RoHn) urad MM Cetovet — Vedagspostamt M!t Ktagenfurt

Ms

<sha)a v Cetovt« — Eutheinungsor! Ktagenfud	Rotarnemi itvod t.SO Si)., mts*čna naroinina 5 Sitingov




P. b. b.
nnn§n
Letnik XXVii.

Ceiovec, petek, 20. oktober 1972
Štev. 42 (1579)
Koroško manjšinsko vprašanje je postaio mednarodno vprašanje

!.!"
C"
i9°'
V'
p°,
0<<
of
!'"'
!^'
po- ;
tv* :
P ^
6re za brezpogojno veijavo avstrijske državne pogodbe
;c po	Jogo^rT?
ZdoZrzpA 7cJwov je vero-oa/ -o ^zjoJ-^ost w ^cwo^r^7:'čno M^jrrojcMOJt žw-CMZor/eo zzzzjzVMzZz zz^cz;, Zegzz ;e zze-zZezzzozzjtrzzcžjzz cejte zzz jž/e Mzora/% preprzčzzZz, zŽz! Zzz zze gre zzz ^ve/;zzvZ;zzzz;e Z?zz;e ^rzezzz/z zZezzzo^rzz-^žčzzz/z zzzzče/, z?Mrveč Mzrzo zzz ForFo prozž przzMMzzz ^oroj^zA F/ovcrrccu rrz proZz veZpzfzzojZz zzwZrz;j^e zZržzztz-"e pogoje.
Zaio jZzz preJjezZzzz^a Z^O zzz 7Vj<M rzzJz Zzz^o; v poz?czZe/;e^ M. o^ZoZzrzz 7972 zzepojreJzzo po zzezZrozzzzzzzž zZe-zzzozzjZrzzcz/z' zZe;zzzzj^zZz ez/;ev zzročzAz gezzerzz/zzezzzzz ^ozzzzz/zz AFR/ v Ce/ozz-czz Fo/zzzzzz FzzFe;zz rejoJzzcz';o, ^z jo /o ^ očzg/ect' JogozZ^ozz j^/ezzž/z ozZZzoz-zzz^z ojrezZzzpZz zzz v zz/zA vFj/zzčczzzVz orgzzzzzztzcz/ Zzoroj^zZz 57owwccv zzzz z^zzpzzezzz poroefzz zZzze 77. z. zzz., zzz gzz iz jzzzzj/zz zzzz/ogzz f rejo/zzoz';z prozz/zz, <7zz rejo/zzcz';o po.srfz7zz;c j-oo/z v/zzJz' 7*^rzzZz' j projzz;o ^oroz^zTz F/ovezzcev zz;ezzo pozzzoč zzz poJporo prz zzoe-7;<zv/pzzz;zz zzzez7zzzzroz7zzo pzzz zzzpzzzzče-MzApnzvzc.
F Zezzz /e zzprzzjzzzz;e zzzzčžZe ^oroj^e z/ozzezzj^e zzzzroJzzojZzze j^zzpzzozZz po-zZzz/o zzzeJzzzzroJzzo zzprzZMzz;e/
OJgovorzzojZ zzz Zzz Tzorzz^ zzozz;o v ce/oZz zzzzczzzZorp' zzzz7zz;z7z zzgreJoo pro-7: przzvzcizzrz j/ozzezzz^e zz<zroz7zzojZzze ^zzpzzozZz zzz zzez7e/;j^e z^ezzzozzjZrzzcz;e ^7/e — T^žžrzzZzzer HezzzzzzzJzezzjZ zzz zz;e-gOfž pozzzzzgačz.
^oroj^ž F/coezzcž jzzzzztrzzzzzo, Jzz jo svforp zzwZrz;j^e z7ržzzvzze pogoje, 7o jo JZzrz zzzvezzzzj^e jz/e, Zočzzo ve-*7e/ž, ^;e zzz v &zrMzzz o^/z^ž jo AoZe/e <7<zfz prtzvzce j/ovezzj^zzzz zzz /zwzzj^zzzz ^Zzzzz;jz'zzzzzzz Zer jzTz zzzjczfzzz' zzz Jzz zzz-ffrpreZgtrz/e fer zzrejzzzčzZve ZeTz zzzjtfzZ-7!z7z z7o/očz/ zzz^zz^or zzzjo 7zoZe/e pre-P«JZz7z' zzzzzzzj/ž ZzjZzTz orggzzzzzzfz';, ^zz-*crz7z prepoved jo v zzzjčzto ZeTz przz-^zc (7o/očz7e przzv v zjZezzz č/ezzzz 7 ^ržgtzzze pogojne.
7<7oroj^z' F/ovezzcž pzz jzzzo zzzzJzz/;e Frepz-zczzzzž, <7z: gre prz' Jržzzvzzz pogo7-^z zzz zzTzjo/zzZzzo veZ/zzzzzzo pogojno g7e<7e vjeTz zzjczzzTz <7o/očz7, Fzz^or ;'e jo pozzz7zzrz7 Zzz<7ž Zez7zzzz;z' zzzezzzz' &%zzc-'^r RzzzzF oTz zz/czzz rzzZz/zTzzzczp, zzz Jzz j!e^ -ojeTzzz/e zzožzezzegzz pogo;zzegzz <7o-joez7zz, o FzzZerega ve/;zