovanje gasilskih de-
setin iz tekstilne industrije
Slovenije. Za novega predsed-
nika so za eno leto izbrali Av-
gusta Palirja, v program dela
pa so zapisali, da bodo skrbeli
za požarno varnost, se izobra-
ževan in se udeležili vseh tek-
movanj. Imajo dve desetini,
moško in žensko.
T. TAVČAR
Nuša Dvoršek
Če vas bo pot kdaj za-
nesla v knjižnico v Slo-
venskih Konjicah, jo bo-
ste prav gotovo našli tam.
Pa ne bo sama. Okoli nje
je navadno gruča otrok
konjiških osnovnih šol,
ah pa najmlajših iz
vrtcev. Tedaj velja sesti
mednje in doživeti urico z
Nušo Dvoršek in njenimi
gosti v knjižnici, za katere
pravi, da kar srkajo vase
pripovedi o pesnikih, pi-
sateljih, ali pa podoživlja-
jo svet pravljic.
Nuša je po poklicu in
srcu učiteljica. Ko je pred
nekaj leti prišla v knjižni-
co v Slovenskih Konjicah
in se znašla v svetu knjig,
se jih je ta zazdel nekam
siv in prazen. Razmišljala
je, kako ga okrasiti, da bi
bilo bolj prijetno njeno
delo in da bi bilo tudi bolj
koristno. Tako so se v
knjižnici odločili za tako
vzgojno obliko dela. In
Nuša se mu je predala z
vsem srcem. Pride dan,
pravi, ko si oddahne v
kratkem odmoru, ko pri-
de v knjižnico 10 skupin
otrok in prav toliko ur se
jim je potrebno razdajati.
Na svoje delo, pravzaprav
je to že kar poslanstvo, se
Nuša dobro pripravi. Kot
učiteljici slovenščine, to
je namreč njen osnovni
poklic, ji še malo ni vsee-
no, kako govorijo otroci,
kaj berejo in kako si
privzgojujejo bralne na-
vade. Začeti je treba od
malih nog, in potem bo
tudi kasneje lepa sloven-
ska beseda našla pravo
mesto.
Mesec februar, ki smo
ga razglasili za mesec kul-
ture, je za Nušo še pose-
bej naporen, a se ne prito-
žuje. Prvi, kot zadnji sku-
pini otrok na enak, njej
svojstven način razlaga
Prešernove pesmi: več-
jim že nekoliko bolj zah-
tevne, nekoliko mlajši
imajo radi tisto o Povo-
dnem možu, še mlajšim
pripoveduje Nuša o pe-
sniku, ki so ga otroci kli-
cali »doktor fig-fig«.
Ko pride domov, je za-
dovoljna, da je bil njen
delovni dan tako izpol-
njen in že razmišlja o na-
slednjem. Potem pove
pravljico za lahko noč še
svojima otrokoma.
MATEJA PODJED
Iz šolskih klopi za stroje
Dijaki srednjega usmerje-
nega izobraževanja iz vseh šol
in vseh letnikov odidejo vsa-
ko leto za 80 ur na delo v ra-
zlične delovne organizacije.
Ponekod imajo to proizvodno
delo za dijake dobro organizi-
rano. Kot na primer v Konusu
v Slovenskih Konjicah, kjer
imajo zanje pripravljen na-
tančen seznam del in nalog, ki
jih bodo opravljali v 14 dneh.
Poskrbijo tudi za mentor-
stvo, dijakom pomagajo pri te-
denskem pisanju poročil o de-
lu. Njihovo znanje nadgrajuje-
jo tako, da dijake prvih letni-
kov seznanijo z delom v proiz-
vodnji, nato pa jih v nastednjih
letih, ko se spet vračajo na delo
k njim, zaposlijo z bolj zahtev-
nimi opravili. V Konusu pravi-
jo, da so zadovoljni z delom in
zainteresiranostjo teh mladih,
morda čez nekaj let njihovih
sodelavcev. Odraz obojestran-
skega zadovoljstva pa je bržčas
dobro pripravljen program za
proizvodno delo dijakov v Ko-
nusu.
Metoda Lapuh iz Slovenskih
Konjic je dijakinja II. letnika
na naravoslovno matematič-
nem oddelku STŠ Celje, kjer
obiskuje biološko kemijsko
smer. Zdaj je že nekaj dni na
proizvodnem delu v Konusu:
»Po programu imamo 14 dni
proizvodnega dela. Tudi lani
sem bila v Konusu in zelo sem
zadovoljna z načinom, kako
nas v to delo uvajajo. Nismo
prepuščeni sami sebi in to se
mi zdi pomembno, saj se v
dveh tednih seznaniš z delov-
nim procesom na enem ali več
oddelkih. Delam v laboratoriju
in marsikaj sem se že naučila.
Teoretično znanje lahko preiz-
kušam v praksi.«
Roman Mavrič je v laborato-
riju mentor mladih, ki skozi
celo leto prihajajo na proiz-
vodno delo v Konus.: »Res je,
da smo v Konusu dobro poskr-
beli za te mlade ljudi. V prvi
fazi se seznanjajo z delom v
proizvodnji, nato pa jih razpo-
redimo po različnih oddelkih.
Pomagamo jim, svetujemo, jih
seznanjamo z varnostnimi
ukrepi pri delu. V tem času
spoznavajo tudi samoupravno
življenje v kolektivu. Eno sku-
pino dijakov smo povabili tudi
na delavski svet. Doslej nismo
imeli težav z nobenim od teh
dijakov!
MP
Metoda Lapuh
Roman Mavrič
23. FEBRUAR 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Mamljive dobrote kitajske kuhe
pekinška raca, zvitki z rakovim nadevom, teletlna z bambusom In še kaj
Do Kitajske je daleč, pa še prav poceni ni takšna avan-
sa. Za večino je ta dežela, okoli katere se je spletlo nič
koliko mitov in prispodob, praktično nedosegljiva. Pa ne
Čisto. Zato, da bi lahko Kitajsko vsaj v enem njenih delov
zaslutili, so poskrbeli v celjskem hotelu Mene. Povabili so
prave Kitajce, kuharje iz kitajske restavracije z imenom
»phoenix« v Zagrebu, ki je last nadvse sposobnega gostin-
skega delavca, Vebi Velija.
Od ponedeljka do
sobote
Dnevi kitajske kuhinje, ki
so se pričeli v ponedeljek,
končali pa se bodo v soboto,
privabljajo številne goste, ki
se zavedajo, da je takšno pri-
ložnost pač škoda izpustiti.
Sploh pa, ker smo o zname-
niti stari kitajski kuhinji sli-
šali že toliko zanimivega, zla-
sti za naš okus posebnega.
V kitajski restavraciji
phoenbc v Zagrebu priprav-
ljajo 101 kitajsko jed, za Ce-
lje pa se iz te bogate kulina-
rične zakladnic izbrali tri
menuje.
Trije kitajski menujl
Prvi vsebuje mešano pre-
djed, kitajsko juho s škampi
in testeninami, pečeno raco
po kitajsko, riž in sadno sola-
to s sladoledom. Drugi menu
sestavljajo zvitki z rakovim
nadevom, bambusova juha,
praženi lignji v črnem vinu,
riž in ocvrta jabolka v kara-
melah. In kakšen je tretju
menu? Ponuja mleto meso v
listnatem testu, juho iz rib,
škampov in lignjev, telečji
sautč z bambusom, riž in ku-
hano hruško v medu. In če je
kdo ob tem pomislil na
astronomsko visoko ceno, se
, je pošteno uštel. Naši gostje
pa nam ponujajo še račje
specialitete po kitajsko kot
samostojne jedi, takšno v te-
mni omaki, pa ono, ki jo du-
šijo v curry omaki, dušeno
raco z bambusom in dušeno
raco v sladko-kisli omaki.
Francoski gastronom Bril-
lat-Savarin (1755-1826) je de-
jal, da odkritje nove jedi po-
meni za ljudi več kot odkrit-
je nove zvezde. Če to drži, ne
vem, nekaj pa že bo na tem.
Na kitajskem krožniku
srečamo vedno riž. Kitajec
ga je namesto kruha. Kitaj-
ska hrana je sploh zdrava in
bogata. Zelenjave Kitajci ne
kuhajo, ampak jo le dušijo,
vso maščobo odstranijo, pri-
praviti pa znajo vse vrste me-
sa ali »vse kar leze, hodi, pla-
va ali leta«. Meso mora biti
na krožniku brez kosti, brez
masti, zato priprava jedi tra-
ja kar precej časa, zato pa
kuhanje samo le nekaj mi-
nut.
Skoraj gotovo je, da se bo-
ste na Dnevih kitajske kuhi-
nje v hotelu Merx srečali z
rižem. In če boste želeli doži-
veti čim bolj pristno vzdušje,
boste vrzeli v roke paličici. Ce
z njima še niste jedli, boste
imeli težave, ob pomoči pra-
vega Kitajca pa znate postati
še pravi virtuoz. Tudi za to je
poskrbljeno.
»Kitajska kuhinja mi je
nenehno zbujala veliko aso-
ciacij. Ne gre namreč zgolj
za kuhinjo ali hrano. Hrana
je zagotovo po svoje del ki-
tajske kulture, del kitajske-
ga kulturnega izročila. Ni
zgolj obrt...« je leta 1977 v
svoji knjigi Kitajski dnev-
nik zapisal Mitja Gorjup.
Prva kitajska
restavracija pri nas
Kitajske restavracije niso
v svetu nič posebnega, naj-
demo jih v vsakem večjem
mestu. Pri nas sta sedaj men-
da le dve, prvo pa je pred
šestimi leti v Zagrebu odprl
priznani gostinec Vebi Veli-
ja, po poklicu ekonomist.
Makedonec, doma iz Gosti-
vara. Kar v Bangkok je odšel
pred šestimi leti po prave
kitajske kuharje, še prej pa si
je uredil prijeten lokal v kle-
ti, ki je ves v orientalskem
slogu. Gre namreč za tako
imenovano obredno kuhinjo
ob glasbi z Daljnega Vzhoda.
V	Phoenixu pripravljajo 20
različnih kitajskih menujev.
Lastnik meni, da je kitajska
kuhinja ena najbolj domisel-
nih v svetu. Gostje so na za-
četku prihajali v restavracijo
z nezaupanjem, bali so se te
kuhinje, ker je niso poznali.
»Ljudje takoj pomislijo na
mravlje, kače in podobno«,
pravi Vebi. »Bilo je precej te-
žav, dokler nismo razbili te
»farne« okrog kitajske kuhi-
nje oziroma prehrane. Sedaj
že šest let dobro in uspešno
delamo.«
Sladko-klsle dobrote
Zanimivo je, da kitajski
kuharji uporabljajo skoraj
iste materiale kot evropski,
pa se nam kljub temu zdi ki-v
tajska kuhinja tako skriv-
nostna. Tudi Kitajci so veliki
ljubitelji rac, svinine, rib, go-
vedine in teletine. Razlika je
v načinu priprave, kuhanja
in, zlasti, v začimbah. Kitaj-
ski kuhar je potrpežljiv, ku-
ha dolgo, pri tem pa uporab-
lja najrazličnejše postopke
in na tak način ustvarja jedi,
ki so polne vzhodnjaškega
šarma. V solato iz piščančje-
ga mesa bi, na primer, dal
med in kis, in tako bo takšna
solata sladka in kisla obe-
nem, pa tudi grenka. Kitajci
so prepričanj, da je kuhanje
umetnost. Postopek prav po-
sebne vrste pa velja za pri-
pravo race.
S svoje poti po Kitajski je
Mitja Gorjup med drugim
zapisal v svoj dnevnik;
»Prva stvar, ki je zbudila
moje kulinarično zanima-
nje, je bila raca. V Pekingu
smo jedli pekinško raco.
Pravili so mi, da je to spe-
cialiteta nad vsemi specia-
litetami. In zares, bila je po-
slastica, da je ne znam opi-
sati tako kot zasluži.«
Somčlt, ki ne mara
krompirja
Tajlandec Somčit Kanta-
bandit je v hotelu Merx glav-
ni kuhar, pomaga pa mu nje-
gova žena Pranom. Somčitu
je v Celju všeč in sploh je rad
med Jugoslovani. Doma je iz
Bangkoka, pravi pa, da je na-
jraje zrezke in da mu kitaj-
ska hrana ni (več) tako všeč,
nima pa rad našega krom-
pirja.
V	hotelu Merx so
zadovoljni
Delavci hotela so ponosni
na svoje goste iz Kitajske
oziroma iz Zagreba. Po več-
mesečnih nagovarjanjih jim
je končno uspel načrt in dne-
vi kitajske kuhinje so tu. Ki-
tajska kuhinja je vendarle
nekaj posebnega, pomeni pa
prav dobrodošlo popestritev
v sedanji dokaj mrtvi gostin-
sko-turistični sezoni v mestu
ob Savinji.
V hotelu Merx so poskrbe-
li za prav prijetno in ustrez-
no vzdušje, ki mu daje pečat
tudi kitajska glasba, kitajsko
osebje, dekoracija in paliči-
ce, ki pa niso iz bambusa kot
so prave kitajske. Jaz sem
jedla kar po naše, se pravi z
vilicami in z nožem. In po-
vem vam, da sem se do site-
ga najedla, že čez pol ure pa
sem doma sladko zaspala in
spala vso noč. Sanjala pa
sem o čednem Kitajčku, ki
me vabi na Kitajsko in se
prav nagajivo smeje. Kitajci
sicer niso znani po humorju,
se pa prav radi smejijo.
MARJELA AGRE2
Foto: EDI MASNEC
FERRALIT ŽALEC
Cesta žalskega tabora 10
Delavski svet delovne organizacije
razpisuje
dela In naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1.	VODENJE DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH
SLUŽB
2.	VODENJE RAČUNOVODSKO-
FINANČNEGA SEKTORJA
3.	VODENJE SPLOŠNO-KADROVSKEGA
SEKTORJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih v družbenem
dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v občini, izpolnjevati Se
naslednje pogoje:
pod 1.
-	da izpolnjujejo pogoje iz 128. člena samoupravnega sporazuma o
združitvi v delovno organizacijo Ferralit Žalec
pod 2.
-	da imajo visoko strokovno izobrazbo ekonomske smeri
-	da imajo 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornejših
nalog
-	da so družbenopolitično aktivni in imajo sposobnost vodenia
Dela in naloge razpisujemo za štiri leta
Delavski svet TOZD LIVARNE
razpisuje
dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
1. VODENJE PROCESA PROIZVODNJE
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih v družbenem
dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v občini, izpolnjevati še
naslednje:	«
pod 1.
-	da imajo višjo strokovno izobrazbo metalurške smeri oziroma z
delom pridobljeno delovno zmožnost
-	da imajo 3 leta delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah v
dejavnosti
-	da so družbenopolitično aktivni
Dela in naloge razpisujemo za štiri leta.
Delavski svet TOZD STROJNI OBRAT
razpisuje
dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
1.	VODENJE OPERATIVNE PRIPRAVE DELA
IN PROCESA PROIZVODNJE
2.	VODENJE TEHNOLOŠKE PRIPRAVE DELA
3.	VODENJE KONTROLE
4.	VODENJE STRUGARNE
5.	VODENJE STROJNE OBDELAVE
6.	VODENJE VARJENJA IN RAZREZA
7.	VODENJE MONTAŽE
8.	VODENJE UČNE DELAVNICE
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih v družbenem
dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v občini, izpolnjevati še
naslednje pogoje:
pod 1.
-	višja strokovna izobrazba tehnične smeri in 2 leti delovnih izkušenj
na ustreznih delih in nalogah
-	organizacijske sposobnosti
pod 2
-	visoka strokovna izobrazba tehnične smeri in 4 leta delovnih izku-
šenj na ustreznih delih in nalogah
-	organizacijske sposobnosti
pod 3. do 7.
-	srednja strokovna izobrazba tehnične smeri in 3 leta delovnih
izkušenj na ustreznih delih in nalogah
pod 8.
-	srednja strokovna izobrazba tehnične smeri in 2 leti delovnih
izkušenj na ustreznih delih in nalogah
Dela in naloge pod 1 do 8 razpisujemo za štiri leta
Zbor delavcev TOZD MODELARNA
razpisuje
dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
1.	VODENJE STROJNE IN ROČNE
DELAVNICE
2.	VODENJE KOVINSKE DELAVNICE
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih v družbenem
dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v občini, izpolnjevati še
naslednje pogoje:
pod 1. in 2.
-	srednja strokovna izobrazba tehnične smen in 3 leta delovnih
izkušenj na ustreznih delih in nalogah
Dela in naloge po 1 in 2 razpisujemo za štiri leta.
Ob prijavi za vsa zgoraj navedena dela in naloge naj kandidati
predložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev in življenjep.s z navedbo
dosedanjega opravljanja del in nalog. _
Prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh na naslov
FERRALIT ŽALEC, Cesta žalskega tabora 10
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po objavi
8. STRAN - NOVI TEDNIK
23. FEBRUAR 11
V Vitanju
obnavljajo dom
Kulturni dom v Vitanju je
močno načel zob časa, tako
da v njem ni več mogoče
pripravljati prireditev. Po-
teba po njih pa v kraju seve-
da ostaja, čeprav je aktiv-
nost domačega prosvetnega
društva v zadnjem času
prav zaradi problemov s
prostorom, nekoliko za-
mrla.
Pred kratkim so začeli ob-
navljati obstoječi kulturni
dom, za katerega upajo, da
bo nared do oktobra, ko naj
bi v kraju slavili občinski
praznik. Adaptacija doma bo
tako korenita, da bo od stare-
ga objekta ostal v glavnem le
še obod, vse ostalo bo novo.
Predračun predvideva za to
gradnjo 20 milijonov dinar-
jev in še 3 za ureditev okolice
doma. Seveda pa so ta sred-
stva prehudo breme za ob-
činsko kulturno skupnost,
zato bo na pomoč priskočila
republiška kulturna skup-
nost in delovni organizaciji
Unior in Kovinar, kjer jim za
razvoj kulture ne manjka po-
sluha. Kulturni utrip, koli-
kor ga je še ostalo, pa bodo
Vitanjčani iz šolske telova-
dnice prenesli na prenovlje-
ni oder kulturnega doma.
MP
Pesem za
praznik
V kulturnem domu v Slo-
venskih Konjicah bo 9. mar-
ca zvečer tradicionalen na-
stop ženskih pevskih zborov
iz Slovenskih Konjic, Zreč,
Slovenske Bistrice, Šentjur-
ja, Griž, Rogaške Slatine in
letos prvič tudi iz Devina v
Italiji.
S srečanjem, letošnje bo že
osmo po vrsti, želijo žene in'
dekleta kulturno proslaviti
8. marec - mednarodni dan
žena. Organizator srečanja je
ženski pevski zbor iz Sloven-
skih Konjic pod pokrovi-
• teljstvom Dravinjskega do-
ma in pod vodstvom Darin-
ke Ivačič.
MP
Prisrčno srečanje s pesnico
Na predstavitvi knjige Mete Hafnerjeve Je bil tudi Ilustrator
Marjan Manček
Učenci osnovne šole Petra
Šprajca v Žalcu so minulo
sredo počastili slovenski
kulturni praznik ir na njim
svojstven, prisrčen način
tako najlepše čestitali pe-
snici iz Žalca Meti Rainer-
jevi za današnji 80. rojstni
dan.
Pred kratkim je izšla njena
druga pesniška zbirka otro-
ških pesmic z naslovom Mi-
haha. Tako je njen prvenec
Fičfirič dobil pet let mlajše-
ga bratca. Otroci so obeh ze-
lo veseli, zato so na sloves-
nosti, ki se je je udeležil tudi
ilustrator obeh knjig Marjan
Nanček, pripravili izbor pe-
smi iz najnovejše zbirke in z
njimi navdušili gosta in svo-
je vrstnike v dvorani. Ob
koncu pa so male glavice že-
lele še marsikaj izvedeti in
Meta Rainer ter Marjan Man-
ček sta z veseljem odgovarja-
la na zastavljena vprašanja.
- Vas je uspeh prve pesni-
ške zbirke spodbudil za pi-
sanje novih pesmi?
M. RAINER: »Uspeh vsa-
kogar spodbudi in vaš da-
našnji program mi je prav ta-
ko potrdilo, da ne smem ne-
hati. Hvala vam.«
-	Tovariš Manček, ali ste
imeli v šoli likovno vzgojo
odlično?
M. MANCEK: »Zal ne. Kar
sem imel v šoli za obveznost,
nisem rad naredil. Sem pa
doma potem veliko risal.«
-	S čim ste najraje risali?
M. MANCEK: »Najprej s
prstom po pesku, kasneje s
svinčnikom in tušem.
-	Kdaj ste začeli risati za
otroke?
M. MANCEK: »10 let bo te-
ga. Prej sem risal karikature
pri Pavlihi.»
-	Tovarišica Rainer, ka-
tera pesem vam je v novi
pesniški zbirki najbolj
všeč?
M. RAINER: »Težko se je
odločiti. Ce se že moram, bi
rekla, da tista o jagodi, z na-
slovom Poljub.«
-	Koliko dni potrebujete,
da napišete knjigo?
M. RAINER: »Otroci moji,
včasih so to leta. Pride čas,
ko dolgo ne napišem nobene
pesmi, spet drugič pa več na
en sam dan.«
-	Dve pesniški zbirki ste
izdali. Razmišljate morda o
tretji?
M. RAINER: »Razmišljam.
Poskusila bom in če obrnem
malo na šalo, lahko rečem:
vsake dobre stvari so tri.
-	Tovariš Manček, koliko
knjig ste že ilustrirali?
M. MANCEK: »Ko sem
pred dnevi zbiral gradivo za
razstavo mojih ilustracjj,
sem ugotovil, da sem opre-
mil okoli 60 knjig. Za nekate-
re sem sam napisal tudi be-
sedilo.
-	Nam lahko dasta avto-
gram...
Obojestransko prisrčno je
bilo srečanje otrok s pesnico,
ki že vrsto let živi v Žalcu in
ilustratorjem, ki je poln no-
vih vtisov odpotoval nazaj
na Notranjsko.
MATEJA PODJED
Pesnici Meti Rainer so otroci za življenjski in kulturni praznik voščili s cvetjem in skrbno
pripravljenim izborom iz njene najnovejše pesniške zbirke Mihahn. Zadovoljen je bil tudi
ilustrator Marjan Manček (levo), ki je optimistično humorno opremil že prvo zbirko Mete
Rainer.
Recital pianista
Igorja Oekleve
Na IV. abonmajskem koncertu, ki je bil v torek, 14
februarja v Narodnem domu, se je po dolgem časi
spet predstavil pianist Igor Dekleva. Koncertno j
začel nastopati leta 1959 in tako obhaja letps 25
letnico svojega umetniškega udejstvovanja. Snema
je za radijske in televizijske hiše ter posnel štir
solistične plošče. Znan je kot pianist, ki mnogo na
stopa v klavirskem duu. V obsežnem repertoarju po
sveča posebno pozornost slovenski glasbeni ustvar
jalnosti.
Tak je bil tudi njegov program, ki je imel v prven
delu slovenska avtorja: Primoža Ramovša in Vilki
Ukmarja.
»Sarkazmi« Primoža Ramovša so ciklična skladba :
kontrastnimi stavki. Vsak od njih ima svoj tipični ka
rak ter, napisan zgoščeno z nenadnimi preskoki
izbruhi in dinamičnimi kontrasti do skrajnosti. Oc
pianista zahteva poleg velikega tehničnega znanja od
ličen spomin, za povprečnega poslušalca pa je težk(
dostopna.
Ukmarjeva »Sonata« je njegovo mladostno delo, p(
slogu poznoromantična, harmonsko gosto pisana, todi
v osnovi tipično klasicistična. Ima tri stavke - naj
boljše zveni tretji »Andantino lirico«. Zadnji stavek j(
na novo napisan z nazivom »Burlesca« - tema z varija
cijami po prleški ljudski pesmi Dere sem jaz mali bia
Drugi del sporeda so bili Preludiji Clauda Debussy-ja
Debussy je prispeval h klavirski glasbi dvajsetega sto
letja skoraj toliko kot pred njim Chopin. Debussy jt
začel odkrivati nove barve in sozvočja, ustvarjati te.
tehniki melodično in harmonično individualnost. Ce
prav je nenehno iskal novo, je njegova glasba izrazite
klavirska; Debussy je bil namreč odličen pianist in je
dobro poznal svojo glasbilo. Verjetno je ravno v klavir-
ski glasbi dosegel najmočnejši izraz. V dveh knjiga1
njegovih Preludijev je nekaj njegovih del. Preludije s
kratke slike, vsaka zase narejena iz fragmentarne glas
bene figure, ki se razrašča in razvija v dovršeno umet-
niško zamisel. Po značaju so improvizacije. Ti preludij
- vsak ima svoj opisni naslov - izražajo razpoloženja ir
najbolj pretanjene upodobitve narave. Druga knjip
»Preludijev« je manj znana od prve, za pianista in
publiko zahtevnejša, s stališča skladatelja zrelejša.
12 preludijev sta zadnja dva posebno značilna, pa tuv
virtuozno razgibana, to sta »Les tierces altemees
(izmenične terce) in »Feux d'arti... (Ognjemet).
Dekleva si je naložil težko nalogo izvajati povs
sodoben program, ki za široko občinstvo niti n
privlačen. Ne more se meriti s pianisti znanih ime. ,
blestijo z dopadljivimi tehničnimi elementi klav:
umetnosti, a zato ni njegova igra prav nič manj * > j
Nasprotno: z zanesljivim zamahom mojstruje 1 fen
cirane tonske gmote, preskoke, hitre pasaže vn> ~ »n
tričnih zaporedjih, pri vsem tem ga njegov spoi
nikdar ne zapusti. Tako sodoben program memor
pa ni šala.
Maloštevilno občinstvo je pozorno prisluhnilo un
niški interpretaciji Dekleve ter ga nagradilo z močnu.
aplavzom.	EGON KUNEJ
Veseli dan - vstop prost
Pisali smo že o zavzetosti krajanov Vojnika in članov
Kulturnoumetniškega društva France Prešeren v Vojniku,
ki so se družno lotili obnove kulturnega doma in zbiralne
akcije, da bi na tak način kar se da pocenili izvedbena
dela.
Akcija je med ljudmi sprožila veliko razumevanja, saj se je
zbralo 120.000,00 dinarjev, dobršen del sredstev so prispe-
vali obrtniki, pa tudi socialistična zveza in ZKO. Tudi de-
lovne organizacije, kot so: Nivo, Opekarna, Tovarna odej in
Kinopodjetje, niso stale ob strani. S svojimi prispevki so vsi,
ki so sodelovali v akciji, razpolovili predvideni predračun.
Krajani pa so krepko poprijeli tudi za delo. V zadnjih petih
letih so opravili 5000 prostovoljnih delovnih ur.
Letošnji kulturni praznik bo Vojničanom za dolgo ostal v
spominu. Preuredili so kulturni dom in se skozi to akcijo še
bolj povezali. Skupnega mnenja so, da je treba sodelovati še
naprej in v prenovljenih prostorih pripraviti čim več priredi-
tev, s katerimi pa se lahko vojniško društvo ponaša že vrsto
let.
Jutri ob 19. uri pripravljajo Veseli večer za krajane Voj-
nika in do tega datuma bodo, tako upajo, uspeli prelakirati
in tapecirati še stole, saj so jim pomoč obljubili tudi v LIK
Savinja.
MP
»Takih razstav si še želimo«
Weichlsbergerjev dvorec v Laškem postaja osrednji hram
kulture v Laškem, ki je v zadnjem letu potrdil, kako po-
trebno je bilo, da so v tem mestu začeli resno in načrtno
urejevati muzej in razstavni salon.
Razstava fotografij, ki sta jih zbrala in uredila dr. Jože
Benedek in Igor Knez pod nazivom »Laško, ki ga ni več«, je
naletela na nepričakovano dober odziv. Razstavo si je od
otvoritve do danes ogledalo več tisoč ljudi. Nemalo obisko-
valcev je prišlo v Laško iz drugih krajev Slovenije pa tudi
onstran meje, da obudijo spomine na svoje otroštvo v La-
škem in na mesto, ki je v zadnjih desetletjih močno spreme-
nilo svojo podobo. V knjigi vtisov je vpisano veliko lepih in
vzpodbudnih besed, kot naprimer tale: »Hvala vsem, ki ste
pripravili to razstavo in iztrgali pozabi podobe našega le-
pega starega mesta, takih razstav si še želimo.«
WE
ZKZ MOZIRJE
TOZD TRGOVINA IN
GOSTINSTVO
nudi
v novem Kmetijsko preskrbovalnem centru v Ljubiji
pri Mozirju
-	gradbeni material
-	vodovodni material
-	toplovodni material
-	umetna gnojila
-	krmila
-	orodja in stroje za kmetijstvo
-	specialna orodja za obrt in industrijo
-	stroje za obrt in industrijo
-	elektro material
-	belo tehniko
-	akustiko
-	delovna zaščitna sredstva
-	rezervne dele za kosilnice in molzne stroje
-	repro-material za potrebe vrtnarstva in
cvetličarstva
V samopostrežni prodajalni se lahko oskrbite z
živili, tekstilom, gospodinjskimi potrebščinami in
gospodinjskim plinom.
V kratkem bomo pričeli s prodajo tehničnih plinov
kisik-acetilen in C02-
Za ogled in nakup se priporočamo!
Razstava starih
knjig v Komunali
V teh dneh smo bili v Celju
priče otvoritvam številnih
razstav likovnih del ter
knjig, posebno pozornost pa
je pritegnila izvirna ideja
Anice Kolenc, organizatorja
kulturnega življenja v celjski
Komunali, o organizaciji raz-
stavi starih knjig, ki so v la-
sti njihovih delavcev. Sode-
lovalo je 22 delavcev s 120
knjigami, ki so bile razstav-
ljene po vsebini in pomenu:
nabožne knjige, šolske knji-
ge, leposlovje, strokovna li-
teratura, knjige tiskane v bo-
horičici in knjige tiskane v
tujih jezikih.
Zanimivo je bilo tudi to, da
so se posamezniki ob ogledu
razstavljenih knjig - pri tej
razstavi niso sodelovali - od-
ločili, da tudi sami pregleda-
jo domača zapuščena pod-
strešja in stare knjige prene-
sejo na svoje knjižne police.
S tem je bil dosežen namen:
podbudili so člane delovr
ga kolektiva, da bodo zni
ceniti stare knjige, ki so b|
pozabljene in namenjene o
padu.	i;
Najstarejši razstavljeni &
sponati so bili iz leta 183i
pisani v bohoričici, pa vse (
leta 1930. Ob otvoritvi je im:
la prof. Božena Orožnoi
uvodno razlago, v kateri je|r
posebej poudarila pomerrv
nost tistih knjig, ki so redjg
tudi v najstarejših arhi\t
Knjižnice »E.Kardelja« f
pa jih sploh nimajo. Uspb
razstave je tudi v tem, dair
predavateljica Orožnova p]
svetila velik del uvodne;
govora kot obrazložitev fti
mena razstave, na katero i
bili delavci po njenem
janju resnično ponosni. Vj
lik del udeležencev otvorit^
razstave je ostal tudi na sh
čanju s pesnico in pisatelj iz
Pavlo Rovanovo. ' ja
Tudi Pavla Rovanova ^
najprej spregovorila o porn*
nu razstave za zgodovino sP
venske pisane besede, nap
pa je prebrala nekaj odlof-
kov iz knjige KJE SO TISi1
STEZICE in nekaj izbral*^
pesmi iz zbirke POZABLJP
NI LISTI. Po tem literarntr
uvodu se je razvil živahj^
razgovor z avtorico. &
ŠTEFAN ZVIZČ
23. FEBRUAR 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Stol
>hoda na Stol se vsako
udeleži tudi veliko
lincev iz Titovega Ve-
a. V planinski pisarni
' rejšnji teden začeli zbi-
^ prijave še za drugi avto-
j saj bodo na Stol odšli
e člani planinskih sekcij
korenja, Vegrada, Ga-
J c, Smartnega ob Paki in
: >kal. Društva so svoje
1 te, zlasti neizkušene, za
zimski vzpon posebej
• >ravljala, zato se bomo
'- >vo lahko zadovoljni vr-
z najvišjega vrha Kara-
Tk.
i	J. HOČEVAR
Ftanovitev PD
*mpeter
»olgoletna želja kraja-
>f, predvsem pa planin-
i iz Šempetra v Savinj-
> dolini, ustanovitev
iininskega društva, se bo
. »lnila že naslednji te-
»i. Na zadnji seji priprav-
nega odbora, kjer so že
ali podpisnike in pripra-
predlog o ustanovitvi,
'se dogovorili, da bo usta-
vni občni zbor v torek,
; februarja ob 18. uri v
' li dvorani Hmeljarskega
ma v Šempetru. Vse, ki
»in še žele delovati v pla-
nski organizaciji v svo-
•n domačem društvu,
■dno vabimo na usta-
li občni zbor.
S. J.
Dražje leto za domače goste
Domači gost je že navajen
tega, da ni pravočasno ob-
veščen, kje in pod kakšnimi
pogoji bo lahko preživel po-
čitnice. V preteklih letih so
vedno čakali na rezultate
prodaje v tujini, agencijski
programi za domače goste
so se na policah znašli ka-
sneje. Tako je tudi letos, s to
razliko, da zaradi začasne
zamrznitve cen tudi v agen-
cijah ne vedo, kako bo.
Uradnih cenikov torej še
ni, vendar so agencije na
osnovi »raziskav« terena
prepričane, da bodo letošnje
cene dnevnih penzionov za
približno 20 odstotkov višje
kot lani. Za takšen penzion
bo, kombinirano s prenoči-
ščem v. zasebnih sobah in
prehrano v restavracijah, po-
trebno odšeti med 800 in
1200 dinarjev, v hotelih pa
bo še za 200 do 600 dinarjev
dražje.
Za štirinajstdnevni oddih
štiričlanske družine bo po-
trebno tako v zasebnih so-
bah odšteti od 44.800 do
67.200. Seveda brez prevoza
in izvenpenzionskih stro-
škov, ki pa niso majhni. De-
narnica hotelskih gostov pa
bo morala biti še nekoliko
bolj debela. Ničkaj vzpodbu-
dni podatki torej, še posebno
zato, ker je tudi prevoz dražji
kot lani.
Mogoče se, vsaj za kampi-
ranje, še izplača prevoz z
lastnim avtomobilom, seve-
da če je poln in Ce imamo
dovolj bonov Vendar, malo
je takšnih, ki lahko prihrani-
jo zadostno količino bonov,
zato sta Avto moto zveza in
Splošno združenje turistič-
nega gospodarstva Jugosla-
vije ponovno predlagala, da
bi v glavni poletni sezoni raz-
delili več bonov. Usoda tega
predloga bo znana v krat-
kem.
Kljub temu vprašnje, ali se
izplača prevoz z lastnim av-
tomobilom, še vedno ostaja
odprto. Bencin je namreč
vse dražji. Lani je bilo tako
več zanimanja za kombini-
ran prevoz z avtovlaki, zato
so železničarji tudi za letos
obljubili, da bodo sestavili
čimveč avtov lakov. Obljub-
ljajo tudi, da bodo rednim
vlakom priklopih toliko va-
gonov za prevo/. avtomobi-
lov, kolikor bo povpraševa-
nja. Koliko resnice je v teh
obljubah, bomo videli
kmalu.
Da bi lahko omogočili čim
večjemu številu državljanov
solidne počitnice, pa pone-
kod iščejo tudi drugačne re-
šitve. Jugoslovanska hranil-
no kreditna zadruga (Jugo-
zadruga) bo verjetno svojim
varčevalcem kreditirala po-
čitnice. Tudi pri nekaterih
agencijah razmišljajo o ugo-
dnejših pogojih, predvsem o
nekajmesečnem obročnem
odplačevanju počitnic pred
odhodom na oddih. To pa
pomeni, da bi agencijski pro-
grami morali biti znani že v
začetku marca.
Ob vseh težavah in pesimi-
stičnih napovedih pa so turi-
stični delavci otpimisti in na-
črtujejo 4 odstotke več do-
mačih gostov. Vendar, upa-
nje in napovedi niso dovolj,
zato bo potrebno še marsikaj
storiti, da bi z raznimi olajša-
vami omogočili počitnice
čim večjemu številu ljudi. Se
posebno tistim z najnižjimi
dohodki, kajti ti so oddiha
najbolj potrebni.
RP
Življenje ob braslovškem jezeru in gostinska ponudba ob
nJem sta lani zamrznila kot tale čoln, ki gajev jezeru zadržal
leden oklep.
Braslovčah so nezadovoljni
«jostinsko ponudbo ob jezeru
.jvškemu turistične-
stvu, kjer so uspeli
5 ti dobršen del za-
a programa, je la-
dokončati bruna-
j rv oraslovškim jeze-
ro so končno prišli
jih društvenih pro-
v objektu sredi neo-
č narave pa bodo
^mali tudi organizira-
ikupine. Program, ki so
;a zastavili, bodo tako
e uresničevali,
a občnem zboru turistič-
a društva, je predsednik
nko Šporn v zanimivem
poročilu o minulem delu
opisal tudi ostale uspehe, ki
so jih člani društva dosegli
pri ureditvi kraja in organi-
zaciji vsakoletnega hmeljar-
skega praznika. Se posebej
se je izkazala osnovna šola,,
ki je prejela prehodni pokal
za najlepše urejeno okolje na
širšem celjskem turističnem
območju.
V razpravi so imeli člani
društva veliko pripomb na
račun gostinstva Hmezad iz
Žalca, kjer ponovno niso
uspeli oživiti nekdaj zelo do-
bro obiskanega in prijetnega
gostišča ob braslovskem je-
zeru. Predlagali so, da Hme-
zad gostišče odda zasebniku,
ki bo gotovo uspešno poslo-
val. Če drugačne rešitve ne
bi bilo, pa je pripravljeno ob-
jekt prevzeti turistično druš-
tvo.
Z. V.
Na občnem zboru je Anica
Brišnik prejela srebrni
znak Turistične zveze Slo-
venije, Branko Šporn, pred-
sednik društva pa brona-
stega.
Dramelj do Stranic
aninsko društvo Drami je že vrsto let
■ja pohod, primeren predvsem za mlade
ince, iz Dramelj do Zič, po delu poti
divizije. Do Dramelj se lahko pripelje-
z avtobusom, lahko pa jo primahamo
peš, iz Opoke, ali iz Šentjurja.
1 cerkve v D rami j ah začnemo pot mimo
ia gasilcev in kmalu smo v Svetelki, ki
?jansko del enotnega naselja Dramlje, v
išu istega imena. Ob pošti v Svetelki je
lipa. Dalje hodimo po asfaltni cesti. V
ijem koncu vasi je za kapelo pri avto-
d postaji konec asfaltne prevleke in če-
ti tam zavije levo, pelje pod Jesenko-
hribom v Celje. Mi gremo naravnost,
0	kapele in zadnje hiše v Svetelki, po
s katere se odpira lep razgled po vino-
niški pokrajini. Pridemo na Stražo.
1	vinogradov, levo ob poti, je stebrasto
) znamenje. Lep je tudi pogled na Stra-
a Gori. Na vrhu klančka nas oznaka
ori, da moramo levo v breg mimo hiše
ža nG. 32) in zidanic na vrh slemena k
nškovi domačiji s spominsko ploščo:
EJ HISI SE JE 12. SEPTEMBRA 1909
IL NARODNI HEROJ MILOŠ ZI-
'SEK, PREDVOJNI ČLAN CK KPS
K KPJ. KOT ČLAN VOJNEGA KOMI-
V KPS JE BIL MED PRVIMI ORGA-
^TORJI VSTAJE NA ŠTAJERSKEM.
EL JE 7. FEBRUARJA 1942 KOT KO-
"DANT SERCERJEVEGA BATALJO-
NA NOTRANJSKEM.
LICINO NJEGOVE ZGODOVINSKE
BNOSTI CENIMO KOT SVETAL
VZOR POGUMNEGA REVOLUCIONAR-
JA IN BORCA ZA SVOBODO TER SREČO
ČLOVEKA.
Straža na Gori je razložena vas ob cesti
Dramlje-Špitalič, po bližnjem pobočju ir.
na slemenu v prisoji hriba (GORE (489 m).
Tu so gorce Drameljčanov. V Vasi je bilo
med NOB skladišče za prehrano in druge
materiale. Leta 1944 so se tu često zadrževa-
le naše brigade in aktivisti. Z vrha Gore je
tudi lep razgled.
Od domačije se napotimo navzdol po goz-
du, na sever, navzdol po gozdu. Ko pridemo
iz gozda, se odpre lep pogled na Konjiško
goro. Pod nami je gruča hiš, a mi gremo
mimo njih, dalje po cesti do Spodnjih Sle-
men, naselje severozahodno od Dramelj.
Močno razgiban hribovit svet je delno že v
povirju Žičnice. Mimo dveh kmetij, na pre-
valu, gremo spet v breg. Na Slemenu, kjer
sta dve zidanici, in na desni odprt svet, je
lep razgled. Spust čez gozd in smo pri ogra-
jenem križu (MLM 1936), desno navzdol je
gozdna pot, bližnjica do razvalin samostana.
Ko pridemo do domačije, smo že v Starih
Slemenih, na vrhu, kamor se dvignemo pa v
Gornjih Slemenih. (Za hišo Gornje Slemene
4, pred gospodarskim poslopjem, lahko kre-
nemo desno po žig za Konjiško planinsko
pot (K) in se od tam vrnemo na našo pot).
Mimo kapele in toplarja gremo v breg, do
razpotja. Levo po cesti drži K planinska pot
h Kumšeku. Lahko gremo po žig, saj ni
daleč.
Od razpotja se pot XIV spušča po cesti
navzdol, K pa se dviga. Ko pridemo iz gozda
je lep pogled na Crešnjice in dalje na dvo-
stolpno cerkev v Dolu (432 m). Nad nami je
daljnovod Maribor-Podlog, levo je domači-
ja Poharc. Smo na razpotju v Sojeku, kamor
z desne pride K pot, na drugi pa je smerna
tabla z napisom: KAMNA GORA-KONJI-
§KA GOR A- STR ANIC E. Desno navzdol
gre K-pot proti Špitaliču, naša pa preči ce-
sto, grč čez travnik ter navzgor v gozd. Iz
gozda gremo skozi sadovnjak in smo na
cesti v Kamni gori. Spet nas smerna tabla
opozori, da pride s sedla Konjska smrt K
pot, ki vodi naprej na levo v Sojek. Prečimo
cesto in se vzpnemo ob električnem vodu v
breg. Od tam je zelo lep pogled na venec
Posavskega hribovja. Mimo Laznikove do-
mačije (Kamna gora 9) in vikenda gremo
dalje v gozd, ter po krajši strmini na Vratca
(810 m). Kmalu stopimo na gozdno cesto, ki
v loku obide vrtačo... Krenemo levo po
cesti, toda z nje gremo desno (pazi na mar-
kacije) na staro pot po gozdu. Razgleda ni, le
tu in tam uide kak pogled med vejevjem v
dolino. Ob poti je stara tisa, za njo prečimo
gozdno cesto. V spodnjem delu je redek
gozd. Stopimo na novo gozdno cesto, ki
pride z bližnjega sedla. Čez njo in dvorišče
domačije Jevšenak v Bukovljah pri Stal ni-
cah 26 pridemo pri Vovku na cesto. Smo na
slabo označenem razpotju. Iz doline pride K
pot, ki drži dalje čez bližnje .sedlo po južni
strani Konjiške gore čez Konjsko smrt, Treh
križev v Kamno goro. Smo v zaselku Cre-
tevž. Naša pot se tu spušča, K pa dviga, a
kasneje do glavne ceste držita skupaj. Sled-
nja pelje desno mimo hiš, mi pa gremo levo.
po dolinski brazdi pod Konjiško goro, k:
varuje kraj pred točo. Smo na trasi rimski
ceste in kasnejše, leta 1805 opuščene trgov
ske ceste. Gremo mimo kapele in smo že ■
Zverenju pod Munčarjevim vrhom ali Ste-
bernikom (571 m). Tu vre na dan in teče
dalje v ribnike voda, ki se izteka v Tesnico.
Levo, na jugu, je najvišji vrh Konjiške gore
Stolpnik (1012 m), ki se proti vzhodu niža v
Srobotni (996 m) in Jurjev vrh (674 m) nad
Verpetami v dolini Tesnice. Pri naselju Rib-
nik se prične asfaltna cesta, ki se čez star
most nad Tesnico priključi k glavni cesti v
Grabnu. Levo. v kotu med potokom in cesto
je spomenik: NA TEM MESTU SE JE DNE
15. 2. 1944 PREBILA NA SVOJEM POHO-
DU NA STAJERSKO XIV. DIVIZIJA S
KONJIŠKE GORE NA LINDEK. Krenemo
lahko levo po cesti, po K poti in si lahko
odtisnemo še en žig, ter počakamo na avto-
bus. Desno po cesti je le skok do spomin-
skega obeležja talcem.
MEKX	KMETIJSKA ZADRUGA
I.ASKO
SOZD Kmetijstva, industrije, trgovine gostinstva in
turizma n.sol.o.
MERX CELJE
Kmetijska zadruga Laško
Kidričeva 2, LAŠKO
Razpisna komisija
Kmetijske zaaruge Laško
razpisuje
dela in naloge
1. VODJA KOMERCIALNE SLUŽBE
Pogoji:
Visoka ali višja izobrazba ekonomske ali kmetijske
smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj.
Dela razpisujemo za 4 leta
Kandidati naj pošljejo pisne prijave i. dokazili o iz-
polnjevanju pogojev v 8 dneh po razpisu na naslov:
Kmetijska zadruga Laško, Kidričeva ul. 2, 63270 LA-
ŠKO
•	Turistična agencija IZLETNIK CELJE
-	PRIPOROČA potovanja in razpisne izlete:
10.	3. - 84 Šentanel-Koroška
27. 4.-2. 5.-84 Split-delta Neretve
27. 4.-1. 5. - 84 Zlatibor-Sirogojno
27. 4.-30. 4. - 84 Ravenna-Urbino-San Marino
11.	3.-13. 3.-84 »IHM« Munchen, strokovni sejem
-	ORGANIZIRA
Smučanje na Bjelašnici, Jahorini v mesecu marcu
-	VABI
na počitnice in preventivno zdravljenje v obmorska letovi-
šča in zdravilišča.
Informacije: vse Izletnikove poslovalnice oziroma
dnevno od 7. do 18.30 ure na telefon 22-841
•	Gostinstvo CELEIA
-	VABI vse ljubitelje smučanja na CELJSKO KOČO.
Smuka je to leto izredno ugodna, je ca. 50 cm teptanega
snega. Obe vlečnici brezhibno delujeta. V koči je moč
dobiti klobaso v zaseki, krvavice in druge dobrote.
•	TOZD POTNIŠKI PROMET obvešča pot-
nike, da je od 1. 3. 1984 dalje prestavljen od-
hod avtobusa na liniji Lopata-ŽP s 6.40 na
6.35.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
23. FEBRUAR 11
Bo prihodnje leto
dovoli govedine?
Naložba za potrebe regije In za Izvoz
Za kmetijstvo šmarske
občine je značilna dobro ra-
zvita proizvodnja v koope-
raciji, pospešen razvoj pa se
v zadnjem času kaže tudi v
družbenem sektorju. O tem
govorijo zlasti naložbe in
planirana povečana kmetij-
ska proizvodnja.
Ena takšnih naložb je far-
ma govejih pitancev, ki bo
stala na Imenskem polju.
Gre za skorajšnji pričetek
gradnje objekta z 800 stoji-
šči, kar pomeni prirejo
okrog 1200 pitancev letno.
Pred pričetkom tolikšne
proizvodnje je bilo treba za-
gotoviti ustrezno krmno
osnovo z melioracijo, agro-
melioracijo in komasacijo
Imenskega polja na površini
205 hektarov. S tem je orga-
nizator kmetijske proizvod-
nje v občini Šmarje pri Jel-
šah, Hmezadov Kmetijski
kombinat iz Šmarja, pridobil
ustrezne površine za proiz-
vodnjo lastne hrane za bodo-
čo farmo. Melioracijska in
komasacijska dela se bodo
pričela tudi na Pristovškem
polju na površini 307 hekta-
rov. Precejšnji del krme s
Pristovškega polja bo prav
tako namenjen proizvodnji
na farmi govejih pitancev v
Imenem. V nadaljevanju to-
vrstnih prizadevanj so v pla-
nu še melioracije v celotnem
Obsotelju, kar pomeni na-
laljnjih tisoč hektarov povr-
šin.
Farma je gotovo objekt šir-
;ega družbenega pomena,
aj se bodo s proizvodnjo
natno povečale količine
lesa za potrebe celjskega
bmočja, v teh hlevih pa bo-
do redili tudi kakovostno go-
vejo živino za izvoz.
Z gradnjo bo Hmezad,
tozd Kmetijski kombinat
Šmarje, pričel aprila, soča-
sno pa bo organiziral proiz-
vodnjo lastne krme na Imen-
skem in Pristovškem polju.
Gradnja bi morala biti za-
ključena do konca tega leta,
kajti v letu 1985 bo proizvod-
nja že normalno tekla. Od
planiranih 500 ton bo 70 od-
stotkov proizvodnje name-
njene izvozu.
Glede na to, da je naložba
širšega družbenega pomena,
ima v regiji in v sozdu Hme-
zad določeno prednost. Zato
je bilo, zaradi interesa, lažje
pridobiti sovlagatelje in ne-
katere institucije ter s tem
zagotoviti ustrezno finančno
konstrukcijo oziroma grad-
njo, ki ni poceni, zna pa na-
vreči solidne obresti.
MARJELJ* AGREZ
Kmetijsko je najbolj
razvita Ponikva
V šentjurski občini je 780 kme-
tij, ki se ukvarjajo izključno s
kmetijstvom. Če upoštevamo vse
kmetijske površine, pride na
kmetijo 9 hektarov zemlje. Ce pa
upoštevamo le njivske površine
in intenzivno obdelane travnike,
se površina v povprečju zniža na
5,5 hektarov.
Neobdelanih površin, med ka-
terimi je največ opuščenih zem-
ljišč, je približno za 1500 hekta-
rov. Največ neobdelane zemlje je
v hribih manj razvitih naselij Koz-
janskega kot so: Dobrina, Hrastje,
Prevorska Krivica, Hruševje,
Podpeč, Voduc in Košnica. Mla-
dina iz teh krajev se je zaposlila v
industriji, tako so v teh predelih, z
malimi izjemami, le še ostareli
kmetje. Kmetijsko najbolj razvite
krajevne skupnosti pa so Ponik-
va, Sentjur-okolica in Planina.
Tukaj je tudi največ usmerjenih
kmetij.
Osnovna usmeritev kmetijstva
v občini je živinoreja s pridelavo
mesa in mleka. Tako so letos s
koruzo posejali že 725 hektarov, s
pšenico pa 450 hektarov zemlje.
Se več je intenzivno gojenih trav-
nikov, ki so osnova živinske pre-
hrane.
E. RECNIK
Ko čebela piči, bolečina
izgine - ljubezen ostane
Čebelarska zadruga Žalec Je edina tovrstna ustanova
v Sloveniji
Več kot dvajset let obstoja pod ra-
zličnimi imeni in botri, ki so se me-
njavali, govori v prid zadrugi, ki zdaj
v okviru sozda Merx uspešno gospo-
dari. Čebelarska zadruga Žalec ima
dve poslovni enoti, v Ljubljani-Pol-
hov Gradec in enoto v Žalcu. Zapo-
sluje 16 rednih kvalificiranih delav-
cev in 5 čebelarjev na domu.
Razvijajo lastno proizvodnjo čebe-
ljih pridelkov, ki jih tudi predelujejo,
zlasti pa širijo mrežo kooperantov v
Sloveniji in v vsej Jugoslaviji. Od pr-
votnih petdeset čebelarjev so zdaj pri-
dobili za sodelovanje 250 kooperantov.
Lani so odkupili okoli 150 ton medu,.5
ton cvetnega prahu, 200 kilogramov
propolisa in 150 kilogramov matične-
ga mlečka. Iz vsega tega in še iz tiste-
ga, kar so pridelali sami, v lastnih tri-
stotih panjih, kolikor jih trenutno ima-
jo doma, na Pohorju in v Dalmaciji, so
napravili 800 tisoč različnih proiz-
vodov.
Različne vrste medu izvažajo, in si-
cer v Italijo in Avstrijo. Povpraševanje
je veliko. Zdaj delavci čebelarske za-
druge stremijo za tem, da bi izva
tudi proizvode, s katerimi oskrbuj
domače tržišče. Z novo embalažo, |
jetno za oko, upajo, da bodo uspeli,
pomeni, da bodo izvažali cvetni pr
matični mleček, izdelke iz propolisj
različne želeje, ki vsak zase drug;
učinkujejo na organizem.
V čebelarski zadrugi Žalec izdeli
jo tudi različne panje, tako Znidarši
ve kot tudi Langsrothove, ki so {
merni za nakladno čebelarjenje.
Majhen kolektiv posluje brez izgi
letos želijo pridobiti še več kooperj
tov in načrtujejo povezavo z drugi;
čebelarskimi zadrugami v Jugoslav
Temu primerno mislijo na kadrovs
okrepitev in prostorsko razširitev, 5
so že zdaj izredno utesnjeni. Svoje p
nje bodo umaknili v gozdove, kjer
tudi bodočnost načrtnega gospodarj
nja, kajti čebele se ne pasejo po cvet
vih, ki so ški opljeni z umetnimi gno
li. Vse, kar je umetno, čebele zavra^
jo, temu pa se morajo prilagoditi čeb
larji, če hočejo iztržiti čebelji proizvoc
ZDENKA STOPA
Skupnost pokojninskega in
invalidskega zavarovanja v SR
Sloveniji
Strokovna služba, območna delovna enota Celje
Gregorčičeva 5 a, telefon 22-901
objavlja
prosta dela in naloge
zahtevna strojepisna dela
Pogoj:
2-letna administrativna šola, znanje strojepisja in
aktivno znanje slovenskega jezika.
Delo združujemo za določen čas. Gre za nadome-
ščanje delavke na porodniškem dopustu«
Gospodarno kmetovanje
Piše Franc Potočnik, dipl. kmet. Inž.
Organizacijske oblike rele prašičev - dvofazni
sistem prireje prašičjega mesa
Kooperacijska reja prašičev je lahko
organizirana na več načinov. Bistvo
vseh teh oblik oziroma sistemov prire-
je prašičjega mesa v kooperaciji je, da
so vse tehnološke faze med seboj uskla-
jene, če želimo, da v celotnem procesu
ne pride do zastojev oziroma izpadov
proizvodnje pri posameznih rejcih in s
tem do izpada dohodka pri njih in pri
organizatorju proizvodnje (zadrugi).
To namreč pogosto pripelje do nihanja
kooperantskih odnosov med rejci in
zadružno organizacijo, kar ima največ-
krat za posledico zmanjšanje prireje
prašičjega mesa za daljše obdobje.
Prav tako lahko pride do zastojev v tej
reprodukcijski verigi, če reja prašičev
ni dohodkovno zanimiva za vse člane,
ki sodelujejo v tej proizvodnji.
Tu mislimo na rejce plemenskih svinj,
ki proizvajajo pujske in vzrejajo tekače,
pitalce prašičev in organizatorja proiz-
vodnje ter tudi na rejce, ki zrejajo teka-
če, če gre za trofazni sistem prireje pra-
šičjega mesa.
Vendar pa si najprej oglejmo tako
imenovani dvofazni sistem kooperacij-
ske reje prašičev, ki je v normalnih
okoliščinah tehnološko in ekonomsko
primernejša od trofaznega.
Pri takšni organizaciji prašičerejske
proizvodnje imamo med seboj poveza-
ne rejce plemenskih svinj, ki proizvaja-
jo pujske in zrejajo tekače ter pitalce
prašičev. Rejci plemenskih svinj redijo
okoli 40 svinj, praviloma na lastni krmni
bazi, za kar potrebujejo okoli štiri hekta-;
re njivskih površin za pridelavo krme.
Ce imajo več zemlje, seveda lahko redijo
sorazmerno večje število plemenskih
svinj, ali pa se odločijo še za pitanje
prašičev. Število plemenskih svinj se
lahko tudi poveča, če imajo rejci na raz-
polago odpadke iz gostinskih obratov
(pomije) ali pa stranske proizvode živil-
ske industrije (pivake tropine, pivski
kvas, sirotko, pinjevec itd.) Ti rejci zre-
jajo pujske oziroma tekače v prostorih
za zrejo tekačev v istem objektu do teže
20 do 25 kilogramov. Računamo, da lah-
ko rejci zredijo na svinjo letno 15 do 20
tekačev. Te tekače potem prevzamejo
pitalci prašičev in proces reje prašičev
se nadaljuje v drugem objektu na drugi
kmetiji, kar imenujemo druga faza pro-
izvodnje prašičjega mesa. O tem delu pa
bomo spregovorili prihodnjič.
Noblesa kmetijo samo skazi
Štajerska, Primorska, Gorenjska, vse Je pomešano
Pri Jurjevčevih so tistega
dne, ko sem jih obiskal, v
hlevu napeljevali nov mle-
kovod. Domačija, ki stoji v
Okonini, tik ob glavni cesti
iz Mozirja proti Ljubnemu,
je od časa, ko sta jo prevzela
Marija in Edi Jurjevec, do-
živela že marsikatero po-
dobno spremembo. Vedno
le takšno, ki je bila potreb-
na in nikoli takšno, ki bi na
zunaj ali znotraj skazila
njeno pravo in lepo kmečko
obličje.
Le traktor in moderne
kmetijske naprave, pa lepa
in preprosta, iz kvalitetnej-
ših materialov narejana fasa-
da, ter z boljšimi laki zaščite-
na stara, enkratna vhodna
vrata pričajo, da so kmetu
danes drugačni časi.
A domačija, ki je varovala
rodove, bo takšna ostala. Tu-
di znotraj, pod oboki, s skri-
njami, krušno pečjo in z no-
vim, a prav takim pohiš-
tvom, kot je bilo očetovo in
ki so ga morebiti morali za-
vreči zaradi preperelosti. Le
s to razliko, da so police da-
nes polne knjig, ki pa niso
zgolj zapuščina. Domačnosti
ne skazi niti pianino, televi-
zija in še nekateri drugi, da-
nes nepogrešljivi aparati:
»Tisti, ki mislijo da bodo pri
nas našli nobleso, so ponava-
di razočarani, kajti skušali
smo hišo ohraniti takšno,
kot je bila. Hiša mora biti
takšna, da kmetu služi, ne
pa, da se razkazuje,« pravi
Marija Jurjevec, a se pri tem
zaveda, da bi danes marsik-
do zamenjal pogled na svojo
pološčeno betonsko celico s
pogledom na to domačnost.
»Tudi podeželje danes ni več
tisto, kar je bilo nekoč, raste-
jo nove, nič lepe oglate be-
tonske hiše, Štajerska, Pri-
morska, Gorenjska postajajo
eno, vse je pomešano. Po-
sebno v naši dolini, ki je tako
lepa, ne bi smeli pustiti nere-
da na tem področju. Tudi s
tem, da so hiše krite z belimi
salonitnimi ploščami, naša
krajina izgublja lepoto,« je
zagovarjala ohranjanje
kmečke arhitekture Marija,
ki je dosti tovrstnega znanja
pridobila v aktivu kmečkih
žensk. Redno namreč zahaja
na sestanke aktiva, kjer se ne
pogovarjajo le o kmetijski
proizvodnji. Marija ve, kako
potrebno je danes izobraže-
vanje, končana kmetijska šo-
la ji ni bila dovolj, zato je
dodatnega znanja vedno
iskala v aktivu.
Pogovor sva za trenutek
prekinila, kajti morala je
ukrotiti kipenje v loncih.
Možje bodo namreč kmalu
zaključili napeljavo mleko-
voda in kosilo mora biti pri-
pravljeno. Medtem ko vrže
nekaj polen v štedilnik, na-
daljuje: »Danes veliko govo-
re o tem, da bi morali ženo
osvoboditi štedilnika in ji s
tem omogočili družbeno ak-
tivnost. Vse to je res, ni pa
prav, da žena zanemarja go-
spodinjstvo, posebno pre-
hrano. Le tako lahko družina
ostane zdrava, to pa je pred-
pogoj vsega ostalega.« Tudi
o pravilni prehrani namreč
veliko govore na predava-
njih in še enkrat poudari po-
men izobraževanja: »Škoda,
da na nekaterih kmetijah
otrokom, ki ostanejo doma,
starši ne omogočijo izobraže-
vanja. Vsaj nižjo kmetijsko
šolo bi moral vsak imeti.
Brez tega ne moreš kmetova-
ti, saj je danes razvoj tak, da
mu tudi s srednjo šolo težko
slediš. Zato tudi višja šola ne
more škodovati.« Ravno zato
Jurjevčev najstarejši sin obi-
skuje višjo živinorejsko šolo,
starejša hči 3. letnik živino-
rejske, mlajša pa je v peda-
goški šoli. Pa še dva mlajša
imajo. Pri hiši je zaradi šole
sedaj manj pridnih rok, kar
se precej pozna. A Marija je
sposobna tudi sama voditi
posestvo, kar je dokazali
pred dvemi leti, ko se je mo;
v gozdu hudo poškodoval
Več kot pol leta ni mogel ni
česar delati, vse breme je bi
lo ob pomoči otrok na rame
nih gospodinje. Opustiti s(
morali proizvodnjo jajc, se
daj se ukvarjajo le še z mle
kom. Otroci so brez štipend.
je in danes so prišli tisti časi
ko je denarja ravno dovolj ft
sproti. Mlekovod so naredii
iz starih prihrankov. Ce bo
do cene še naraščale, bo tud
pri njih zaškripalo: »Vsem
izdelkom, ki jih kupujemov
trgovini, cene mesečno ra
stejo. Le kadar gre za poviša'
nje cen kmetijskih proiz-
vodov, je potrebno velik"
razprav, sej, usklajevanj. Mi-
slim, da je premaJo kmetov
tam, kjer se odloča o teti
stvareh. Mogoče zaradi tega
ker velja kmet v vseh očeh #
vedno za neizobraženega. ^
danes ni več tako, imamo te-
hnike, inženirje. Pa tudi pre
prost kmet je večkrat bolj i3'
snoviden kot nekateri, ki nc
vidijo ped pred seboj. Delav
ci in kmetje imamo še vedfl"
premalo možnosti odloča-
nja.«
Ravno v pravšnjem čas11
sva zaklj učila razgovor, ;z
hleva se je vrnil gospodar ^
delavci, ki so napeljeva11
mlekovod. Ravno prav zat°
ker mož Edi ne bi imel ve^'
ko dodati. Pri tej hiši narnr^
gospodarstvo enakopraV10
vodita oba, oba vesta, kaK"
se tej reči streže.
R. PANTEJ-^
23. FEBRUAR 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Po Guzajevih
sledeh
Rad bi opomnil vašega so-
delavca Milenka Straška, ki
piše podlistek k romanu o
razbojniku Guzaju na nekaj
dejstev.
Ko med drugim piše, da je
»ljudstvo bilo v Guzajevih
mladih letih neuko, izobra-
zba bi utegnila v ubogi raji.
vzbuditi upor zoper pokor-
ščino in vero. Kmet naj obdr-
ži plug in motiko, so dejali
gospodje, tako je mislil tudi
škof Slomšek in z njim vred
vsa predrevolucijska gospo-
ska.. .«
Pripomnil bi, da je tovari-
ša Straška lahko sram, ker
ne ve, koliko se je Slomšek
trudil za slovensko besedo
med kmečkim ljudstvom. Z
geslom »materin jezik bodi
vam ključ do narodne omi-
ke!«, je ustanovil nedeljsko
šolo, podpiral širjenje slo-
venskih knjig (Mohorjeva),
prestavil sedež škofije v Ma-
ribor, da bi lahko bolj utrje-
val slovenstvo in tako tudi
pripravil, lahko rečemo, bolj
uspešno osvoboditev gene-
ralu Maistru.
Slomšek si je kot narodni
buditelj poleg Prešerna, Si-
mona Gregorčiča in drugih
pripravil dosti lep spomenik
in nobenega vzroka ni, da bi
kaj slabega pisali o njem.
Kar pa se pluga in motike
tiče, smo zadnje čase na
istem. Prav tako si nekateri
prizadevajo, da bi čim več
»raje« ostalo pri plugih na
kmetijah, pa smo vendar se-
daj bolj izobraženi.
Ce mislite še pisati podob-
ne izkrivljene resnice, me
lahko kar črtate iz seznama
naročnikov.
P. Z.,
Šmartno v Rožni dolini
Trpeče žene
Alkoholiki se odločijo za
zdravljenje šele po več letih
alkoholizma. V povprečju so
poročeni nad deset let, kar
pomeni, da prav toliko let
potrebujejo žene, da se spa-
metujejo. Sele po tem času
postavljajo ultimat: zdravlje-
nje ali razveza.
V vseh letih pitja morajo
od možev marsikaj potrpeti.
Zapiti mož neredko ravna s
svojo ženo kot s sužnjo, otro-
ke pa ponižuje. Očitno mora-
jo obstajati okoliščine, ki že-
no silijo, da toliko časa vztra-
ja ob alkoholiku. Nazoren
izraz izkustva je pregovor:
»Pijanec se preobrne, ko se v
jamo zvrne.« Zato se žene
vdajo v usodo in brezupno
trpijo.
Posebno nevarni so prikri-
ti alkoholiki, ki na različne
načine pritisnejo na ženo, ki
se je odločila za razvezo od
alkoholika. O njej po navadi
govorijo, da je brezsrčna, da
zapušča moža, ko se je zga-
ral, da je postala tako skopu-
ška, da mu niti dva deci več
ne privošči. Zakaj se sploh
repenči, saj vendar pije za
svoj denar, iz svojega vino-
grada, naj dela ob vodi? Kaj
si sploh predstavlja, ko je
vendar zavezana z možem v
lepem in hudem.
Pritiski na ženo, ki se je
odločila za razvezo od alko-
holika, so izraz prikritih in
odkritih alkoholikov pa tudi
zmernih pivcev. Tudi če se
žena razveže, svojega aso-
cialnega moža zlepa ne more
spraviti iz stanovanja, pa če-
prav je brez dela in živi na
njen račun. Ce mu ne skuha,
ne dobi denarja za pijačo,
krade in prodaja, celo otro-
ško perilo in seveda vse po-
žene po grlu.
Dokler pa ima potuho, bo
pil in užival v alkoholni
omami.
Pri nas smo glede alkoho-
lizma še nepoučeni. Celo
zdravniki do pred kratkim
niso vedeli nič uporabnega o
sodobnem zdravljenju alko-
holikov. Kako bi naj to vede-
li preprosti ljudje. Bolan pa
ni samo alkoholik, ampak
tudi njegova družina in de-
lovna skupina. Alkoholika
ne moremo zdraviti samega,
temveč skupaj z njegovo
družino in ob sodelovanju
delovnih tovarišev.
Ko je človek odvisen od al-
kohola, ni več sposoben
iskrenih, pristnih čustev. Ce
dekle ne prenaša okajenega
fanta, bo prihajal na ljube-
zenske sestanke trezen.
Mnogi bodo zatem odšli že v
prvo gostilno. Torej, svojo
zasvojenost skrivajo, ampak
sama do poroke, zatem igra-
jo z odprtimi kartami.
Mar ni vedela, da bo poro-
čila moškega, ki rad pije.
Mnogi so ji ga odsvetovali.
Toda, kdo posluša staroko-
pitne nasvete. Nevesta obi-
čajno misli, da njen fant res
pije malo preveč, morda iz
nesreče, razočaranja in
osamljenosti. Misli, da ga bo
samo ozdravila in osrečila.
Koristno bi bilo, da bi že-
nin in nevesta pred poroko
napravilla poseben tečaj,
kjer bi ju informirali tudi o
alkoholizmu. Ponekod takš-
ne tečaje že imajo.
Zena se v alkoholičnem za-
konu počuti opeharjeno za
vsa pričakovanja. Mož priha-
ja domov vinjen in prepir-
ljiv, zato ne vabi več znancev
in prijateljev, saj jo je sram.
Ce pa bi prišli, bi mož to iz-
koristil za pitje. K alkoholi-
ku običajno radi prihajajo ta-
ki, ki tudi sami radi pijejo.
Alkoholik čedalje manj za-
služi in več zapravi. Ce ga, na
primer, žena prosi, da ji s tr-
govine prinese kruh, z vese
ljem vzame denar, vrne se pi-
jan in brez kruha.
Alkoholik počasi izgubi
vse pravice in dolžnosti v
družini. Otroci se sramujejo
očeta, pozneje ga celo zani-
čujejo. Ko se oče približuje
koncu svoje alkoholične pu-
stolovščine, postane mati
priložnostna medicinska se-
stra, otroci pa bolničarji. Že-
ni je ostaia skrb za družino,
mož je le še privesek. Druži-
na postopoma propada,
stopnjujejo se težave v služ-
bi, izgublja ugled, prijatelji
ga zapuščajo. Doma se vrsti-
jo prepiri. Vsak, ki mu ome-
ni, da je potreben zdravlje-
nja, postane običajno le so-
vražnik. Ko v takem primeru
začuti, da je ogrožen, bo celo
treznega obdolžil za pijane-
ga. Z alkoholom zasvojeni
mož se upira razvezi. Boji se,
da bo alkoholizem razkril, da
njegov zakon že dolgo razpa-
da. Ko ga družina končno le
zapusti, ne razgraja in ne ra-
zbija več, le še s seboj se po-
govarja.
Svobodna, osveščena, po-
nosna in samozavestna žena
ne bo niti en sam dan prena-
šala alkoholičnega moža. S
polno pravico bo od njega
zahtevala zdravljenje ali pa
bo pobrala šila m kopita. Ta-
ko bo lahko ukrepala samo,
če se bo osvobodila spon
preteklosti. Zakaj torej žena
toliko let prenaša alkoho-
lika?
J. G. Celje
Pomagali smo
V noči iz 26. na 27. januar
je zagorelo v hiši na Cesti na
grad številka 69. Hišo uprav-
lja Stanovanjska skupnost, v
njej pa sta stanovali družini
Petrovič in Sedlar. Utrpeli
so hudo gmotno škodo in do-
živeli duševni pretres.
Petrovičevi so v organiza-
ciji, kjer so zaposleni, dobili
takojšnjo pomoč. Zakonca
Sedlar pa sta ostala sama,
ker sta brez svojcev. Toda ne
za dolgo.
Obvestilo o požaru smo na
KS dobili malce pozno,
kljub temu pa smo akcijo do-
kaj hitro izpeljali. Štiričlan-
ska komisija se je takoj od-
pravila na kraj dogodka in
ugotovila, kaj je treba storiti,
da selitev čimprej opravimo.
Določili smo uro selitve, o
akciji obvestili osnovno or-
ganizacijo ZMS, člane social-
ne komisije, PGD Zagred-
-Pečovnik in člane splošne
enote civilne zaščite. Pozivu
se je odzvalo 22 prostovolj-
cev, prevozne storitve pa je
opravil avtoprevoznik Darko
Šeruga. Ker je bil zaradi vi-
sokega snega dostop do po-
gorišča težaven, je bila takš-
na udeležba prostovoljcev
dobrodošla. Selitev smo
opravili v dveh vožnjah v
Stanetovo ulico. V akciji so
se vsi zelo izkazali. Medtem,
ko so eni nosili in razmeščali
dele pohištva, so članice so-
cialne komisije v novem sta-
novanju zakurile, pripravile
postelje in večerjo. Tako sta
oba naša krajana po dolgi in
razburljivi prečuti noči spet
začutila toplino, pa čeprav v
novem okolju.
Ostala je samo preselitev
kurjave, ki so jo mladinci
opravili v soboto. Prevoz je
opravil s traktorjem Alojz
Zakelšek.
Poudariti moram, da se je
izkazala tudi Samoupravna
stanovanjska skupnost, ki je
obem strankam takoj dodeli-
la stanovanje.
S to humano ak strani vsi
skupaj pokazali, kaj vse se
lahko naredi, če so posamez-
niki pripravljeni in če je tu
čustvena odgovornost in so-
lidarnost do starejših ljudi.
ZINKA JAZBEC,
Celje
Predlog za izlet
Lani sem bila z vami na
izletu 100 kmečkih žensk na
morje in kot organizatorjem
vam predlagam, da bi se po-
trudili in organizirali še en
dodaten avtobus, da bi lahko
šle zraven še nekatere žen-
ske, ki niso izžrebane. Vse
stroške bi plačale same.
Vem, da to ni preprosto or-
ganizirati, toda če človek de-
la z dobro voljo, se da marsi-
kaj narediti. Tako bi razvese-
lili marsikatero oddiha po-
trebno kmečko žensko. Mi-
slim, da bi imeli v hotelu
Eden prostora še za 50 žensk,
saj sem prepričana, da bi bil
avtobus kmalu polno zase-
den. To ni samo moj predlog,
temveč želja mnogih kmeč-
kih žensk.
Lani je bilo zelo lepo, vse-
fa se sploh ne da popisati.
,e v Celju smo bile lepo
sprejete, zatem v Portorožu
v gostišču Tomi, v Rovi-
nju... Zahvala je namenjena
organizatorjem in novinar-
jem Novega tednika in Ra-
dia, Veselim hmeljarjem,
harmonikarjema Viliju in
Heriju.
VERA BOBNIČ,
Košnica
Uredništvo: Izlet 100 kmeč-
kih žensk na morje skrbno
pripravljamo že 12. leto. Že-
limo ga ohraniti takšnega,
kot je. Razmišljali smo si-
cer, da bi povečali število
udeleženk (izžrebank), pa je
slednjič le pretehtala misel,
da naj ta izlet ostane tradi-
cionalno namenjen stotim
izžrebanim kmeticam. V ne-
kaj letih bodo gotovo prišle
na vrsto vse, ki sodelujejo v
tej naši akciji.
Nepravilnosti v
Celju
Lepo urejeno parkirišče
pri Turški mački je okrog in
okrog obdano (razen na dveh
ozkih prehodih za pešce), z
verigami, pritrjenimi na be-
tonske stebre. To ni bilo všeč
nekemu neznanemu storil-
cu, ki je uporabil vso moč, da
je na strani ob Ljubljanski
cesti potrgal na gornjem
koncu pri ruševinah verigo.
Voznikom tako ni treba za-
puščati parkirišča skozi
glavni vhod, temveč kar po
bližnjici, preko pločnika. Ali
res ne sme biti pri nas v Ce-
lju vsaj ena lepo urejena na-
prava, ki je vezana na velike
stroške, nepoškodovana.
Cestno podjetje naj poskr-
bi, da bo ob vsakem sneže-
nju opravljeno pluženje v
Miklošičevi ulici tudi pri od-
cepu v smeri zgradbe Skup-
nosti pokojninskega in so-
cialnega zavarovanja in proti
Reševalni postaji. Po tem
odcepu prihaja v službo veli-
ko delavcev, skupnost obi-
skuje mnogo občanov, tu vo-
zijo rešilni avtomobili in
-mnogo avtomobilistov na
parkirišče. Odcep ni posut,
je zelo zglajen in nevaren za
hojo. Ze prve dni januarja so
se tu ponesrečili štirje ljudje.
Pri že večkrat omenjenem
praznem lokalu na Ljubljan-
ski cesti, nasproti kina Dom,
je neznani storilec nedavno
ponoči razbil vse steklo na
vratih in na izložbi lokala, da
menda opozori pristojni or-
gan, da je treba to zadevo že
vendar enkrat urediti in lo-
kal oddati v uporabo.
dr. ERVIN MEJAK,
Celje
Kulturni dom Vrtiovo
V	kulturnem domu bodo v soboto, 25. februarja ob 19. uri
gostovali člani KUD Anton Tanc iz Marije Gradca. Predstavili
se bodo s Kožuharskim likofom.
Zadružni dom Motni k
Gledališka skupina KUD Vransko bo v nedeljo, 26. februarja
gostovala v Motniku. Uprizorili bodo dramo Franca Saleškega-
Finžgarja, Razvalina življenja. Predstava bo ob 15. uri.
Dom Partizana Tabor v Savinjski dolini
Amatersko gledališče Vrba kulturno umetniškega društva
Vrb je se bo v nedeljo, 26. februarja ob 15. uri predstavilo s
komedijo Ervina Fntza, Mirakel o sveti Neži.
Zadružni dom Galicija
V	Zadružnem domu bo v nedeljo, 26. februarja ob 15. uri
predstava gledališke skupine kulturnega društva Velika Pire-
šica. Predstavili se bodo s Finžgarjevo dramo Veriga.
Dom kulturo Titovo Volonle
V	domu kulture bo v sredo, 29. februarja gostovalo Lut-
kovno gledališče iz Ljubljane. Po programu bosta dve pred-
stavi ob 12. in 14. uri za predšolske otroke in osnovnošolce
nižje stopnje, ogledali pa si bodo lahko lutkovno igrico Kako
sta se kužek in muca igrala gledališče.
Jutri zvečer ob 19.30 uri pa boste lahko v domu kulture
prisluhnili koncertu Rudarskega okteta, ki bo izvajal sloven-
ske narodne in umetne pesmi ter stanovske pesmi in pesmi
drugih narodov.
V	dvorani doma kulture bo v soboto, 25. februarja ob 10.
dopoldan otroška matineja. Ogledali si boste lahko dve luk-
tovni igrici Psiček Spiček in Hankina igla.
Osnovna šola Blba ROck Šoštanj
V	telovadnici osnovne šole bo v soboto, 25. februarja ob 18.
uri prireditev ob 40. obletnici pohoda XIV. divizije in Kaju-
hove smrti. Prisluhnili boste lahko kantati Blaža Arniča Moja
pesem ni le moja pesem, v programu pa bodo sodelovali
operni solisti, recitator, pevski zbori in Rudarska godba iz
Titovega Velenja.
Dom Dušana Poženela Laško
V	dvorani doma Dušana Poženela bo v soboto, 25. februarja
ob 16. uri koncert narodno zabavnega ansambla Lojzeta Slaka.
Narodni dom Coljo
V	veliki dvorani Narodnega doma bo v torek, 28. februarja
ob 19.30 uri V. abonmajski koncert, na katerem boste lahko
prisluhnili Božu Roglju na oboi, Jožetu Faloutu na rogu in
Aciju Bertonclju na klavirju. Izvajali bodo dela Handla, Beet-
hovena, Schummanna, Goloba, Poulenca in Bentzona.
Zdraviliški dom Rogaška Slatina
V	dvorani Zdraviliškega doma bo jutri zvečer ob 19.30
Večer folklore v izvedbi folklorne skupine iz Nove Gradiške.
Avla Razvojnega centra
V	avli Razvojnega centra je odprta razstava akademskega
slikarja, grafika in kiparja Kiarja Meška. Razstavo si lahko
ogledate do sobote, 25. februarja.
Knjižnica Titovo Velenje
V	Razstavnem prostoru knjižnice je odprta razstava plastike
in grafike akademskega kiparja Antona Hermana. Razstava bo
odprta do 29. februarja.
Avla Poslovnega centra GIP Ingrad
Celje
V	avli poslovnega centra je odprta razstava slikarjev amater-
jev Zdenka Krpana iz Ajdovščine in Jožice Kodermac iz Anho-
vega. Razstava je prodajnega značaja, odprta pa bo do 2.
marca.
Kulturni dom Šmarje
V	kulturnem domu bo jutri ob 19. un premiera gledališkega
dela Igorja Torkarja »Revizor 84«, ki jo bo izvedla gledališka
skupina Kulturnega društva Anton Aškerc iz Šmarja.
S Torkarjevim Revizorjem 84 se bodo člani gledališke sku-
pine Kulturnega društva Anton Aškerc predstavili še v nedeljo
ob 15.30 uri, v ponedeljek ob 18. uri za mladinski abonma
Kozjansko in v torek ob 19. uri, ko bo predstava za izven.
SADNO VINOGRADNA POSTAJA
ZAGREB
(Vočarsko vinogradska stanica)
Mirogojska 45
obvešča cenjene stranke, da bo na
celjski tržnici 1. marca 1984 pričela
prodajati vse vrste sadik.
Pri njih lahko dobite sadike raznih
sort breskev, češenj, marelic, hrušk,
sliv, orehov, višenj in jablan.
Garantirajo za kvaliteto svojih sadik
ter vam priporočajo ugoden nakup.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
23. FEBRUAR 11
Lepo je bilo v Sarajevu,
na svidenje v Calganriu
MnBHHBMBlHHHHHMHHHHHHHHHHHHBHM
XIV. zimske olimpijske igre v Sarajevu so .končane. Prve
ocene so dane ter so več kot samo kurtuazno ugodne.
Znane so tudi prve ocene zlasti naših tekmovalcev. Ne
smemo biti razočarani, saj smo osvojili prvo medaljo ter
več drugih odličnih mest, s čimer se ne more pohvaliti
veliko takšnih držav, ko je Jugoslavija.
Neprijetno je poslušati ljudi, ki so zahtevali izjemno
veliko, pri tem pa pozabili, da je olimpiada poseben mo-
tiv, ki tekmovalca »napne« do tiste mere, da je vprašanje
ali bo zdržal ali ne. Vsak želi zdržati, če pa ne, ni to nobena
tragedija.
Osvojili smo pravzparav dve neuradni zlati medalji in
eno srebrno. Neuradni za odlično organizacijo in gosto-
ljubnost, uradno Jureta Franka. Zdaj moramo skrbeti, da
vsaj prvi dve ne bomo v prihodnje zapravili. Če dobro
posadiš vinsko trto in zanjo skrbiš, da plodove čez tri, štiri
leta. Če jo zanemariš, iz nje ne bo nič. Poskrbeti moramo,
da se bo naloženi kapital začel vračati na plodna tla. Šele
če bomo v tem uspeli, je tudi olimpiada uspela.
Stenmarku srebrna
medalja
Med obiskom v Sarajevu
prve dni olimpiade je sloviti
Ingemar Stenmark obiskal
tudi jugoslovanski ski pool
ter med drugim prišel tudi v
razstavni prostor celjske Zla-
tarne, ki je za olimpijsko pri-
ložnost pripravila resnično
lep komplet srebrnih izdel-
kov - srebrnik z Vučkom in
olimpijskim znakom, snežin-
ko, smučko s snežinko, dr-
salko in še kaj. Zastopnik
Zlatarn, Darko Končan, je
takšen komplet izročil Inge-
marju, ki je rekel, »Na olim-
piadi žal ne morem sodelo-
vati, torej tudi z zlato meda-
ljo ne bo nič, Zadovoljil se
bom z vašimi srebrnimi priz-
nanji.«
Novost pri
proglasitvah
V primerjavi s prejšnjimi
zimskimi olimpijskimi igra-
mi so se v Sarajevi odločili
za drugačno proglasitev naj-
boljših. To niso opravili na
tekmovališčih, temveč vsak
večer ob 18. uri na velikem
platoju pred Skenderijo, kjer
so bili tudi glavno tiskovno
središče, ski pool, v stranski
dvorani pa nekatere hokej-
ske tekme. Pred proglasitvi-
jo in po njej so pripravili bo-
gat ter pester kulturni pro-
gram, kjer se je vedno poja-
vil tudi Vučko. Zbralo se je
po več tisoč ljudi, ki so tako
»v živo« videli vse najboljše
na olimpiadi. Kdaj je bilo
najbolj burno? Seveda ob
naši srebrni medalji, ki jo je
dobil Jure Franko. Po vsaki
proglasitvi pa je bila v manj-
ši dvorani v ski poolu tiskov-
na konferenca z najboljšimi.
Baščaršlje še
Sarajevčani niso
prepoznali
Stari del Sarajeva je popu-
larna Baščaršija. Vsak, kdor
obišče Sarajevo in ni videl
Baščaršije, ni bil v Sarajevu.
Posebno lepo so jo uredili za
olimpijske igre in verjetno
bo takšna ostala tudi v pri-
hodnje. Nič zgodovinsko pri-
kupnega in orientalsko šar-
mantnega ji niso odvzeli ra-
zen prahu, smeti, odpadkov,
raznih vsiljivcev, skratka ti-
stega, kar ne sodi zraven.
Baščaršija je zdaj takšna, da
je še Sarajevčani niso pre-
poznali. Kot v pravljici. Niz-
ke, s skupaj stisnjene hiške,
med njimi ozke ulice, vse-
povsod se čuje tolčenje ba-
kra. V zraku, je vseskozi ču-
dovit vonj raznih pečenih
dobrot, ki draži nosnice. De-
set sočnih, čudovito dišečih
čevapčičev s čebulo, kru-
hom in jogurtom stane od
82,50 do največ 90 din. Cene
so zmerne in nižje kot pri
nas. Spominkov, takšnih in
drugačnih, je izjemno veliko,
vsak pa si lahko izbere kar
želi. Čudovito bakreno veri-
žico z obeskom (ročno delo)
je možno kupiti že za borih
200 dinarjev, so pa tudi za-
htevnejše stvari, ki stanejo
po nekaj starih milijonov.
Predvsem pa tokrat proda-
jalci niso bili vsiljivi, pač pa
vljudni in prijazni Zato ni
čudno, da je bila Baščaršija
med olimpiado polna doma-
čih in tujih turistov ves dan
in domala vso noč.
Skrb za varnost
Ker so bili hoteli v Saraje-
vu in okolici zasedeni, se je
organizator odločil, da bo za
turiste organiziral prenoči-
šča v privatnih sobah. To so
urejevali po posameznih kra-
jevnih skupnostih. Dobrila
in Stevo Šijakovič sta pove-
dala: »Sklicali so nas skupaj
ter nam povedali, za kaj gre.
Stolpnice smo morali obvez-
Rogla v Sarajevu
»V jugoslovanskem ski
poolu je tudi Unior Zreče,
ki je v Sarajevu predstavil
rekreacijsko-turistični, cen-
ter Unior na Rogli. Poleg
razstavnega prostora, pro-
spektov, značk, video fil-
mov o Rogli in ustnih na-
svetov smo se odločili še za
napise na sarajevskih tram-
vajih, kjer smo enostavno
predstavili Roglo, na kakš-
ni višini in kje leži ter kdo
zanjo skrbi,« je ob obisku v
ski poolu povedala Vida
Kobal, ki v Unior Zreče
skrbi za propagando!
no vsako noč in tudi čez dan
zaklepati, v notranjosti pa so
se menjavali dežurni, da so
lahko odprli gostu, ki je pri-
šel k nekomu na stanovanje.
Prej so si tudi ogledali, kakš-
ne prostore bomo ponudili
gostu in izbrali so samo naj-
boljše. V zadnjem trenutku
so nekateri gostoljubnost
odpovedali in to ni lepo. Ce
smo se odločili sodelovati,
potem moramo to izpeljati
do konca v našo čast in po-
nos.«
2ellm si še enkrat
doživeti otvoritev
Tako mi je dejal znani foto-
reporter Joco Žnidaršič, Ce-
ljan, sicer pa že vrsto let za-
poslen kot vodja fotografije
v CGP Delo. Malokdo ve, da
Jocotu manjka do naziva
zdravnik samo sedem izpi-
tov, ki pa jih verjetno nikoli
ne bo opravil, saj ga je za-
strupila fotografija. Najraje
se spominja srečanj s Titom,
ki mu je nekoč celo rekel, da
zna bolje slikati, kot Joco. In
ob obisku v Pekingu je Tito
kitajskim državnikom Joca
zaradi bujne brade predsta-
vil kar kot Che Guevaro! »Si-
cer pa je ta olimpiada zmaga
celotne Jugoslavije. Poglej,
koliko tekstov in fotografij je
in bo še šlo v svet. Takšne
reklame ne more nihče pla-
čati. Ko se bodo novi ljudje
vračali na ogledovanje tega,
kar jim zdaj ponujamo, mora
biti vsaj delček tistega, kar je
bilo sedaj. Drugače bodo ra-
zočarani in to ne bi bilo do-
bro.«
TONE VRA8L
Foto: EDI MASNEC
Zadnje dni, ko se je vreme nekoliko izboljšalo, se je nad
prizorišče velikih dogajanj na OI dvignil tudi velik balon
velenjskega Gorenja.
Jugoslovanski ski pool, kjer so imele sedež tudi nekatere delovne organi-
zacije iz celjskega področja, je obiskal tudi predsednik organizacijskega
odbora OI v Sarajevu Branko Mikulič in se med drugim za kratek čas
ustavil v paviljonu rogaškega Korsa.
Jure Franko je dobil številne čestitke in darila delovnih organizacij.
Poljub in darilo je med drugim dobil tudi od Vide Kobal, kije predstav-
ljala zreški Unior.
Med številnimi navijači iz našega območja smo v objektiv ujeli tudi skupino iz smučar-
skega kluba Prebold.
Številni novinarji iz vseh kontinentov so bili zadovoljni s pogoji dela na 14. OI v
Sarajevu. Glavni press center je bil v Skenderiji, kjer je lahko naenkrat nemoteno delalo
prek 2000 novinarjev.
J*4
NOVI TEDNIK - STRAN 13
anovanjska stiska, ki je Zakon ne prizna
$cSJa družine Kandolf ne Babnem Je dvignila precej prahu - Dve plati te zgodbe
, prijatelja, ki se stiska v sobici 3m x 2,5m. Stranišče
[inica je v sosednji stavbi. Ima ju v souporabi. Rad bi
#1, toda sobica je še zanj premajhna. Kam?
t samec, ima prevelike dohodke, da bi lahko upal na
postno stanovanje, v delovni organizaciji pa nima
di, da bi rešil svoj stanovanjski problem, ker je sta-
ški sklad prazen. »Zlati« časi, ko je bilo sorazmerno
priti do stanovanja ali pa do poceni kreditov, so
prijatelju večkrat prekipi. Večkrat je že pomislil, da
,gsilno vselil v kakšno prazno stanovanje, pa si je
premislil, zakaj s tem bi mogoče prizadel koga, ki je v
^ii ali Se večji stanovanjski stiski.
telj ni povezan s tole
(i ki se je začela v na-
^dništvu, Toda v ne-
nislu le sodi vanjo,
je rečeno, začelo se je v
jtvu, kamor je Ivan
lf pripeljal svojo druži-
ženo Branko in 15-me-
a otroka in nas prosil
ioč, češ da se jim godi
5 izselili so jih iz stano-
v katerega so se nasil-
lili.
na Babnem je že pre-
ba in nosi številko 4a. V
kijih hlevih je devet še
Hjetno urejenih stano-
| katerimi upravlja celj-
imoupravna stanovanj-
aipnost. Eno od teh me-
ančno 70,5 kvadratnih
v, kot nosilec stano-
ve pravice pa je še ve-
rpisan že pokojni oče
Kandolfa. Po njegovi
namreč niti njegova že-
ti sin z družino nista
vljaia stanovanjske
e.
lovanje je razdeljeno v
jla v dveh nadstropjih,
ličju je prostorna lopa,
ja in dve sobi - skupaj
več kot 58 kvadratnih
v. V prvem nadstropju
sobica, ki meri malo
kot 12 kvadratnih me-
tanj o sta se'kmalu po
i vselila Ivan in
a.
nja za
Nf8f?j8 -
ivora nI bilo
sem rodila, sva morala
peč postaviti na ho-
da sva lahko v sobo po-
i otroško posteljico,
samo mrzla, je le na
ku,« je pripovedovala
a Kandolf. »Ko sva
a, da je sosed dobil no-
iovanje in se namerava
i. sva dala prošnjo za to
'anje na stanovanjsko
ost.«
rošnji so pripela še tri
očila: enega so napisali
'0, kjer je zaposlena
a, drugega je napisal
k iz žalske občine, pri
to dela Ivan, tretjega je
^a patronažna sestra
1 Gačnik. Na tem, zad-
je med drugim zapisa-
* ima dojenček zaradi
stanovanjskih razmer
to bronhitis,
ko sva prinesla proš-
1 nama na Samouprav-
no vanj s ki skupnosti re-
naj je ne puščava tam,
^jo pri razpisu pre-
Upokojenci. Namignili
Ga imava sumljivo veli-
Poročil, a upala sva, da
Prošnjo vendarle rešili
v prid.«
Samoupravni stano-
jj skupnosti so menili
po normativih je 70
strtih metrov stano-
te površine dovolj za
^sko družino. V skup-
^spodinjstvu Kandol-
80 štirje in razpolagajo
tol kvadratnega metra
^fmativi.
j kandolf se je nato od-
^ se bo kljub temu raz-
širil v sosednje stanovanje -
nasilno. Sredi oktobra lani,
ko se je že nasilno vselil, je
napisal pritožbo. Na razpis za
izpraznjeno stanovanje se na-
mreč ni nihče prijavil, Kan-
dolfova pa nista dobila nika-
kršnega odgovora na poslano
prošnjo.
»Na stanovanjski so rekli,
da niso dolžni odgovarjati na
prošnje,« pravi Ivan. »Razen
tega so vztrajno trdili, da tako
živiva pri mami in njeno sta-
novanje je dovolj veliko za
štiričlansko družino, torej ni-
sva upravičena do novega
stanovanja.«
Zavrnjeno pritožbe
»Nihče pa ni prišel pogle-
dat, kako v resnici živimo,« je
dodala Branka. »Res sva vča-
sih kaj skuhala pri tašči, tudi
prala sva pri njej. Na 11 kva-
dratnih metrih si pač nisva
mogla urediti kuhinje, spal-
nice m kopalnice obenem.«
Mlada družina Kandolf se
je v prazno stanovanje nasil-
no vselila konec avgusta lani,
oktobra pa je na njihov na-
slov že priromala odločba ob-
činskega komiteja za ureja-
nje prostora in varstvo oko-
lja, v kateri stoji črno na be-
lem, »da takoj izpraznita ne-
zakonito zasedeno stanova-
nje«.
Ivan in Branka sta se prito-
žila na republiški komite za
varstvo okolja in urejanje
prostora, a od tam sta dobila
odgovor, da njuna pritožba ni
utemeljena. Po črki zakona
stanovanjska stiska še ni ra-
zlog za samovoljno vselitev.
Kandolfova vesta, da sta
prekršila Zakon, vendar pra-
vita, da nista mogla ravnati
drugače. Branka je kmalu po
nasilni vselitvi vložila proš-
njo za stanovanje v svoji de-
lovni organizaciji EMO, Ivan
pa v Celju ni upravičen do
stanovanja, ker je zaposlen v
sosednji, žalski občini.
»Mogoče je očetovo stano-
vanje res dovolj veliko za šti-
ri,« meni Ivan. »Ampak v tem
stanovanju nas je največkrat
šest. Pri nas med tednom sta-
nuje tudi moja nečakinja, po-
gosto se nam pridruži tudi
njena hči. Tisti, ki trdijo, da
nismo upravičeni do novega
stanovanja, niso nikoli prišli
pogledat, kako živimo. V
enem stanovanju smo in ena
od sob je prehodna. Kaj zdaj?
Naj s kredo zarišem črto in
prepovem ostalim prehod
preko nje?«
Občinski komite je 13. ja-
nuarja izdal sklep za izselitev.
Zaradi bolezni dojenčka je
bila deložacija prestavljena
na 24. januar.
Deložacija - druga
plat te zgodbe
Večina zgodb ima dve ali
več plati in zelo težko je pisa-
ti take zgodbe, ki so se v re-
snici zgodile in v kateri so si
izjave tako protislovne. Ne-
mogoče se je dokopati do ob-
jektivne resnice, zakaj eni iz-
javi stoji nasproti druga in
vsako je izrekel človek, ki
ima oziroma hoče imeti svoj
prav.
Tudi tale zgodba ima svojo
drugo plat. Kandolfovi so
prosili, da objavimo to zgod-
bo, toda prav je, da povedo
svoja dejstva in mnenje tudi
predstavniki stanovanjske
skupnosti, ki ščitijo zakoni-
tost.
Deložacije ponavadi niso
prijetna stvar. Tako za tiste,
ki jo morajo opraviti, še manj
pa za tiste, ki morajo iz stano-
vanja. Toda zakon je zakon in
neki red mora biti na tem po-
dročju, zakaj v nasprotnem
primeru bi obveljal zakon
močnejšega in na tem po-
dročju tudi hitrejšega.
»Opravili smo že več delo-
žacij. Tudi na cesto smo mo-
rali izseliti ljudi, pa ni bilo
takšnega razburjanja kot se-
daj,« pravi Miro Gradič s celj-
ske stanovanjske skupnosti.
»Smiselnost takih ukrepov je
v tem, da skrbimo vsaj za mi-
nimalno zakonitost. Res da
včasih legaliziramo kakšno
vselitev v skrajni sili, toda
takšni si ponavadi izberejo
najslabše stanovanje, in jim
slabšega sploh ne moremo
dati.«
Po mnenju Mira Gradiča
pa Kandolfi niso bili v taki
stanovanjski stiski in tudi no-
benega pravnega naslova ni-
so imeli, da bi se lahko vselili
v izpraznjeno stanovanje. Po
njegovem mnenju gre v tem
primeru za asocialno druži-
no, ki tako tudi reagira,
»Sodelavki Zdenki Strašek
so tudi grozili,« pravi Gradič,
»Grožnje so grožnje, toda en-
krat jih lahko kdo tudi ure-
sniči. Človek opravlja le svo-
jo službo...«
»Branka in njena mati Gor-
šek sta ves čas deložacije sli-
kali, mene pa so vprašali, če
smo se že dogovorili, kdo me
bo spremljal. »Ampak vedno
vas ne bo spremljal miličnik,
so dejali. Toda grozili so že
prej. Ivan Kandolf je zapretil,
da če bomo izvršili deložacijo
eden - ali jaz ali moj otrok -
ne bo več živ. Grozili so tudi,
da mi bodo polili obraz s ki-
slino,« ogorčeno pripoveduje
Zdenka Strašek.
Je bila to samo lahkomisel-
nost, razburjenost zaradi de-
ložacije, ki jim je grozila?
Človek bi si težko kako dru-
gače razlagal takšne grožnje.
V tako mučnem ozračju so
potem izvršili deložacijo.
»Ponavadi zadostuje en mi-
ličnik, tokrat smo morali za-
prositi za tri,« pravi Miro Gra-
dič.
Vso opremo so delavci zlo-
žili v sobico v prvem nad-
stropju. Pri prenašanju niso
bili preveč previdni in eno
izmed omar so polomili.
Tudi v tem primeru Zakon
ni na strani Kandolfovih. De-
ložacija se namreč opravi na
stroške in tveganje tistega, ki
se je protipravno nasilno vse-
lil.
Tako Gradič kot Straškova
zatrjujeta, da Kandolfa prej
nista poznala in nimata nič
proti tej družini. Gre pač sa-
mo za spoštovanje zakonito-
sti. Gradič pravi, da je prvič
videl Kandolfove pri deloža-
ciji, Straškova pa, da takrat,
ko so jih (prvič) grozili.
Štirje Kandolfovi se sedaj
stiskajo v pritličju, zakaj v so-
bi v prvem nadstropju so
stvari, ki so jih pri deložaciji
znosili tja.
»Sicer pa te sobice sploh
niso uporabljali, »pravi Miro
Gradič. »Ko smo jih selili, je
bila v njej ropotarnica: kopal-
na kad in še nekaj ropotije.«
Kandolfova sta prepričana,
da to ne more biti konec nju-
ne bitke za stanovanje. Upala
sta, da bosta vsaj nekaj časa
lahko ostala v nezakonito pri-
dobljenem stanovanju.
»Če bi nama dovolili živeti
v njem vsaj še kakšno leto, bi
si lahko uredila stanovanje v
stari hiši na Hudinji, ki sva jo
dobila od staršev. Toda pre-
cej denarja bi morala vložiti v
tisto stanovanje in precej ča-
sa,« dodajata s skromnim
upanjem.
Še pred leti je bilo nekaj
običajnega, da se je pod isto
streho stiskalo nekaj genera-
cij; od vnukov do babice in
dedka. Toda takrat ni bilo to-
liko stanovanj in odtlej so na-
vade tudi precej spremenile.
Danes radi rečemo, da stari
in mladi ne gredo skupaj, tu-
di če se še tako razumejo.
Tudi mlada družina Kan-
dolf bi se rada osamosvojila,
zaživela v svojem stanovanju.
Če pogledamo s te plati, dru-
žinica je v stanovanjski sti-
ski, toda zakon in normativi
tega ne priznavajo. Toda prav
ta stiska je bila vzrok, da se je
Ivan Kandolf odločil za nasil-
no vselitev in - prestopil me-
jo - Zakona.
SREČKO ŠROT, N. K.
FOTO: EDI MASNEC
Na zunaj nič kaj ugledna stanovanjska hiša Babno 4a (včasih je bilo to gospodarsko
poslopje), v njej pa je devet še kar prijetno urejenih stanovanj.
Družina Kandolf v kuhinji v pritličju. Potem, ko so jih deložirali, živijo spet skupaj z mamo
Ivana Kandolfa.
Ivan Kandolf v sobici v prvem nadstropju, kamor so de-
lavci, ki so opravili deložacijo, odnesli pohištvo in drugo
opremo. Nekaj stvari so polomili. »Sobice ne moremo upo-
rabljati, ker nimamo kam dati vse te opremese pritožuje
Ivan Kandolf.
14 STRAN - NOVI TEDNIK
HGM
23. FEBRUAR 1984
VSE ZA GOSPODINJE
V I. ETAŽI VELEBLAGOVNICE »T«
prehrambeni izdelki - delikatesa: pestra izbira sirov -
posoda, kuhinjske potrebščine, čistilna in-pralna
sredstva - papirna galanterija
Emest Tiran
Razbo j n i k
Q HI 32 31 J	8
Tako le je bilo:
V Šentjurju je bil tega dne sejem.
Dober sejem. Ljudi se je kar trlo, živine
so od vseh strani prignali toliko, da
skoro ni bilo več prostora v zgornjem
trgu zanjo. Ta par juncev, za spodrejo,
oni kravo, teličko, pa spet drugi par
težkih voli za mesarja. Res si lahko
izbiral, - rep pri repu, kamor si pogle-
dal! Tudi Hrvatje in Lahi so prišli, -
dobro se bo prodajalo. Tudi drugih
sejmarjev nič koliko! Stojnice so bile
razpostavljene po obeh straneh ceste
od občine pa vse do črnovška. Okrog
cerkve in sploh povsod, kjer je le bilo
malo prostora, je bilo razpoloženo bla-
go kar po tleh, Lončar od Sv. Primoža
je stal med grmado svoje posode in
trkal zdaj po svinjšekihž zdaj po skle-
dah ali latvicah za mleko. Dobil pa si
lahko tudi cvetlične lončke vseh veli-
kosti ali celo krasno pisano pobarvane-
ga palčka, - taki so bili po boljših vrto-
vih in bolj po straneh še danes moder-
ni! Počnice za kmečko peč! Za dva
krajcarja si dobil rejenega prašička iz
gline, - kamen do kamna in brez vinar-
ja ni goldinarja! Bili so štirje, iz Črnoli-
ce, in Nove vasi in še Drgajnar iz Pri-
stave, ki je imel najlepše pisane sklede,
okrog vijugasta črta in rožice, na dnu
pa ime, kakršno je pač kdo izbral, če le
ni bilo že razprodano: Ančka, Betka,
Cilka, Dragica, pa Anzek, Francak, Jo-
že, Štef, Rina, - ni treba vseh naštevati.
In skodelice šele! Lahko so bili takrat
ljudje močni, ko so navsezgodaj zjutraj
pojedli takole laboro polno! Konjička,
ki zadaj piska, si dobil že za krajcar!
Kje pa danes kaj dobiš za kovača!
Tu je bil še Ribničan s suho robo,
kuhljami, stapavkami, loparji, ribežni
za kislo zelje, siti, rešeti, redesejami.
Drugi spet je prodajal senene vile,
grablje, toporišča za sekire in cepine,
poleg njega si lahko kupil koso, sekiro,
plankačo, pralico, podkev, verigo za
voli, obroček za bika, pa žeblje in okov-
je vsake vrste, kaj vem, kaj vse, saj
nisem železninarske stroke!
Mojstri čevljarji so bili tudi najmanj
trije, takrat je ta obrt še cvetela! Bože
mili- kdaj so le utegnili narediti toliko
parov čevljev! In tako velikih! Veliki so
namreč morali biti, ljudje so jih zahte-
vali, da ne tiščijo človeka, če si pozimi
obuje dvoje cunje vanje, za otroka pa
tudi, ko tako hitro raste. Vsi od kraja
pa so bili neverjetno trpežni, če si ko-
ličkaj verjel prodajavčevemu zatrjeva-
nju in pridušanuju. Ljudje so bili pre-
vidni, ogledovali so jih popolnoma
neobvezno, bi danes rekli, od zunaj in
od znotraj, težkali v roki, tipali zgornje
usnje, trkali po podplatih, - niso ne
kupovali kar tjavdan! Marsikateri go-
spodar je sploh rajši kupil usnje, - je
vsaj videl, kaj dobi za svoj denar! Us-
njarji so namakali svoje blago v škafu,
da se je videlo, kako se ga voda sploh
ne prime, upogibali med prsti, rezali z
nohtom vanj, - vse sama domača roba,
to se sploh ne bo nikoli strgalo, to bo
lahko nosil še sin in še vnuk. Kravina,
teletina za boljše, boks, urbasi, podpla-
ti, vse, kar si je le moglo poželeti srce!
Pozimi je potem gospodar poklical
Nejčka v štiro in mu je Nejček v enem
tednu ali kvečjemu dveh naredil novo
obutev za vso družino in še popravil
staro. Na vsak krajcar so gledali, dru-
gače kot danes, ko dinarja marsikdo še
pobere ne, če mu pade na tla!
Malo naprej je pod velikansko rdečo
marelo starejši mož z visokim črnim
cilindrom na glavi na pol zastonj pro-
dajal same dragocene reči vse po grošu
in po dva groša. Gneča okrog njegove
mize je bila vedno enaka, spredaj so se
prerivali otroci in ga gledali z odprtimi
usti, bolj zadaj pa starejši nič manj ver-
no. Z ragljo, tako. kot so jo imeli otroci
pred velikonočjo, je vabil ljudi in ko jih
je bilo po njegov mnenju že dovolj na
kupu, je začel z grmečim glasom:
»Halo, ljudje, posluh, posluh! Ameri-
kanska iznajdba profesorja Fiksa! Ga-
rantirano kolosalno patentirano uni-
verzalno milo, zdravilo, mazilo za obraz
in lice, za garje, lišaj, bradavice, za uši
in stenice, za kolomaz! V Afriki ga da-
jejo v potice! V Culukafriji ga rnežejo
na kruh! Posluh! Posluh! Se je čas!
Razprodaja! Vse od kraja škatla groš!«
»Pa dajte, naj bo« - Še meni! Meni
tudi! Meni dajte! Jaz sem prek rekla
kakor ti!«
Ko se je kupčija uletela in za čudežno
mažo trenutno ni bilo več odjamavcev,
je začel drugače!
»Halo! Halo! Spomin na svetega An-
tona!«
Pa ga je zmotil medklic iz občinstva:
Sveti Jurij je naš patron!«
Mož se ni pustil, je kar nadaljeval:
»Listnica za pol milijona! Pristna ko-
ža krokodila! In podlaga prava svila!
Zraven, - tukaj! - svinčnik še pripra-
ven, - Vse skup zat za dva groaša! Za
dva groša!«
Mož je neodločno gledal zdaj listni-
co, zdaj prodajavca, zad spet ženo, kije
stala poleg in ga cukala za rokav:
»Kaj ti če listnica! Saj nimaš kaj dati
vanjo! Kar naprej pojdiva!« in ga je
potegnila za seboj. Prodajavec pa za
njo:
»in povrh še tole raglico za tvojo sta-
ro, ko se skregata, ko jezik ji omaga, da
si z ragljico naprej pomaga.«
Smeh! Žena takoj nazaj:
»GLej ga vraga! Ti grdoba, ti hudi-
mar ti preklenski!«
In spet prodajavec:
»Jesih, hren in jezik ženski/«
Ljudje še bolj v smeh in osramočena
mož in žena sta se kar se je dalo urno
potopila v množico.
Pa kaj bi se komu mudilo domov?!
Ni vsak dan sejem! Delo bo že poča-
kalo!
»Ti, Marička! Glej uhane zlate! In ta
rinčka, kakor nalašč zate! In še bruše-
no zrcalce, za lepoto ogledalce, in glav-
nik iz želvovine, da še bolj boš všeč
vsem fantom! Nimaš nič po njem sko-
mine?! In še pristna zlata breša s se-
demkratnim diamantom, - vse skup
zate za dva groša! Za dva groša! Kdo da
več?!
Pa se Marička nazadnje res ni mogla
več premagati in sije segla v nedrje po
denar:
»Počakajte, - nate, - dajte!«
In koje vzel denar, ji je hitro še nekaj
stisnil v roko:
»Ker si pr\ra, na povrh še cucelj za otro-
ka, ko zajoka!«
Ljudje vsi še v hujši smeh kakor
prej! Marička pa huda!
»O ti dedec ti nemarni!«
To je bil cirkus in teater in televizija,
vse hkrati in še zastonj povrhu!
Z eno besedo, sejem je bil na višku.
Zdaj ni ne sejmov več in ne moža s
črnim cilindrom. Kadar se znajdem
spet kdaj v deželi svoje mladosti, ga
vidim vsega živega pred očmi. Vse za
groš! Vse za dva groša! Zakaj jih nisem
nikdar imel teh dveh grošev!
Danes je prepozno, danes ni več mo-
ža ki je prodajal sanje.
Stojnice, zlatorumeni leseni konjič-
ki, punčke vseh velikosti, vrtavke, mo-
žici na vrvci, ki so tako imenitno po-
skakovali, in lectova srca z zaljubljeni-
mi verzi in ogledalčkom v sredi, in pi-
škotov in cukra na gore, pa robci vseh
barv, odeje, srajce, za moške, čipke za
ženske, blago za obleke, trakovi. Moli-
tveniki rdeče ali zlato obrezani, talci, da
si lahko brez očal bral nanje, in rožni
venci, rožnih vencev za dve pobožni
fari dovolj! In žegnančki iz porcelana
in prekrasne svete podobe za pod ok-
vir, sveti Jurij na belem konju s sulico
prebada živozelenega zmaja, ki se mu
zvija pod nogami in mu kaže za vate
dolg jezik, pa Marija sedem žalosti, se-
dem s ki-vjo nakapanih mečev prebada
njeno srce, ona pa se ti smehlja tako
rajskomilo in prijazno, kakor da se to
nje prav nič ne tiče! - Pa sveti Florja,
ob nogi mu gori hiša, do neba švigajo
ognjeni zublji, mož, žena, stari oče, ko-
pica" otrok, vsi obupno vijejo roke k
svetniku, naj pomaga, on pa vliva iz
svoje golide debel curek namesto v
ogenj po njih! Ni dovolj, da so siromaki
pogoreli do žeblja, zdaj bodo pa še do
kože premočeni! Udri, palica, po siro-
maku!
In koši in cckarji in čajne in slama in
ostanki sena po tleh in rumene luže in
konjske fige in razmazani kravjeki. - v
teh gneči človek res ni mogel paziti,
kam stopi. Pa mukanje lačne govedi,
blejanje ovac, rezget konj, ki stojijo pri-
vezani ob vozovih, in grebejo s kopiti,
pa otroške trobente in piščalke, pa kli-
ci prodajalcev drug čez drugega, pa
pozdravljanje znancev, ki so se sreče-
vali in zaradi gneče niso mogli drug do
drugega, vprašanja, odgovori, vmes
jok otroka, ki ga je ljudski val odtrgal
od materinega krila, - vse se je zlivalo v
en sam šum. Kakor hosta v vetru.
In med vso to pisano množico je po-
časti stopalo oko postave, občinski po-
licaj Kovačkov Tonček. Gledal in pazil
je na desno in levo, zdaj prikimal temu,
zdaj odzravil drugemu znancu. V daljši
pogovor se z njimi ni spuščal, ni bilo
časa. Uzmovičev se ne zmanjka na sve-
tu! Skoraj na vsakem sejmu so se zgo-
dile tatvine, žep prerezan, denarnice pa
nikjer! Se lansko leto je bil gospodar s
Kalobja ob uro z verižico \nred, na veri-
žici je bii srebrn konjiček za obsedek.
Devet goldinarjev in pol je bil dal zanjo
in nikoli več je ne bo videl.!
Vročina je pritiskala vedno bolj. V
zvoniku je najprej zahreščalo, nato pa
je udarila ura dvanajstkrat. Potem se je
oglasil še zvon in spomnil ljudi, da so
lačni in trudni ter da bi bilo dobro kam
sesti in podpreti se. Gostilne so se na
mah napolnile. Kar je bilo ljudi iz bliž-
nje okolice, so počasi odhajali domov,
oni od bolj daleč pa še niso vsega naku-
pili. Nekateri so nalašč čakali poldne-
va, da so si lahko privoščili - dovolj na
redke čase! - pečenko. In popoldne bo
blago gotovo cenejše, da ni treba vlači-
ti nazaj,
Tonček ni šel domov k južini, usedel
se je v senco lipe pred cerkvijo in pri-
vlekel iz žepa kos kruha in rezino slani-
ne. Ni neslo! Treba je bilo varčevati na
vseh koncih. Tonček je svojčas služil
pri pontonirjih v Ptuju, celo do kaprola
je prišel! Pa mu je zadnje leto njegove
službe pri cesarskih manevrih padlo
težko bruno na nogo in od takrat je
majceno šepal, ravno toliko, da so ga
odpustili od vojakov. Potem pa je dobil
to službo na občini. Dopoldne je moral
biti na razpolago županu, popoldne je
bil pa prost in je hodil ljudem kaj po-
magat, da je še po strani nekaj zaslužil.
Treba je bilo nasititi sedem lačnih klju-
nov in to vsak dan! Znal je po tesar-
skem in sploh je bil priden, prijel za
vsako delo. Prav zdaj ima drva pri
zdravniku. Dr. Ipavic je dober človek,
sam od sebe mu je vnaprej plačal, dva
goldinarja mu je dal na račun. Kaj se pa
tistale ženska toliko obira po sejmu?
Od kje le je? Hodi pa že tako kot slon!
In zobje jo menda bolijo, vsa je obveza-
na, da se ji komaj nos vidi izpod rute.
Zdaj jo je mahnila proti živinskemu
sejmišču. Morda moža išče.
Šentjur pri Celju, prizorišče Guzajevega prvega zločina.
23. FEBRUAR 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 15
Bravo, Jure!
Sonce sije,
Jure zavije,
med vratci hiti,
si medaljo želi,
a na koncu
srebro osvoji.
PETRA VOGA, 1. a
Jure Fianko ni zaspanko.
Po stimini on di~vi,
nam medaljo pribori.
JANEZ JAGER, l.a
Jure Franko
nam je v ponos,
ker je v Sarajevu
bil težavam kos.
VOJKO SOTLAR, 1. a
vsi učenci OŠ
ŠENTJUR
Spomin na olimpiado, E L VIRA KLJUČAR1Č, OS Ivan Kovačič-Efenka
ČGP DELO
TOZD PRODAJA
Podružnica Celje
Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja
prosta dela in naloge v Podružnici Dela Celje
DISTRIBUIRANJE ČASOPISOV NA
PRODAJNA MESTA
za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Pogoji:
-	končana šola za voznike motornih vozil
-	vozniški izpit B, C kategorije
-	enoletne delovne izkušnje pri skladiščni admini-
straciji in razvažanju blaga
-	dvomesečno poskusno delo
ČIŠČENJE POSLOVNIH
PROSTOROV
za nedoločen čas po 4 ure dnevno
Pogoji:
-	končana osemletka
-	enomesečne delovne izkušnje
-	enomesečno poskusno delo
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema
kadrovska služba:
ČGP DELO, Titova 35, Ljubljana, 8 dni od dneva
objave.
Atklna zanka
in Atka sta si skupaj ogledala Olimpiado v Sarajevu.
Ali uganeš, za katero našo smučarko sta navijala?
Premešaj črke zgornjih dveh besed pa boš dobil
odgovor. Napiši ga na DOPISNICO in jo do torka, 28.
februarja pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a,
63000 Celje. Tudi tokrat nagrajuje tovarna AERO.
V prejšnji številki ste reševali rebus. Pravilna rešitev
je ZENICA. Nagrado dobi: Marinka Zdolšek, Svetelka
10, 63222 Dramlje.
Utrinki Iz Stor
Ob 8. februarju je izšla po-
sebna številka glasila Odmevi.
Kulturni praznik smo počastili
z razrednimi proslavami, po-
sebno oddajo pa je pripravil
tudi šolski radio Klopotec.
V	sredo, 15. februarja smo
imeli učenci OS Štore Športni
dan. Pomerili smo se v smuča-
nju na Celjski koči, drugi pa so
se sankali ali drsali.
POLONA KRAMER
Marljivi v Šempetru
V	počastitev slovenskega
kulturnega praznika smo izda-
li 2. številko šolskega glasila
Naša misel.* Predstavili smo
pesnici Sabino in Darjo, ki sta
osmošolki. To, posebno števil-
ko glasila smo poimenovali
Pesniški utrinki.
Tudi naš šolski radio Motnje
je s prispevki o Prešernu in
odnosu do kulture sodeloval
pri našem praznovanju kultur-
nega praznika.
Na radiu Motnje pa še ena
novost. Odslej so namreč naše
oddaje na sporedu 1. šolsko
uro in ne več med odmorom.
Sestošolci so se udeležili
spominskega pohoda po poteh
XIV. divizije.
DOPISNIKI
Praznovanje na
Polzeli
Letos smo na OS Vere Slan-
der praznovali kulturni praz-
nik zelo pestro. Zvrstile so se
številne prireditve. Učence
drugih razredov smo sprejeli v
šolsko kulturno društvo, po
proslavi pa so se sedmošolci in
osmošolci pomerili v znanju o
Cirilu Kosmaču. Nato smo si
ogledali še film Ko zorijo Ja-
gode.
V	posebnem programu za
nižje razrede je sodelovala tudi
pesnica Meta Rainer. Nismo
pa pozabili tudi na ostarele in
bolne, saj smo jim v domu
oskrbovancev pripravili kra-
tek kulturni program.
ZANA KRAŠOVIC
JOŽICA HRIBERNIK
V	okviru kulturnega prazni-
ka je OŠ Vere Šlander priredi-
la prijateljsko tekmovanje v
šahu z braslovškimi osnovno-
šolci. Tekmovanje je bilo v do-
mu Svobode. Pomerilo se je 20
šahistov, rezultat pa je bil 6:1
za Polzelo.
SONJA BEDEKOVIC
Stric Pepi goji bike
Bil sem na počitnicah pri stri-
cu Pepiju v zgornji Savinjski do-
lini. Ima veliko kmetijo. V lepo
urejenem hlevu stoji okoli dvaj-
set bikov.
Biki so njegov ponos. Vsako-
mur jih z veseljem pokaže. Z nji-
mi ima veliko dela, vendar nik-
dar ne stopi v hlev slabe volje.
Biki to čutijo. Ko pride mednje,
se vsi ozirajo za njim, kakor da ga
pozdravljajo. Med delom jih pri-
jazno ogovarja in boža po glavi.
Nikoli jih ne udari.
Pomagal sem mu hraniti bike.
Najprej sva jim dala seno. Ko so
ga pojedli, jim je stric Pepi name-
tal kurjeke in umetno hrano.
Pri stricu Pepiju sem se naučil,
da moraš imeti živali rad, če ho-
češ, da te imajo tudi one rade.
S AID AL-MAWED, 5. a
OS bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
Bralna značka
Hodim v prvi razred. Rada be-
rem knjige. Brala sem že o povo-
dnem možu, o Kekcu pa še Zvez-
dni tolarji. Naučila sem se pesmi-
co Le sekaj smrečico. Vse to bom
povedala tovarišici učiteljici. Do-
bila bom bralno značko.
PETRA GORJUP. l.r
. OS Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Pionirji fotografirajo
Tokrat ste me pa pošteno spravili v zadrego,
saj sem pričakoval da me boste zasuli z fotogra-
fijami, ki ste jih napravili med počitnicami ozi-
roma v tem zimskem času. Na naš nagradni
natečaj nismo tokrat prejeli niti ene same, kar
pa ne pomeni da je naša zaloga že pošla in da
nimamo česa objaviti. Morda pa ste s takšnim
zanimanjem spremljali olimpijado, da niti ni-
ste utegnili poprijeti za fotoaparat. Za lepe na-
grade, ki jih poklanja Fotolik. Za najboljše pri-
pravljamo tudi posebna priznanja, veliko na-
grado in pa seveda zaključno razstavo, ki jo
pripravljamo skupaj s celjskim Foto kino klu-
bom. Priporočam vam tudi, da poleg osnovnih
podatkov o nastanku fotografije pripišete tudi
kakšno vrstico o vašem delu, tako da ga bodo
lahko tudi ostali primerjali s svojim. Ob obisku
na osnovni šoli Frana Roša v Celju sem mimo-
grede opazil tudi lepo urejeno vitrino njihove-
ga foto krožka. Vendar pa na naš naslov doslej
še nobena od teh fotografij ni prispela.
Ta teden smo izbrali posnetek Marjetke TrO-
bež iz osnovne šole Šmartno v Rožni dolini.
Naslov mu je dala »Po bližnjici«. S tem pa je
povedala toliko, da lahko sliko brez teksta be-
remo. Lepo se vidi makedamska cesta, obrobje
gozda in posejane njive. Morda se bi lahko
postavila s svojim aparatom na desni rob ceste
in bi s tem pridobila še bolj slikovito pokrajino
in predvsem fantiča bi nam bila nekoliko bliž-
ja. Marjetko čaka nagradni kupon, ki ga tudi
tokrat podeljuje Fotolik.
Urednik fotografije
Dravske elektrarne Maribor n.sol.o.
TOZD ELEKTROKOVINAR LAŠKO n.sol. o.
- komisija za delovna razmerja
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
1.	Projektant I
2.	Varnostni inženir
3.	Vodja montažne dejavnosti
4.	Vodja pleskarske dejavnosti
5.	Vodja pleskarskih del II
6.	Vzdrževalec strojnih naprav
7.	Vzdrževalec elektro naprav
8.	Monter aku baterij
9.	Strugar za dela na karussel stružnici
10.	Več ključavničarjev
11.	Varilec I
12.	Varilec III
13.	Rezalec kovin
14.	Strugar I
15.	Skoblar I
16.	Pleskar I
17.	Rezkalec specialist
18.	Monter II
Za opravljanje navedenih del in nalog morajo kandidati po-
leg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	pod 1: visoka ali višja šola strojne smeri, opravljen stro-
kovni izpit, 1 leto del. izkušenj na teh delih
-	pod 2: višja šola strojne smeri, opravljen republiški izpit iz
varstva pri delu, 1 leto del. izkušenj na teh delih
-	pod 3: SŠ strojne smeri, opravljen strokovni izpit, 3 leta
del. izkušenj na teh delih
-	pod 4: srednja šola kemijske smeri ali pleskarske smeri,
opravljen strokovni izpit in 2 leti del. izkušenj na teh delih
-	pod 5: KV pleskar in 5 let del. izkušenj na teh delih
-	pod 6, 10, 11, 14, 15: KV kovinske smeri in 3 leta delovnih
izkušenj na teh delih
-	pod 7 in 8: KV elektro smeri in 3 leta delovnih izkušenj na
teh delih
-	pod 9: KV strugar in 1 leto del. izkušenj na teh delih
-	pod 12: PK kovinske smeri in 1 leto del. izkušenj na teh
delih
-	pod 13: KV kovinske smeri in 1 leto del. izkušenj na teh
delih
-	pod 16: KV pleskar in 3 leta del. izkušenj na teh delih
-	pod 17: KV kovinske smeri in 5 let del. izkušenj na teh
delih
-	pod 18: KV kovinske smeri in 2 leti del. izkušenj na teh
delih
Delovno razmerje za opravljanje navedenih del in nalog
bodo kandidati sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim
časom.
Poskusno delo za opravljanje objavljenih del in nalog traja
od 60 do 90 dni.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati do-
stavijo pisno ali pa osebno na gornji naslov v roku 15 dni od
dneva objave.
Prijav, ki ne bodo imele dokazil o izpolnjevanju razpisnih
pogojev, KDR ne bo obravnavala! O izbiri bodo kandidati
obveščeni v 15 dneh po prenehanju zbiranja prijav.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
23. FEBRUAR 1984
Zlata čelada v pravih rokah
Jože Mesarec, AMD Slan-
der Celje, 27 let, je vsekakor
eden najbolj skromnih in
uspešnih športnikov Celja.
Letos je po dolgih letih po-
novno priboril celjskemu
moto športu drugo zlato če-
lado, ki jo dobijo državni pr-
vaki v moto športih za tri-
kratno zaporedno osvajanje
naslova državnega prvaka.
Pred njim je med celjskimi
tekmovalci to uspelo Nor-
bertu Salobiju v tekmovanju
motorjev s prikolico.
Simpatičnega Jožeta Me-
sarca, ki je zaposlen pri 2TP
Celje kot visokokvalificirani
mehanik, smo razpoložene-
ga srečali na podelitvi priz-
nanj športnikom Celja. Jože
Mesarec je bil namreč za-
služno tretji najboljši šport-
nik Celja v letu 1983.
»S tekmovanjem v avto
rallyju sem začel doma v La-
škem. 2e leta 1975 sem tek-
moval v razredu do 1000 ccm
in imel prve uspehe. Tudi
mednarodne na Madžar-
skem. Najprej sem bil sovoz-
nik, pozneje pa voznik. Tako
sem leta 1982 osvojil nagra-
do »Štajerske« v turističnem
avto rallyju. 2e leto dni prej
pa sem se zaljubil v male
strojčke - kartinge in v dra-
matični zadnji dirki za držav-
no prvenstvo tudi osvojil
prvi naslov. Vse bolj in bolj
me je privabljal ta šport in
vedno več sem imel izkušenj
pri pripravi stroja, ki si ga
pripravljam popolnoma
sam. Zal nimam nobene po-
moči od tovarne Tomos.«
Kako pa v bodoče?
»Zelo si želim tekmovati v
najtežjem razredu do
125 ccm, kjer lahko nastopiš
tudi v mednarodni konku-
renci. Prepričan sem, da bi
lahko ponovil zadnje uspehe
tudi v tej konkurenci. Še po-
sebno zaradi tega, ker v na-
šem AMD Šlandru samo za-
radi slabšega tekmovalca ali
pa letos sploh brez tekmo-
valca ne moremo osvojiti na-
slov moštvenega prvaka. To-
da, da bi lahko »presedlal«,
je potrebno dobiti nov ali kaj
samo malo rabljen karting.
To pa danes stane okrog
10.000 DM, toliko denarja pa
nimamo niti v društvu, niti
jaz sam. Morda bi skupaj s
prijatelji športa v Celju le re-
šili ta problem in potem bi se
tudi Celjani borili za moštve-
ni naslov. V nacionalnem
razredu bi namreč nastopil
Romih, v kategoriji 100 ccm
odlični Bitenc, Prek ter Pe-
pel, v kategoriji do 125 ccm
pa jaz.«
JOŽE KUZMA
Foto: FRANCI GABER
Pod koši
I.	B zvezna liga: Kljub
vodstvu večino tekme so
košarkarji Libele v Zre-
njaninu proti Servo Mi-
hajlu izgubili s 96:88
(43:48). Najboljši strelec
je bil Tovornik - 30 ko-
šev. S tekmo manj in tem
porazom so Celjani zdr-
knili na sedmo mesto,
kjer jih od predzadnje
ekipe ločijo samo še štiri
točke. Ker pa bodo goto-
vo še nekaj tekem, zlasti
na domačem igrišču zma-
gali, ni bojazni, da bi tudi
pri njih prišlo do neprijet-
ne situacije. V 20. kolu
igrajo doma proti zadnje
uvrščeni ekipi Prvi Parti-
zan iz Skopja. Včeraj pa
so odigrali zaostalo tek-
mo s Slobodo-Dita.
II.	zvezna košarkarska
liga ženske: V 13. kolu so
igralke Rogaške doma
dosegle visoko in po-
membno zmago v borbi
za vrh lestvice, ko so pre-
magale Lavčevič s 94:45
(44:18). Najboljša strelka
je bila Virantova, 27. No-
vinke so v tej ligi prese-
netljivo visoko uvrščene,
saj zavzemajo več kot so-
lidno 4. mesto z 12. točka-
mi, v prihodnjem kolu pa
gostujejo pri šesto uvr-
ščeni ekipi Rade Končar,
ki ima dve točki manj.
Republiška liga mo-
ški: Konjiški Comet na-
daljuje pohod brez pora-
za, saj je zabeležil že tri-
najsto zaporedno zmago.
Tokrat je premagal Tri-
glav s 100:83, najboljši
strelec pa je bil Zdovc, 33.
Štorskemu Kovinarju v
letošnji sezoni ne gre in
ne gre saj izgublja po-
membne tekme za obsta-
nek celo na domačem
igrišču. Zdaj proti Ptuju
63:68. Najboljši strelec
Planko, 18. Vodi Comet,
Kovinar je deseti. 14. ko-
lo: Ježica - KOVINAR,
Kraški zidar - COMET!
Republiška liga žen-
ske: Dva poraza - visok
Metke na Jesenicah proti
domačinkam 88:40 ter
Cometa v Mariboru 66:47,
Metka je četrta, Comet
zadnji. 11. kolo: METKA
- Pomurje, COMET - Ci-
mos!
TV
1. delavsko
prvenstvo Celia v
šahu
Po 3. kolih vodita Mladen Ja-
zbec in Janez Pešec s 3 točkami,
sledijo Peter Zalokar 2,5 in Stan-
ko Ošep, Srečko Pišorn ter Tine
Kovač 2 točki. Nastopa 26 igral-
cev, ki se bodo ponovno pomerili
v ponedeljek, 27. februarja.
V Žalcu občinski
strelski rekord
V	8. kolu občinske lige Žalec v
streljanju z zračno puško so čla-
ni SD Žalec I dosegli nov občin-
ski ekipni rekord - 1456 krogov.
Sledijo Žalec II, Prebold, Griže,
SIP Šempeter, itd. Med posa-
mezniki so na prvih mestih
Franc Kotnik, Justin Smrkolj,
Darko Paradiž, Alojz Klovar, vsi
Žalec, Jože Turnšek Griže itd. Po
vseh kolih pa vodijo strelci Žalca
pred Preboldom in Grižami, med
posamezniki pa Franc in Rudi
Kotnik, Justin Smrkolj itd.
Novo vodstvo OSZ
Žalec
V	Žalcu je bil občni zbor strel-
ske zveze Žalec, kjer so ugodno
ocenili delo zveze in družin zla-
sti v zadnjih dveh letih, ko je
strelstvo v žalski občini ponov-
no oživelo. V sprejetem delov-
nem programu je na prvem me-
stu skrb za delo z mladimi, obno-
va strelišč, pridobivanje kadrov
in podobno. Občnemu zboru je
prisostvoval poleg ostalih tudi
predsednik SZS Janez Rešek.
Predsedujoči v predse Istvu OSZ
Žalec bo v prihodnje Marjan Zo-
har, sekretar Drago Grešak in
blagajničarka Staša Letig. Sled-
nja sta od zveze tudi dobila spo-
minski darili za dolgoletno požr-
tvovalno delo v strelskem
športu.
Republiška prvaka
Imamovič in Anderle
V Ljubljani je bilo republiško
prvenstvo v judu, kjer so osvojili
naslove Celjana Imamovič in An-
derle ter Velenjčan Krajnc. Cuk
in Fabjan sta na tekmovanju v
Plovdivu v Bolgariji. Pet Celja-
nov, Anderle, Cuk, Fabjan, Ima-
movič in Pliberšek ter Velenjča--
na Kranjc in Zgonjanin so kandi-
dati za nastop na državnem pr-
venstvu, ki bo 3. in 4. marca v
Titogradu.
Garant ni uspel
S porazom proti vodilni ekipi
skupine II. slovenske košarkar-
ske lige Pomurju so igralci Ga-
ranta s Polzele izgubili vse mož-
nosti za nastop v play offu, ki bi
jih lahko pripeljal v enotno repu-
bliško košarkarsko ligo. Kljub
dobri in požrtvovalni igri je bil
rezultat 88:83 v korist gostujoče
ekipe.	pp
Pionirji šahisti
Celjski šahovski delavci so
izvedli občinsko prvenstvo za
pionirje ekipno. Zmagovalci:
mlajši pionirji in pioni.ke OŠ
Veljko Vlahovič, starejši pionirji
OŠ Ivan Kovačič Efenka in sta-
rejše pionirke OS I. celjske čete.
JK
Veleslalom na
Zdolah
Partizan Kozje je na smuči-
ščih Zdole pripravil tekmova-
nje v veleslalomu, kjer je nastO-
pilo 59 smučarjev iz enajstin
društev. Zmagal je Lupša Lesii-
no pred Kunstom Metka Kozje,
Kovačičem Lesično, Fonom Par-
tizan Kozje, Šarlahom Metka
Kozje, Špoljarjem Bistrica ob
Sotli itd. Ekipe: Lesično, Metka
Kozje, Dekor Kozje, Bistrica ob
Sotli, Osnovna šola Kozje, Parti-
zan Kozje, Zeče, OO ZSMS Koz-
je, Buče, Pilštajn in Partizan
Kozje II.
JK
Plevnikova na B
turnir
Partizan Gaberje je pripravil
četrti C turnir ljubljanske regi-
je v badmintonu, kjer so nasto-
pili tudi celjski predstavniki.
Med posamezniki je Marguč
osvojil drugo, Hribernik četrto,
Smrdelj peto, Strok osmo in Ko-
man ter Ostrovršnik 9. do 12. me-
sto. V ženski konkurenci je zma-
gala domačinka Plevnikova, ki
se je tako poleg Jagrove (ta je to
dosegla že prej) uvrstila na višji,
B turnir, ki bo prihodnji teden v
Ljubljani.
METOD TREBICNIK
I. Planlnškov
memorial v Liboiah
V ugodnih snežnih razmerah
bo Partizan Liboje pripravil v
soboto, 25. februarja na smuči-
šču v Libojah I. memorialni tek
v spomin na krajana Rudija
Planinska, ki je kot zvest šport-
nik rekreativec preminil med
smučarskim tekom v Logarski
dolini. Športniki Liboj bodo v
naslednjih letih obujali spomin
nanj s tekaško prireditvijo, ki bo
v neposredni bližini čajnice pri
smučišču v Libojah. V čajnici bo-
do zbirali tudi prijave in sicer
med 9. in 10. uro, medtem ko se
bo tekmovanje začelo ob 10.30.
En krog meri 2,5 km. Tekmoval-
ke in tekmovalci starejši od 45 let
bodo morali prevoziti dva kroga,
vsi ostali pa se bodo podali na
10 km. Vsi najboljši bodo dobili
priznanja, zmagovalec v katego-
riji 35-45 let pa spominski pokal
v trajno last.
TV
Peteroboi dobil
Gradiš
IV. peteroboj delovnih organi-
zacij Remont, Obnova, Gradiš,
Komunalno podjetje in Samo-
upravna stanovanjska skupnost
Celje je bil na smučiščih Medve-
dnice, kjer je nastopilo 100 tek-
movalcev. Letos je bil organiza-
tor Remont, prihodnje leto pa bo
Komunalno podjetje Celje. Zma-
govalci: med članicami Cater,
člani do 30 let Rožič, od 30 do 40
let Kobale in člani nad 40 let Kri-
vec. Ekipno je zmagal Gradiš
pred Komunalnim podjetjem,
Obnovo itd.
MARTIN OJSTERSEK
Zmagal štorman
«
ŠK Savinjčan v Šempetru je
pripravil hitropotezni turnir,
kjer je zmagal Jože Storman, sle-
dijo pa Jože Peternel, Stane
Skok, Martin Štorman in ostali.
V Preboldu regijsko
prvenstvo
ŠK Savinjčan bo pripravil v
prostorih hotela Prebold klub-
sko in regijsko prvenstvo za čla-
ne in članice. Tekmovanje bo
trajalo tri dni - 24., 25. in 26. fe-
bruarja, igrali pa bodo po švicar-
skem sistemu. Organizator spre-
jema prijave do 23. februarja.
JOŽE GROBELNIK
Helenca Lavrinc
tretja v državi
V Zenici je bilo državno pr-
venstvo s standardnim zračnim
orožjem mednarodnega progra-
ma. Z našega območja so nasto-
pili tudi strelci iz Rečice pri La-
škem in Titovega Velenja. Izje-
men uspeh je dosegla Helenca
Lavrinc iz Rečice pri Laškem, ki
je med mladinkami osvojila 3.
mesto in s tem bronasto kolajno.
Nastreljala je 357 krogov ali sa-
mo tri manj od drugouvrščene.
Branko Malec novi
rekorder
V 4. kolu republiške lige v
streljanju z zračno puško so
strelci Kovinarja Štore doma
premali SD Mrož iz Titovega
Velenja s 27 krogi razlike. Pri
zmagovalcih se je zlasti odlikoval
Branko Malec, ki je od 400 mož-
nih nastreljal kar 384 krogov, kar
je ne samo nov občinski rekord,
ampak tudi za šest krogov boljši
od državnega.
Na celjskem strelišču so v isti
ligi strelci Hrastnika s 17. krogi
razlike porazili Celjane, kjer sta
bila najboljša Ervin Seršen 368 in
Jože Jeram 367 krogov.
Zlata puščica Jožetu
Jeramu
Na strelišču na Gričku je bilo
regijsko prvenstvo najboljših
strelcev z zračno puško za zlato
puščico. Nastopilo je 37 tekmo-
valcev laške, žalske in celjske ob-
čine, ki so na predhodnih družin-
skih in občinskih tekmovanjih
izpolnili postavljene norme. Re-
gijsko zlato puščico je tokrat
osvojil član SD Celje Jože Jeram,
za njim pa so se uvrstili Ivan Ko-
čevar, Vili Dečman, Tone Jager,
Jože Cesnik, Marjan Dobovičnik,
Ervin Seršen, Branko Malec (vsi
Celje in Štore), Justin Smrkolj -
Žalec, Damjan Pader - Rečica
pri Laškem itd. Vsi omenjeni
imajo možnosti, da se ob ugo-
dnem razpletu na ostalih tekmo-
vališčih uvrstijo med sto najbolj-
ših, ki bodo sr&li marca nastopili
v Ljubljani za zlato puščico.
TONE VRABL
Poraz v republiškem derbiju
Rokometaši so startali v drugi, spomladanski del v I.
zvezni ligi. Že uvodna tekma je bila republiški derbi med
Aero Celje in Kolinsko-Slovanom iz Ljubljane. Srečanje so
tudi tokrat dobili gostje z golom Petra Mahneta v zadnji
sekundi tekme. Rezultat 24:25 za goste.
Aero Celje: Tomič, Razgor 3, Dobršek 2, Toplak 3, Sel-
čan 2, Jonak, Ščurek 3, Šeško, Manček, Anderluh 11 (5),
Bala, Kapitler.
Celjani so s skromnimi štirimi točkami na zadnjem me-
stu, medtem ko lahko celjska zmaga gostom še pomaga, da
se rešijo izpada, saj bi bilo slabo za slovenski rokomet, če
bi izgubil oba predstavnika v elitnem razredu. Aero Celje
čaka v prihodnjem kolu koncem tedna težka in predvsem
občutljiva pot v Bjelovar k Partizanu, ki je tretji na lestvici.
Prav s Partizanom se je lani začela nesrečna kalvarija, ki
ji ni in ni konca. Upajmo, da so se duhovi pomirili vsaj do
te mere, da bo srečanje korektno in brez nepotrebnih
spominskih vračanj v preteklost, kar bi samo lahko sum-
ljivo in še bolj boleče odprlo komaj rahlo zaceljene rane.
TV
Radenska presenetila Celiane
Kegljači Celja so si doma privoščili spodrsljaj, ki je
lahko proti koncu tekmovanja še kako usoden za nadaljnji
nastop v republiški ligi. Izgubili so z ekipo Radenske
5241:5259. Pri domačinih je bil najuspešnejši Kačič 906, pri
gostih pa neuničljivi veteran Miro Steržaj 958. Po 4. kolih
so Celjani na tretjem mestu.
Predstavnice KK Celje so še naprej nepremagljive, saj
so doma ugnale tudi Slovenj gradeč 2462:2314. Posebej
odlične so bile Pečovnik 433, Šeško 423, Gobec 413 in
Razlag 411, kegljali pa sta še Kranjc in Bajde. Celjanke
vodijo brez poraza.
V	5. kolu bosta obe ekipi moška in ženska nastopili v
Mariboru proti neugodnemu Konstruktorju.
JK
Uspeh mladih plavalcev
V	Kranju je bilo republiško prvenstvo za mlajše kate-
gorije plavalcev starih 11 in 12 let. Velik uspeh so dosegli
predstavniki Neptuna, ki so zmagali ekipno in premagali
favorizirane in zadnja leta daleč najboljše domačine Tri-
glav. Zbrali so 25.172 točk, Velenjčani pa so bili dvanajsti z
2612 točkami.
K temu lepemu uspehu so pripomogli predvsem nasled-
nji mladi tekmovalci, ki so osvajali najboljša mesta in
prinašali dragocene točke: po štiri naslove so osvojili
Grega Jurak (tudi dvakrat drugi in enkrat tretji), Tanja
Drezgič (tudi tri druga mesta) in Mojca Anderle (še eno
drugo mesto). Prvaki so postali tudi Polona Kočevar ter
ženski štafeti 4 x 100 metrov kravi ter mešano. Tretji mesti
sta osvojila med posamezniki še Jure Vračun in Tanja
Fermentin ter vse tri moške štafete.
Starejši pionirji so nastopili v Trbovljah, kjer sta zma-
gala Nataša Lavrič in Dejan Tešovič, Saša Lavrič in Matjaž
Stopinšek pa sta bila druga.
JK
Šahovska igra še privablja
Tudi pri prejšnji šahovski nagradni igri smo dobili veliko
odgovorov - 120! Od tega jih je bilo 80 ali dve tretini pravilnih
(Milan Kneževič), 40 pa nepravilnih. Nagrade je prispevala DO
SIP Šempeter, izžrebal pa njihov direktor Rafael Končina.
3. nagrada: IVICA KOPClC, Makljenovac, Doboj, 74000,
2. nagrada: UROŠ HITI, Cejnarje 4, Cerknica in
1. nagrada: MARTIN KORZE, Okrogarjeva 7/XI, Celje.
Med poslušalci je bil nagrajen JOŽE VITMAJER, Okopi 13,
Celje.
Nagrade je možno dvigniti v prostorih oglasno naročniškega
oddelka NT - RC v roku 30 dni.
ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA 50
Šahovski glasnik izhaja vsak mesec v Zagrebu, vodi
pa ga znani velemojster in pisec znanih šahovskih
knjig. Kdo?
BRUNO PARMA
DRA2AN MAR0VIC
SVET0ZAR GUGORIC
Pravilno Izpolnjene kupone pričakujemo v našem
uredništvu najkasneje do 10. marca. Tokrat že
četrtič, kar je naša igra, nagrajuje METKA Celje!
23. FEBRUAR 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 17
SuBjkanoviču potrjena kazen za umor
/Uija Suljkanovič je bil za umor
tomida Cauševiča obsojen že pred
^vema letoma, ko je sodišče menilo,
p je dejanje storil v bistveno zmanj-
prištevnosti in v silobranu. Pri-
tožili so se vsi udeleženci sojenja, za-
je višje sodišče razveljavilo sodbo
ju odredilo ponovno sojenje, na kate-
rem je potem prvostopenjsko sodišče
guljkanoviča spet spoznalo za krive-
ga, sodniki pa so menili, da umora ni
storil v silobranu, zato so ga obsodili
|ia 7 let in 6 mesecev zapora.
Do obračunavanja je prišlo zvečer,
jO. avgusta leta 1981 pred Kolodvor-
sko restavracijo v Titovem Velenju. Po
prepiru v gostilni je prišlo do obraču-
navanja zunaj, kjer je Alija Suljkano-
vič zabodel Hamida Cauševiča s ku-
hinjskim nožem. Cauševič je med pre-
vozom v bolnišnico umrl. Na sojenju
je sodišče upoštevalo kot olajševalno
okoliščino Suljkanovičeve družinske
razmere in pa to, da ima zaradi tega
kaznivega dejanja težave v zakonu.
Več pa je bilo oteževalnih okoliščin.
Ze pred tem je bil dvakrat obsojen: v
Tuzli zaradi kaznivega dejanja lahke
telesne poškodbe, na Reki pa zaradi
kaznivega dejanja hude telesne po-
škodbe. Pred Kolodvorsko restavraci-
jo v Titovem Velenju pa je ubil člove-
ka, ki ga niti poznal ni. Pri razsodbi je
sodišče moralo upoštevati, da so prete-
pi, večkrat tudi z noži v Titovem Vele-
nju precej pogosti oziroma pogostejši
kot v drugih naših mestih in zato laih-
ko le primerno visoka kazen vpliva
tudi na druge, da bo takih kaznivih
dejanj manj. Da je kazen 7 let in 6
mesecev za Suljkanoviča primerna, je
menilo tudi celjsko višje sodišče, ko je
obravnavalo pritožbo obtoženčevega
zagovornika.
S. S.
Smrtna nesreča v rudniku
lignita Titovo Velenje
V ponedeljek zvečer, med 21. in 22. uro se je pripe-
tila hujša delovna nesreča v Rudniku lignita Titovo
Velenje v jami Preloge.
Tam je 21-letni nekvalificirani rudar Miran Vogrinc
iz Šoštanja, Cankarjeva 8, delal pri transporterju pre-
moga. Iz doslej še neznanega vzroka ga je transporter
zagrabil za desno roko in ga potegnil ter močno oplazil
po hrbtu.
Miran Vogrinc je dobil pri tem tako hude odrgnine
in opekline, da je na mestu nesreče umrl.
SS
Obsojen za posilstvo in pretep
Ker je storil kaznivi deja-
nji posilstva in hude telesne
poškodbe, bo moral 25-Ietni
Hamdija Rashica iz Donje
Studine pri Vučitrnu za 4
leta in šest mesecev v zapor.
Hamdija je na Polulah pri
gostilni »Belaj« zvabil v gr-
movje 15-letno dekle, jo pri-
silil, da se je slekla, nato pa
jo je prisilil še k spolnemu
občevanju.
Da je precej nasilen mlade-
nič, je dokazal tudi nekaj ka-
sneje, ko je v hotelu »Dobra-
va« v Zrečah z lovskim no-
žem napadel Borisa Reber-
naka in ga huje ranil. Hamdi-
ja se je na sodišču zagovarjal,
da je Rebernaka zabodel v
silobranu, vendar pa so do-
kazi in izjave očividcev pobi-
le njegov zagovor. Za kazni-
vo dejanje posebno hude te-
lesne poškodbe ga je sodišče
obsodilo na 3 leta in šest me-
secev zapora, za posilstvo pa
na leto dni in šest mesecev
zapora, potem pa so mu na
osnovi Zakona o kazenskem
postopku izrekli enotno ka-
zen 4 leta in šest mesecev
zapora.
To kazen oziroma sodbo je
potrdilo tudi višje sodišče, ki
je prav tako menilo, da Ras-
hica ni zabodel Rebernaka v
silobranu, ampak iž mašče-
valnosti	S. S?"
Kazen
brezobzirnemu
vozniku
Sodišče v Slovenskih
Konjicah je obsodilo 22-
letnega Danijela Kresnika
iz Gorenja nad Zrečami na
3 mesece zapora, ker je vo-
zil avtomobil brez vozni-
škega dovoljenja, zaradi
neprimerne hitrosti pa je
začelo vozilo zanašati in je
trčil v pešca Bojana Kuko-
viča ter ga huje ranil. Kre-
sniku so izrekli tudi var-
nostni ukrep prepovedi
vožnje motornih vozil »B<-
kategorije za dve leti.
Pri izreku kazni je prvo-
stopenjsko sodišče upošte-
valo tudi Krčsnikov odn<^>
do poškodovanega pešca.
Po izpovedih prič naj bi z
njim ravnal zelo grobo, po-
tem pa ga posadil v avto-
mobil, odpeljal na Pohorje
in poskušal zvaliti krivdo
na drugega. Vse to kaže na
brezobzirnost voznika, ne-
sreča pa je vznemirila tudi
krajane, kar je bilo tudi po-
trebno upoštevati pri raz-
sodbi.
V pritožbi zoper sodbo je
zagovornik sicer omenjal
obsojenčevo mladost, zbe-
ganost in prestrašenost,
vendar pa je višje sodišče,
ki je sodbo potrdilo, meni-
lo, da je potrebno na vozni-
ka s kaznijo vzgojno vpliva-
ti. Se posebej, ker gre za
Človeka, ki je bil že prej
večkrat kaznovan pri so-
dniku za prekrške, poleg
tega pa bi ravnanje Danije-
la Kresnika lahko prej pri-
pisali zbranosti in načrto-
vanju (ko je naložil ranjen-
ca v avtomobil in ga odpe-
ljal na Pohorje) kot pa tre-
nutnemu strahu in zbega-
nosti.	S. S.
Voznica skozi
vetrobran
SILVA ABER, 39, iz Šošta-
nja, se je peljala z osebnim
avtomobilom iz Titovega Ve-
lenja proti Smartnemu ob
Paki. V kraju Lokovica jo je
v blagem levern ovinku za-
neslo v obcestni jarek, kjer je
močno trčila v nasip. Vozni-
co je vrglo skozi vetrobran-
sko steklo, poškodbe pa so
bile tako hude, da je na kraju ■
nesreče umrla.
Vozilo so je
prevračalo
Iz Titovega Velenja proti
Ari i vasi je vozil z osebnim
avtomobilom IVAN BU-
D IN SKI, 38, iz Titovega Ve-
lenja. Na ravnem delu cesti-
šča v Pirešici ga je zaradi
prehitre vožnje zaneslo s ce-
ste, kjer se je avtomobil več-
krat prevrnil, voznik Budin-
ski pa se je huje ranil.
Trije poškodovani
Na lokalni cesti v Topolši-
ci sta močno trčila voznika
osebnih avtomobilov RO-
MAN POSTROK, 26, iz Tito-
vega Velenja in ROMAN
ŠTUS, 29, iz Skornega.'Ne-
srečo je povzročil voznik Po-
štrok, ker je v nepreglednem
ovinku zapeljal na nasprotni
vozni pas. Na vozilih je ško-
de za 450.000 dinarjev, hude
poškodbe pa so dobili oba
voznika in sopotnik v Po-
štrokovem vozilu.
Trčil v avtobus
Z neprednostne, Prvomaj-
ske ceste v Rogaški Slatini je
zapeljal v križišče voznik
osebnega	avtomobila
ZDRAVKO POSLONCEC,
25, iz Krapine in se zaletel v
avtobus, ki ga je mimo pripe-
ljal RUDI KUNSTEK, 42, iz
Ptuja. Voznik Poslončec in
njegov sopotnik sta se po-
škodovala, škode na vozilih
pa je za 300.000 dinarjev.
Neprevidno
prečkanje
Na Kidričevi cesti v Celju,
kjer ie pri Cinkarni čez cesto
speljana železniška proga, je
tik pred osebnim avtomobi-
lom, ki ga je vozil BRANKO
KLAJNSEK, 28, iz Šentjurja
prečkal cestišče MILAN RO-
ZMAN, 35, iz Vitanja. Voz-
nik ga je zbil, pri čemer si je
Rozman zlomil nogo.
Umrl zaradi
neprevidnosti
IGOR VAUKNER, 29, iz
Dobrne je pri sosedu DANI-
LU SKRLOVNIKU poprav-
ljal termostat na peči etažne
centralne kurjave. Pred tem
pa ni izklopil električnega
toka in ko je prijel za pokrov
peči, ga je električni tok ubil.
0@9iiif le živel na
račun lahkovernih
flHfflSMlIffl i BI lIMIlIlMi
Josip Mešiček se je nekaj
časa preživljal z goljufijami
na račun lahkovernih obča-
nov. Tako si je od nekega
občana sposodil 17.000 di-
narjev s pretvezo, da mu je
umrl oče. Kasneje je iz de-
narnice tega lahioverneža
zvabil še 20.000 dinarjev,
češ da kupuje tovornjak in
bo postal obrtnik. Denarja
seveda ni vrnil, pa tudi
obrtnik ni postal
Drugi žrtvi je izvabil nekaj
več kot 5000 dinarjev akon
tacij, natvezil pa ji je, da ji bo
kupil pralni prašek in uredil,
da ji bo njegov prijatelj-obrt-
nik, popravil strešne žle-
bove.
Ker pa mu je kljub dohod-
kom od goljufij denar hitro
kopnel, je začel tudi krasti. V
Dobovcu je razbil okno na
stanovanjski hiši in ukradel
transistorski sprejemnik, ve-
trovko in hlače, vse skupaj
vredno 6200 dinarjev.
Mešička je obsodilo celj-
sko temeljno sodišče, vendar
pa s kaznijo ni bil zadovo-
ljen. Njegovo pritožbo je
obravnavalo višje sodišče i/.
Celja, ki pa je menilo, da pri-
tožba ni utemeljena. Se več,
sodniki so ugotovili, da je
medtem ko je v Celju tekel
kazenski postopek proti nje-
mu, na nepošten način »slu-
žil« denar v Zagrebu in tam-
kajšnje sodišče ga je prav Ut-
ko obsodilo na zaporno ka-
zen. Sodniki višjega sodišča
so zato Mešičku izrekli enot-
no kazen - 2 leti in 5 mesecev
zapora,
S.S.
Znova med bralci!
Nekaj časa je poteklo, odkar smo na tem mestu,
pravniki, pisali in razmišljali o življenjskih proble-
mih, ki smo jih uokvirjali v pravniške oblike in
kalupe. Pred nami je nova serija tovrstnih razmiš-
ljanj.
Res je, da vsega tega nismo sistematično spremljali,
niti nismo opravljali nobenih anket o tem, kakšno
odmevnost smo dosegli. Res pa je tudi, da smo v
nekaterih razgovorih dobili priznanja in pobude za
nadaljevanje tega dela. Občani so enotno ugotavljali,
da lahko marsikaj koristnega vidijo v našem pisanju.
Pravijo, da dobivajo stik z našim, pravniškim delom,
zlasti tistim na sodiščih. Pravijo, da smo marsikdaj
vnašali v naša pisanja tudi človeško plat našega dela,
ne pa zgolj suhoparno, strokovnjakarsko besedišče (ki
tudi nam, pravnikom, prav nič ne ustreza). S takšnim
živim, neposrednim in prepričevalnim načinom smo
marsikdaj uspeli doseči pri bralcu to, kar je tudi na-
men - ga vzpodbuditi k razmišljanju o dogodkih, ki so
našli odmev v sodnem delu, kot različni prestopki,
spori ali kazniva dejanja. Ravno ta razmišljanja pa so
podlaga splošni osveščenosti občana, da živi in ravna
tako, kot velevajo dogovorjena pravila reda in obnaša-
nja v moderni, urejeni in zakoniti družbi. To pa tudi
pomeni najvišjo stopnjo samozaščitnega in pravno
urejenega žitja in bitja.	s
Se en določen učinek tega pisanja v tem časopisnem
okvirčku se ponuja. Marsikdaj se namreč občani pi-
smeno obračajo na tisk z različnim pisanjem ob nena-
vadnih dogodkih. Gre za primere, kot so bila pisanja in
reakcije javnosti v primeru nekaterih obsodb storilcev
kaznivih dejanj, kjer so občani bili prepričani, da ka-
zen ni primerna, da je prenizka. Podobno je v prime-
rih, ko so občani prizadeti in izražajo prizadetost ob
nasilnih dogodkih ali podobnih hujših kaznivih deja-
njih, kjer do sodbe še ni prišlo in še celo postopek m
stekel. Takšne odmevnosti so bile recimo v »primeru
Blagojevič« (tatvine v Cinkarni), ali v »zadevi Bojo-
vič«. V teh in podobnih primerih smo zaznali vrsto
očitkov in nerazumevanj v vseh okoljih, nastalih pod
vtisom človeških čustvovanj in prizadetosti. Marsikdaj
bi se bilo moč tem nesporazumom izogniti ob večjem
zaupanju, medsebojnem razumevanju in večji osve-
ščenosti nas vseh. Docela se namreč moramo zavedati,
da je tudi sodstvo organ družbe, ki je podvržen vsem
njenim pravilom, zlasti pa načelom in zakonom.
Obdržali bomo torej dosedanji način in vsebino.
Skušali bomo obdelati primer, nakar bomo prikazali
vse okoliščine, tako nevarne, kot tiste, ki bi doprmesle
k temu, da se kaj takšnega v bodoče ne bi pripetilo.
Zlasti se bomo o tem skušali izogibati strokovnemu
pravniškemu besedišču. Od vas, bralci, pa pričaku-
jemo pobud in podpore v smeri in smislu, kot smo to v
teh razmišljanjih tudi opisovali.
mgr. LUDVIK VIDMAR
gorenje
V decembru 1983 so ob poslopju
servisa Gorenje na Celjski cesti 1a
v Titovem Velenju odprli moderen
razstavno-prodajni center Gorenje
V prijetno urejenem razstavno-prodaj nem prostoru so
vam na voljo izdelki vseh temeljnih organizacij Gorenja.
Zaradi dopoljnjevanja pa tudi nekateri izdelki drugih
proizvajalcev: veliki in mali gospodinjski aparati, ~
kuhinje, kopalniška oprema, vse do stavbnega pohištva
in aparatov za varjenje. Nazoren prikaz izdelkov bo
posebej dobrodošel vsem, ki opremljajo kuhinje ali
kopalnice. Postregli vam bodo tudi z nasveti za čim bolj
funkcionalno ureditev prostora.
Pokličite ali obiščite razstavno-prodajni center Gorenje
na Celjski cesti 5a v Titovem Velenju. Telefon 852-116.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
23. FEBRUAR 19&
Občina Celje,
Komisija za izvedbo javne dražbe
razpisuje
na podlagi 3. člena zakona o pogojih za prodajo
stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini
(Uradni list SRS, št. 13/74), 9. člena zakona o
prometu z nepremičninami (Uradni list SRS, št.
19/76) in sklepa Izvršnega sveta SO Celje,
sprejetega na seji dne 8. 2. 1984
JAVNO DRAŽBO
za prodajo stanovanjske hiše v
družbeni lastnini
dne 12. 3.1984'
na sedežu upravnih organov Skupščine občine Ce-
lje, Trg svobode 9, Celje, soba št. 31/11. nadstropje, s
pričetkom ob 8. uri.
Predmet javne dražbe je stanovanjska hiša v Vojni-
ku, Prušnikova 15, stoječa na pare. št. 216 k.o. Vojnik
- trg s pravico uporabe funkcionalnega zemljišča
pare. št. 216 k.o. Vojnik-trg v skupni izmeri 411 m2.
Izklicna cena znaša 2.103.629 din, medtem ko znaša
višina kavcije, ki jo je treba vložiti pred dražitvijo,
10% izklicne cene.
Izklicano ceno bo potrebno plačati v roku 2 let od
dneva sklenitve pismene pogodbe s tem, da mora
kupec plačati osebni polog v višini 25% izklicane
cene v roku 30 dni od dneva sklenitve pogodbe.
Kupec bo zavezan poravnati tudi stroške dražbene-
ga postopka, kamor spadajo stroški cenitve sodnega
cenilca in časopisnega oglasa.
Interesenti se lahko pred dražbo ob uradnih dnevih
(ponedeljek), sreda, petek) seznanijo s podrobnejši-
mi pogoji pri referatu za premoženjsko pravne zade-
ve občine Celje, soba št. 31/11.
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN
AVTOMEHANIKOV
ŽALEC
Po sklepu izvršnega odbora in v skladu z določili
pravilnika o delovnih razmerjih
razpisujemo
prosta dela in naloge:
VODJA AVTO ŠOLE
Pogoji:
-	višja ali srednja izobrazba
-	vodilna ali vodstvena sposobnost
-	pedagoške sposobnosti
-	izpit voznika inštruktorja
-	moralnopolitično neoporečen
-	ustrezne delovne izkušnje
-	član ZšAM Žaiec
-	ali z delom pridobljene delovne izkušnje
Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev do 08. 03. 1S84 na naslov:
Združenje šoferjev in avtomehanikov Žalec
Hmeljarska 3
63310 Žalec
Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 15 dneh.
1.	Na Primorskem živi do 8 cm
dolga stonoga, ki je precej strupe-
na. Njena domovina so pokrajine
vzhodnega Sredozemlja, pa tudi
topli predeli naše države. Na jugu
Jugoslavije lahko zraste tudi do
17 cm v dolžino. Je izrazito nočna
roparska žival. Svojo žrtev zgrabi
in zastrupi z močnima čeljustima,
v kateri je preobražen sprednji
par nožic. Ti sta opremljeni z
ostrim kaveljčkom, ki ima ob ko-
nici odprtino, skozi katero se iz
žleze strupnice pocedi strup.
Tropske sorodnice naše stono-
ge so lahko smrtno nevarne, do-
čim je ugriz naše za človeka nene-
varen, je pa izredno boleč. Boleči-
ne trajajo več dni, na ugriznjenem
mestu nastane vnetje, okolišno
tkivo pa zateče.
Ali veste kako pravimo tej sto-
nogi?
2.	Leta 1942 so italijanske oku-
pacijske oblasti ogradile Ljublja-
no z bodečo žico. Ljubljančani so
lahko odhajali in prihajali v Ljub-
ljano le skozi 11 prehodov, seveda
s posebnimi dovolilnicami, ki jih
je izdajala okupacijska oblast.
Ali veste katerega meseca so
Italijani ogradili Ljubljano?
3.	Motorno vozilo je vsako vozi-
lo, ki je registrirano in ima vgra-
jen pogonski motor. Ta vozila so:
osebni avtomobili, avtobusi, to-
vornjaki, specialna vozila, vlečna
vozila, motorna kolesa in kolesa
na motorni pogon nad 50 cm3,
motorna kolesa do 50 cm3 (mo-
ped) in...!
Ali veste katero vozilo še sodi
med motorna vozila?
VfHOL
-OIM voaNarvHDA VHIN
AVHdao vd 'vononiHd e
vfHvmraaa z
VDIHXS VHSHOmHd 'I
:uoao§po
23. FEBRUAR 1984
NOVI TEDNIK - STRAN IS
perspektive ključavničarja
Nekateri trdijo, da ima celjska organizacija Klju-
čavničar še veliko perspektivo.
Vse več stvari še namreč vedno urejamo po raz-
novrstnih ključih!
Uspešen balon
Velenjsko Gorenje je
med olimpijado v Sara-
jevu dvignilo tudi velik
balon.
Ta balon se ni razpočil
kot pravijo, tudi kakšne-
ga prisilnega spuščanja
ni bilo.
Pomen deviz
Naši tekmovalci na
olimpijadi so tudi doka-
zali, da pri nas še vedno
največ veljajo devize.
Do srebrne kolajne
smo prišli prek FRANKA,
na veliki skakalnici pa se
je najbolje od naših
odrezal DOLAR!
Razpis
-	Si slišal, da v de-
lovni organizaciji PO-
GLED NAZAJ iščejo
novega pravnika?
-	Res, kaj si pre-
bral razpis v časniku?
-	Če bi ti rekel, da
sem prebral razpis v
časniku, ti ne bi pra-
vil, da ga iščejo!
Več pomena obravnavi
zaključnih računov
Bodo prizadevanja Zveze
sindikatov za celovito oce-
njevanje rezultatov dela in
poslovanja organizacij
združenega dela xa leto 18S3
letos uspe&nejša? Resda
obravnava zaključnih raču-
nov ni nič novega postaja
vse pomembnejša. Zaradi
sedanjega ekonomskega po-
lofcaja, zaradi motnosti, da
nanj delavci neposredno
vplivajo. To pa je mogoče le
»h	celovitosti
P^Krfarjenja, se slasti te-
žav, stroškov poslovanja,
trošenja energije, surovin
in drugih materialov in
uporabe obratnih sredstev.
Za praznično obeležje pa bi kazalo vsaj jubi-
lantom - izgubašem podeliti ustrezna odliko-
vanja.
Tekmovanja
Ta čas se tudi na na-
šem območju vrstijo tek-
movanja mladih zadruž-
nikov.
Upamo, da jih ne bodo
pošle moči do pravih del
na poljih.
Celjani bolj
pri kruhu
Celjani bodo kmalu še
bolj pri kruhu!
Merx bo namreč zgra-
di! novo pekarno v Celju
in tako večine kruha ne
bo več treba voziti iz Ve-
lenja.
V bazo
Mnogi družbenopoli-
tični delavci se bodo
zdaj ob izteku mandata
vrnili v združeno delo.
Mnogim od teh bo to
po več letih prvi obisk v
bazi!
Manj kruha
Kruha je vse manj!
-	To je prav!
-	Namreč prav je, da
je vse manj kruha v
smetnjakih!
Ko eni razmišljajo, kako bi devize zaslužili, drugim
edina je skrb - kako bi jih delili/
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE
Na podlagi 16. čl. Statuta DSSS ZC Celje in 12. čl.
Pravilnika o delovnih razmerjih temeljne
organizacije,
komisija za delovna razmerja
razpisuje
dela oz. naloge delavca s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi za 4 leta in sicer:
PREDSTOJNIKA ZDRAVSTVENO-
ORGANIZACIJSKEGA SEKTORJA
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mo-
rajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
-	visoka šolska izobrazba zdravstvene smeri
-	opravljen specialistični izpit
-	5 let delovnih izkušenj
Od kandidatov za razpisana dela oz. naloge poleg
navedenih zahtevamo še:
-	da so s svojim dosedanjim delom dokazali, da
imajo ustrezne organizacijske sposobnosti,
-	da aktivno sodelujejo pri skupnih družbenih nalo-
gah,
-	da delujejo v smeri razvoja samoupravne sociali-
stične morale,
-	da predložijo opredelitev svoje vloge pri realizaciji
razvojnega programa DSSS.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z zahtevanimi podat-
ki in dokazili ter programom v zaprti ovojnici v osmih
dneh po objavi razpisa na naslov:
Zdravstveni center Celje, kadrovska služba, Gregor-
čičeva 7, 63000 Celje.
Na ovojnici pripišite: »Prijava na razpis«.
O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 30 dneh po
izbiri..
Ponovno
objavljamo še naslednje:
VODJA RAČUNOVODSTVA
Pogoji:
-	visoka šolska izobrazba ekonomske smeri
-	5 let delovnih izkušenj
-	30-mesečno poskusno delo
VODJA ZDRAVSTVENE STATISTIKE
Pogoji:
-	visoka izobrazba ekonomske ali zdravstvene
smeri
-	5 let delovnih izkušenj
-	3-mesečno poskusno delo
Delovna opravila so za nedoločen čas. Osebni doho-
dek po Pravilniku o osnovah in merilih za razporeja-
nje dohodka Delovne skupnosti skupnih služb.
Pismene prijave je treba poslati v roku 8 dni po
objavi na naslov:
Zdravstveni center Celje, kadrovska služba, Gregor-
čičeva 7, 63000 Celje.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh
po izbiri.
Potep po pacifiškem paradižu
Piše
Stane Žilnik (11)
Vaščani se seveda videvajo med se-
boj nekajkrat na dan. Toda, če presto-
pijo prag tuje hiše, vedno prinesejo kaj
s seboj.
Masima nama je pripravljal najra-
zličnejše specialitete. Menil je, da mo-
ram v tem kratkem času, kar najbolj
spoznati njihovo življenje, in da naj o
njih tudi doma kaj povem.
Posebna specialiteta so narezani su-
rovi koščki koralne ribe, ki en dan sto-
jijo v marinadi iz kokosovega mleka,
sesekljane čebule in limonove trave.
Zraven postrežejo s kuhanim in peče-
nim jamom. Jedel sem tudi različne
specialitete iz hobotnic, školjk...
Človek - žaba
Nekega dne sem opazoval vaščana,
ki je šel nalovit ribe. Nameraval jih je
posušiti in pokloniti svojemu prijate-
lju, ki se je vračal v Ameriko.
Z malim čolnom sva se prevažala po
laguni sem ter tja. Poznal je mesta,
kjer bi se dalo kaj uloviti. V tistem
času je bila ravno sezona hobotnic. Te
živijo praviloma v oceanskih globinah,
kamor ne seže več dnevna svetloba. V
laguno pridejo samice spravit svoj na-
raščaj. Tu je voda mirnejša in toplejša.
Ribiči znajo to seveda spretno izkori-
stiti.
Moj sosed je bil pravi človek - žaba,
kot pravimo. Imel je samo plavutke in
podvodna očala. V vodi je bil dve uri
in pol in lovil s harpuno. V čoln je
nanosil precej hobotnic in raznih rib.
Najzanimivejša med njimi je bila riba
napihovalka. Ko jo je prinesel na plan,
ni bila prav nič podobna ribi. V nevar-
nosti se je namreč napila morske vode,
da je bila kot balon in vse bodice so ji
grozeče štrlele pokonci. Ko jo je ribič
nekajkrat prebodel, je spet dobila obli-
ko ribe, bodice pa so se tesno prilegale
telesu.
Svojega znanca sem vprašal, če se
nič ne boji morskih psov. Odgovoril
mi je, da je zelo veren človek in spoštu-
je božje nauke. Rekel je, da je v tem
pogledu popoln, in da ga bo že bog
ščitil, če se bo slučajno znašel v nevar-
nosti.
Slovo v nedeljo
Kot sem že večkrat omenil, so Ton-
ganci zelo verni ljudje. Tako me je Ma-
sima že v soboto zvečer povabil, da
grem z njim k nedeljski maši. Obotav-
ljaje se je še dejal, da ne bi bilo najbolj
primerno, če bi tja odšel v kavbojkah.
Ko sem mu odgovoril, da je to vse kar
imam s seboj, je brž našel rešitev. Po-
sodil mi je svoje lilače, toda segale so
mi komaj malo čez koleno. Tak pa ni-
sem hotel iti. Vztrajala sva vsak pri
svojem. Končalo se je tako, da je bil
zaradi mojega izostanka pri nedeljski
maši zelo potrt. Še toliko bolj, ker je
bil to zadnji dan mojega bivanja na
otočku Ofu.
Kmalu sva se p»obotala. Kasneje mi
je podaril dve beli platneni srajci, češ,
da sta njemu premajhni. V resnici mi
ju je poklonil zato, da bi ju lahko imel
kdaj kasneje za v cerkev.
Na nedeljsko kosilo sva bila povab-
ljena k njegovemu mlajšemu bratu.
Temu, kar so pripravili nalašč za moje
slovo, bi človek težko rekel kosilo. Bi-
la je namreč prava pravcata pojedina.
V zemeljski peči so spekli devet
odojkov, polnjenih z ribami in sadjem,
na pretek je bilo hobotnic, školjk in
kuhanega jama. Jedi so bile zavite v
palmove liste.
Pred kosilom smo seveda molili. Na-
to se je eden od vaščanov zahvalil go-
stitelju. Govor je spravil prisotne v sol-
ze. Škoda, da nisem razumel, kaj je
govoril.
Pojedina je trajala pet ur. Nazadnje
so se nam pridružile tudi ženske in
otroci.
Ob štirih je šel Masima še tretjič ta
dan v cerkev. Proti večeru sva odrinila
v pristanišče Neiafu.
Odhod preložen
Zaradi slabega vremena ladja tisto
nedeljo ni odplula. Saj se mi tudi ni
preveč mudilo. V Masimovi družbi in
tem idiličnem okolju bi prav rad ostal
še nekaj časa.	w
Cez dan sva hodila po mestu in obi-
skovala njegove znance. Skoraj pov-
sod so nam postregli s »kavo«, ki mi je
začela počasi že presedati.
Tako so minili trije dnevi. Končno se
je vreme le toliko popravilo, da je ladja
lahko izplula.
Preden sva se z Mašimo dokončno
razšla, me je seveda bogato obdaril,
kot je pač njihova navada. Vesel je bil,
da sem ga obiskal, in da sem tudi sam
užival njegovo gostoljubnost na njego-
vem otoku. Zahvaljeval se mi je za
obisk (jaz pa njemu za gostoljubje) in
me vabil, naj ga znova obiščem. Ni si
mogel predstavljati, kako daleč je Slo-
venija od njegove domovine.
Tako se je končalo moje popotova-
nje po tonganskem otočju.
20 STRAN - NOV! TEDNIK
jg
23. FEBRUAR I9a
Japonski prodor
Japonci vedno bolj prodi-
rajo v modne tokove s svoji-
mi idejami in krojijo pariško
modo. Iz leta v leto raste šte-
vilo japonskih oblikovalcev,
le-ti pa živijo in ustvarjajo ta-
Prlpravlla
Duška Šorn
ko v Parizu kot na Japon-
skem.
Lani se je porodila nova,
nenavadna moda, ki se zgle-
duje po starih japonskih
oblačilih slavnih samurajev.
Značilnost teh oblačil so po-
daljšana ramena, široki roka-
vi in nizko všiti ali globoki
kimono (netopirjasti rokavi).
Veliko je okrasnih šivov ob
rokavih in obrob. Dolžine
oblek oz. plaščev so največ-
krat 3/4 ali 7/8. Poudarek je
na širokih drapiranih paso-
vih, ki jih ovijemo nizko pod
boki.
Pri barvah (prevladuje
črna, mornarsko modra, te-
mno in svetlo siva), kot do-
datek k tem »nebarvam« pa
je dodana živa barva.
Narisala sem vam nekaj
oblek v tem slogu, namenje-
ni pa so za vsakdanje obvez-
nosti sodobne ženske.
Grško seno
Grško seno ali triplat je dvoletna do pol metra
visoka, detelji podobna rastlina iz družine metuljnic,
V zemlji ima vretenasto korenino, iz katere poganja
zelnato pokončno steblo s troštevnimi, klinastimi go-
limi svetlozelenimi listi. Njihovi prilistki so precej ve-
liki, kožnati in trikotno podolgovati. Pecelj srednjega
lista je nekoliko daljši od ostalih. V pazduhah listov so
sedeči, rumenkasto beli cvetovi. Plodovi so do 13 cm
dolgi stroki. Grško seno cveti v juniju in juliju, jeseni
pa dozorijo stroki, ki vsebujejo sivo rdečkaste plodove
oziroma plodove. Seme je želo trdo, v vodi močno
nabrekne, a kožica mu poči. Ima močan vonj in je
sluzavega okusa.
Pri grškem senu nabiramo samo plodove, ki jih olu-
ščimo in dobimo seme. Tega je potrebno zmleti ali
stolčti. Seme vsebuje veliko sluzi, beljakovin, maščob-
nega olja, alkaloid trigonel in malo eteričnega olja,
saponine, fitosterole, rudninske soli itd.
Zmleto seme se uporablja za obloge pri vnetnih pro-
cesih, oteklinah, čirih, ranah, ki se gnojijo ipd. V ta
namen prelijemo zmleto seme s tolikšno količino me-
šanice vrele vode in kisa, da se dobi mazilo, podobno
marmeladi. To sedaj namažemo za prst debelo na gazo
in položimo na obolelo mesto. Istočasno moramo piti
pelinov čaj, da se pospeši izločanje strupenih snovi iz
telesa.
Grško seno lahko kuhamo tudi kot čaj in sicer sku-
paj s komoračem, trpotcem in lapuhom. Žlico te meša-
nice poparimo s pol litra vrele vode, pustimo, da se
nekoliko ohladi in dodamo žlico medu. Ta čaj pijemo
po požirkih čez dan pri vnetem grlu, bolečinah v vratu,
pljučih in v prebavilih. Ker je seme zelo bogato na
fosfatih, kalciju, lecitinu, priporoča ljudsko zdravil-
stvo uživanje svežih zdrobljenih semenk v zelo majh-
nih količinah (za noževo konico) pri rahitisu, škrofu-
lozi, onemoglosti, slabi ješčnosti ipd. Zraven lahko
pijemo sadni sok, da se odpravi neprijeten vonj, ki ga
mnogi ne prenašajo...
Ce imamo prebavne motnje, si pripravimo čajno
mešanico iz 20 g semena grškega sena, listov poprove
mete, trpotčevih listov, pelina, korenin belega sleza in
slezenovih listov. 4 velike žlice te mešanice poparimo s
pol litra vrele vode in pustimo, da se ohladi in nato
precedimo. Pijemo namesto vode. Ta čaj služi tudi kot
ekspektorans pri zasluzenih pljučih in dihalih, z njim
tudi grgramo pri vnetem grlu in glasilkah Prisotno
seme grškega sena vzpodbuja tudi lenivost črevesja,
odpravlja vetrove in izboljša apetit.
BORIS JAGODIC
Rastline v notranjih prostorih (6)
Odločilna za cvetlično okno je prava
razporeditev rastlin. V mnogih primerih
uporabljamo kot vidno točko razvejano
deblo, ki naj bo postavljerto desno ali levo
od geometrijske sredine okna.Kot na-
sprotno skupino izberemo krepke listnate
rastline. Med velike rastline pa sodi skupi-
na manjših listnatih lončnic. Popenjavke
in viseče rastline naj se med seboj ne pre-
pletajo. Kadar namestimo viseče lončnice
v gornjem delu okna, pazimo zlasti na to,
da harrnonirajo s spodnjimi rastlinami. Ob
vsem tem ne smemo pozabiti na cvetoče
lončnice, ki naj tudi najdejo svoje mesto v
oknu. Te je vsekakor treba po cvetenju
zamenjati z novimi glede na letni čas cvete-
nja. Okno v nobenem primeru ne sme biti
preobloženo z rastlinami, zlasti ne z veliki-
mi listnatimi. Rastline naj bodo spretno in
harmonično postavljene. Smiselno obliko-
vano cvetlično okno olajša oskrbo. Če upo-
rabljamo šoto kot substrat za polnjenje ko-
rita, mora biti vedno dovolj vlažna. Ce je
šota primerno vlažna, je pogostejše zaliva-
nje odveč. Zalivanje je odvisno od velikosti
in lege okna ter sestave rastlin. Navadno
poleti zalivamo tedensko dvakrat, pozimi
pa le vsak drugi ali tretji teden. V rastni
dobi je priporočljivo vsak četrti teden gno-
jiti s tekočo hranilno tekočino. Drugače pa
sestoji oskrba rastlin v privezovanju pope-
njavk, redčenju poganjkov nizkorastočih
rast':n, odstranjevanju porumenelih listov
in bolnih delov ali v zamenjavi dotrajnih
rastlin.
Zimski vrtovi. Zimski vrt je v prostor
podaljšano cvetlično okno. Značilne za
zimski vrt so velike steklene površine, ki
sežejo do tal in gredice v višini tal.
Zimske vrtove zelo radi uporabljamo v
modernih gostinskih lokalih, v vežah veli-
kih hotelov, v večjih klubskih prostorih in
drugje. Zal jih pri nas še nimamo veliko,
kar je dokaz več, da ne izkoriščamo vseh
možnosti za krasitev notranjih prostorov z
rastlinami.
HORTIKULTURNO DRUŠTVO
CELJE
Jajca z beluši
Potrebujemo: pol kg kuha-
nih beluševih vršičkov, 8 jajc,
10 dag maščobe. 5 dag nastr-
ganega parmezana, 8 rezin
toasta, 8 rezinic topljenega si-
ra, nekoliko kisa, sol.
Rezine toasta namažemo z
maščobo, nanje položimo be-
luše, nanje pa položimo košč-
ke sira. Vse skupaj postavimo
v srednje vročo pečico za toli-
ko časa. da se sir raztali.
Posebej skuhamo liter vode,
ki smo jo okisali z žlico kisa.
Ko zavre, zmanjšamo vročino
in v vodo previdno spustimo
jajce, ki smo ga prej ubili na
krožniku. Tako razbijemo vsa
jajca in jih kuhamo 3 minute.
Zakrknjena jajca poberemo s
posebno žlico in jih položimo
na vrh rezin in vse skupaj po-
trosimo s parmezanom.
Stavbna zemljiška skupnost občine Želec Razpisuje na podlagi 33. in 34. člena Zakona o
upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. I. SRS, št. 7/77) ter 20. in 21. členom
Odloka o upravljanju, urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Ur. I. SRS, št. 20/78) in na
podlagi sklepa skupščine Stavbne zemljiške skupnosti občine Žalec z dne 31. januarja 1984
JAVNI NATEČAJ
za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo stanovanjskih hiš v zazidalni
soseski VRT Petrovče, v zazidalni soseski GRIČ Liboje in v zazidalni
soseski BREG Polzela
Tip hiše za vse navedene parcele bo določen z
lokacijsko dokumentacijo. V zazidalni soseski
Breg Polzela je parcela z oznako 12 namenjena
za gradnjo obrtno-stanovanjske hiše (tiha obrt).
Cena zemljišča kot odškodnina za pravico
uporabe znaša za m2 zemljišča din 183,81. V ceni
zemljišča ni upoštevan prispevek za spremembo
namembnosti kmetijskih zemljišč in prispevek za
zaklonišče, ki ju plača investitor pred izdajo
gradbenega dovoljenja.
Stroški komunalne ureditve za sosesko VRT
Petrovče znašajo 274,10 din za m2 zemljišča.
Stroški delne komunalne ureditve v zazidalni
soseski VRT Petrovče obsegajo: ureditev ceste v
makadamski izvedbi, stroški izdelave urbanistič-
no zazidalne dokumentacije, stroške pridobitve
zemljišč za skupne površine in stroške projektne
dokumentacije kanalizacijskega omrežja.
Stroški komunalne ureditve za zazidalno sose-
sko Grič Liboje znašajo 175,50 din za m2 zemlji-
šča.
Stroški delne komunalne ureditve zazidalne
soseske Grič Liboje obsegajo: delno ureditev
ceste - ureditev trase ceste in odriv do planoma
spodnjega ustroja, vodovodno omrežje - brez
priključka, stroške urbanistično zazidalne doku-
mentacije in stroške pridobitve zemljišč za skup-
ne površine
Stroški komunalne ureditve v stanovanjski so-
seski Breg Polzela znašajo 396,74 din za m2 zem-
ljišča, stroški elektroenergetskega soglasja zna-
šajo 36.488,00 din, za priključne glavne varovalke
3x20 A. Komunalna ureditev obsega: cestno
omrežje v makadamski izvedbi, vodovodno
omrežje in elektro omrežje s prostostoječima ka-
bel jskima razdeliIcema, projektno dokumentaci-
jo, stroške zemljišča za skupne komunalne na-
prave, prestavitve vodovodnega in elektro
omrežja, spremembo namembnosti za skupne
površine in stroške urbanistično zazidalne doku-
mentacije.
Ponudniki za pridobitev stavbnih parcel v zazi-
dalni soseski VRT Petrovče in zazidalni soseski
Grič Liboje morajo vplačati varščino v znesku
20.000,00 din, ponudniki za pridobitev parcel v
zazidalni soseski Breg Polzela pa morajo vplačati
varščino v znesku 40.000,00 din. Varščina za par-
celo z oznako 12 v zazidalni soseski Breg Polzela
znaša 75.000,00 din. Varščina se vplača na žiro
račun Stavbne zemljiške skupnosti občine Žalec
štev 50750-662-245. Interesenti lahko položijo
varščino tudi pri blagajni Samoupravnih inte-
resnih skupnosti v Žalcu, Kardeljeva 12 na dan
javnega natečaja, dne 7. 3. 1984 in sicer 2 uri
pred pričetkom natečaja. Varščina se bo uspeli
ponudbi obračuna kot delno plačilo kupnine, ob
neuspeli ponudbi se vrne ponudniku brez obre-
sti Če pridobitelj stavbnega zemljišča po oprav-
ljenem javnem natečaju odstopi od pogodbe, se
mu položena varščina ne vrne
Prednost pri pridobitvi zemljišč imajo:
- ponudniki, ki so stalno zaposleni v kraju,
kjer leži stavbno zemljišče, pred ponudniki iz
oddaljenejših krajev
-	ponudniki ki še nimajo primernega stanova-
nja pred tistimi, ki tako stanovanje imajo
-	mlade družine pred družinami s preskrblje-
nimi otroki
-	ponudniki z manjšimi dohodki na družinskega
člana, pred tistimi z večjimi dohodki na družin-
skega člana
-	ponudniki z večjim številom družinskih čla-
nov, zlasti nepreskrbljenih otrok,^red ponudniki
z manjšim številom družinskih članov
-	borci NOB brez primernega stanovanja pred
drugimi.
Stavbno zemljišče pridobi ponudnik, ki v naj-
večji meri izpolnjuje prednostne pogoje na prio-
ritetnem redu, če sprejme določeno ceno zemlji-
šča in stroške komunalne ureditve.
Rok za pričetek gradnje stanovanjskih objek-
tov je eno leto po sklenitvi pogodbe o oddaji
zemljišča v uporabo, rok za izgradnjo objekta do
II. gradbene faze pa 3 leta po sklenitvi pogodbe
Ponudbe se dostavijo v zapečateni ovojnici na
naslov:
Stavbna zemljiška skupnost občine Žalec z oz-
nako na ovojnici za »JAVNI NATEČAJ«
Ponudbi priložite: potrdilo o premoženjskem
stanju in potrdilo o višini povprečnega osebnega
dohodka interesenta in njegovih družinskih čla-
nov. Ponudnik lahko kandidira samo za eno par-
celo.
Rok za dostavo ponudb je 7. marec 1984. Odpi-
ranje ponudb bo 7. marca 1984. Natečaj bo javen
in ga bo izvajala Komisija za izvedbo natečaja,
navedenega dne ob 10. uri v sejni sobi Samou-
pravnih interesnih skupnosti občine Žalec. Kar-
deljeva ulica 12.
Za tiste parcele, ki ne bodo oddane na javnem
natečaju dne 7. marca 1984. ostane natečaj odprt
do 31 decembra 1984 s tem, da se bo v odprtem
roku opravljal natečaj vsako prvo sredo v mesecu
ob 10. uri.
Stavbna zemljiška skupnost občine Žalec si
pridržuje zase in za izvajalce pravico posega v
zemljišče za izgradnjo oziroma popravilo komu-
nalnih naprav, pod pogojem, da se zemljišče
uredi v prvotno stanje. Investitor je upravičen do
odškod line samo v primeru že urejene okolice
objekta.
Uspeli ponudnik nastopi posest in uporabo
zemljišča, ko sklene pogodbo o oddaji zemljišča.
Pogodbo mora skleniti v roku 15 dni po pravno-
močnosti sklepa o izboru uspelega ponudnika.
Izklicno ceno mora uspeli ponudnik plačati naj-
kasneje v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe.
Interesenti si lahko ogledajo parcelacijske in
zazidalne načrte sosesk na Stavbni zemljiški
skupnosti občine Žalec vsak dan od 7 do 15. ure
STAVBNA ZEMLJIŠKA SKUPNOST
OBČINE ŽALEC
Komisija za izvedbo javnega natečaja
23. FEBRUAR 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 21
Slavko Lisec
Oto Kus
Terezija Šavec
Nikola Matič
Jurij Plavčak
Kope - privlačne poleti in pozimi
Na Kopah že letos turistična vas, obnovljeni Športni objekt!
V sestavljeni organizaciji
združenega dela Mera vidi-
jo dolgoročno največje raz-
vojne možnosti v gostinsko
turistični dejavnosti, saj
bodo preskrbovalne potre-
be regije slej ko prej zado-
voljene. Tudi pri proizvod-
nji hrane, ki jo lahko sicer
še bistveno povečajo, so
možnosti razvoja omejene.
Zaradi tega vidijo največ
neizrabljenih možnosti
prav v razvoju zimskega in
letnega turizma. Del obsež-
nih planov s tega področja
so že začeli uresničevati, ve-
lik del tega pa bodo uresni-
čili že letos. To še posebno
velja za gorski turistični
center na Kopah nad Slo-
venj Gradcem, ki ga je Mera
prevzel v lanskem letu.
Najtežje je bilo v lanski
zimski turistični sezoni, ko
so pri Merxu prevzeli center
v upravljanje. Zastarela teh-
nologija je novim lastnikom
povzročila kup težav, v krat-
kem času od prevzema do
začetka smučarske sezone
novi upravljalci niso mogli
odpraviti vseh pomanjklji-
vosti in smučali so bili lani,
ko je bilo tudi snega malo,
nezadovoljni. Ze letos pa je
bilo na Kopah drugače. No-
vo vodstvo, novi delavci,
predvsem pa usposobljena
smučišča in žičniške napra-
ve so vplivali na to, da so
smučarji bolj zadovoljni. To
je tudi vzpodbuda vsem de-
lavcem centra za nadaljnje
delo, hkrati pa tudi potrdilo,
da so delo pravilno zastavili.
Obsežni načrti, ki jih imajo
za prihodnjo sezono pa dajo
upati, da bodo sanacijo cen-
tra, ki je sicer dolgoročno na-
ravnana, uspešno uresničili.
V letošnji Zimski
sezoni gostje
zadovoljni
Kope so sezono pričakale
v novi preobleki, ne le snež-
ni, kajti novo vodstvo je med
letom poskrbelo za pravoča-
sne remonte vseh žičniških
naprav, kolikor se je dalo, so
usposobili tudi teptalce. Naj-
večja pridobitev, ki so jo bili
še bolj kot lastniki veseli
gostje, pa je 200 sedežna sa-
mopostrežna restavracija, ki
jo je Mene zgradil v podalj-
šku Grmovškovega doma-
. Sicer pa tudi letos brez
manjših težav, ki pa bistveno
niso vplivale na počutje go-
stov, ni šlo... Sezona sicer še
ni končana, možnosti za
smuko bo dovolj tudi v mar-
cu, ob ugodnih snežnih raz-
merah pa tudi dlje. Kljub te-
mu so delavci centra že lah-
ko ocenili, da so z letošnjim
obiskom zadovoljni.
Terezija Šavec, poslovod-
kinja Grmovškovega doma
je o tem dejala: »Zaradi
oblimpiade in delne sprosti-
tve na meji, gostov sicer ni
bilo toliko kot smo pričako-
vali, a smo lahko vseeno za-
dovoljni. Ti, ki so tukaj
smuačli, so bolj zadovoljni
kot prejšnja leta, posebno za-
radi tega, ker smo uspeli
zgraditi novo samopostrežno
restavracijo. Zdaj lahko pen-
zionske goste namestimc v
starem delu, v novem pa so v
glavnem prehodni gostje.
Največ gostov, ki prihajajo k
nam za dlje časa, je iz Istre,
nekaj tudi iz Celja in Maribo-
ra, tudi med Zagrebčani je
dosti povpraševanja. Največ
smučarjev pa je ob sobotah
in nedeljah, ko prihajajo k
nam s smučarskimi avtobu-
si. Ker je snega letos dovolj,
pričakujemo tudi v marcu
dovolj gostov, posebno mla-
dine.«
Kako je bilo z ureditvijo
smučišča, pa je povedal Oto
Kus, vodja smučišč: »Veliko
bolje smo se odrezali kot la-
ni, saj smo sezono pričakali
pripravljeni. Žičnice so tu in
tam obstale le za nekaj mi-
nut, ali največ za pol ure,
predvsem zaradi objektivnih
okoliščin. Zaradi neurij je
namreč prišlo do prekinitev
električnega toka. Tehnične
pomanjkljivosti smo odprav-
ljali sprotno. Edini problem
je nabava rezervnih delov za
žičnice in teptalce. Zaenkrat
to ni vplivalo na obratova-
nje, vendar problem ostaja
odprt. Naj v ilustracijo po-
vem, da smo gumijasta kole-
sa za žičnice naročili že mar-
ca lanskega leta, a smo jih po
mnogih intervencijah dobili
šele v januarju, tik pred po-
čitnicami.«
Podobnega mnenja je tudi
Jurij Plavčak, vodja dveh
smučišč, ki je na Kope pri-
šel z Rogle: »Organizacija je
letos na Kopah zelo dobra, le
tehnologija je še tista, ki nam
lahko zdaj pa zdaj prepreči
načrte. Snega je namreč že
preveč in imamo zaradi tega
precej težav z ureditvijo
smučišč. Bolje bo drugo leto,
ko bomo verjetno dobili še
en teptalec. Sicer pa so gost-
je letos izredno zadovoljni. V
potrditev temu je tudi veliko
pismenih pohval.«
Nikola Matič iz Poreča,
smučarski vaditelj, hodi na
Kope že šesto leto: »Sem pri-
hajamo organizirano, pred-
vsem so to skupine gostin-
skih delavcev iz delovnih or-
ganizacij Plava laguna in Ri-
viera iz Poreča in Anita iz
Vrsarja, ki jim takšen oddih
zelo koristi. Vsi smo zelo za-
dovoljni, tudi zaradi tega,
ker se osnovnih smučarskih
veščin letno nauči več kot 50
naših delavcev.«
2e to leto nova
turistična vas
Ze dve leti potekajo pri-
prave za izvedbo projekta
gorsko turističnega centra
Ribnica-Kope, spomladi pa
se bo prvi del obsežnega na-
črta pričel uresničevati tudi
sredi gozdov slovenjegraške-
ga Pohorja. V lepi okolici Gr-
movškovega doma bodo zra-
sli bungalovi, ki bodo že ob
koncu leta lahko sprejeli 500
gostov. Ta korak pomeni le
prvi del izgradnje velike turi-
stične vasi, v kateri bo ob
koncu izgradnje 2000 ležišč.
V prvem delu bodo poleg
bungalovov s 500 ležišči
zgradili še skupno recepcijo,
v vasi pa bo tudi potujoča
trgovina z živili in drugimi
potrebščinami. Poleg tega
pa bi v centru radi postorili
še marsikaj, ne le v pripra-
vah za zimsko sezono, tudi
poleti in jeseni naj bi bilo na
Kopah živahno.
Slavko Lisec, novi vodja
športnega turizma na Kopah
je v pogovoru te načrte po-
drobneje opisal: »V pripra-
vah na naslednjo zimo bi ra-
di najprej postavili novo
vlečnico na Pungartu, ali pa
obstoječo vsaj podvojili, ter s
tem rešili največje ozko grlo
na naših smučiščih. Gneča
bi bila tako bistveno manjša.
Kupili bomo nov teptalec,
ter temeljito obnovili tudi
dva stroja, ki jih inamo se-
daj, obnovili bomo vse žični-
ške naprave, namestili novo
signalizacijo na smučiščih,
zgradili strojnico na Pungar-
tu, uredili električno nape-
ljavo. Dela bo torej dovolj, še
posebno zato, ker namerava-
mo urediti tudi izposojeval-
nico smuči in sank, smučar-
ski servis, savno in trim ka-
binet. Tudi smučarsko šolo
bomo prevzeli v svoje roke,
pripravili bomo posebne
programe, po katerih turi-
stičnim agencijam ne bo več
potrebno voditi s skupinami
tudi smučarskih vaditeljev.
Za vse bomo poskrbeli
sami.«
Ne gre dvomiti, da bodo na
Kopah organizirali kvalitet-
no smučarsko šolo, saj ima
Slavko Lisec dosti organiza-
cijskih sposobnosti. Več kot
šest let je bil namreč direk-
tor smučarske šole v Ame-
riki.
Možnosti razvoja pa niso le
v zimskem turizmu, narava
in obstoječi objekti ponujajo
veliko možnosti letnega,
športnega, planinskega in
izletniškega turizma. Tako
bodo v bližini Grmovškove-
ga doma uredili kamp s pri-
kolicami in potrebnimi sani-
tarijami, uredili igrišča za ro-
komet, košarko, tenis, od-
bojko in otroška igrišča, na
Kopah pa je tudi balinišče,
rusko kegljišče ter mize za
namizni tenis. Odlični pogoji
torej za kondicijske priprave
športnikov, taborjenje, kam-
piranje, organiziranje pikni-
kov. Programi letne ponud-
be in športno rekreativnih
aktivnosti bodo primerni za
vse starostne skupine, saj
bodo prisluhnili željam po-
sameznikov. Obljubljajo, da
bo z oddihom na Kopah
vsakdo zadovoljen.
Gorski turistični center na Kopah leži na skrajnem
zahodnem in najvišjem delu Pohorja, ki je dostopen
po lepi cesti iz Slovenj Gradca. Sneg ob normalnih
pogojih zapade že 15. novembra in se obdrži do konca
marca. Na 60 hektarjih smučišč, ki zadovoljujejo po-
trebe začetnika in vrhunskega smučarja, so proge
vzdrževane s celotnim povezanim sistemom sedmih
smučarskih vlečnic, ki prepeljejo preko 6000 smučar-
jev na uro. Vzdrževanih je tudi 15 kilometrov teka-
ških prog. Poleg alpskega smučanja, smučarskih te-
kov, tur, sankanja, smučarske šole, izposojevalnice
smuči, ski servisa, reševalne in redarske službe, or-
ganizirajo še vsa alpska in tekaška tekmovanja. V
Grmovškovem domu je 55 postelj in novo zgrajena
samopostrežna restavracija z 200 sedeži, v dva kilo-
metra oddaljenem Partizanskem domu pa je 68 po-
stelj in že dograjena samopostrežna restavracija.
22. STRAN - NOVI TEDNIK
mmmmmmmm
23. FEBRUAR 1984
23. FEBRUAR 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
23. FEBRUAR 11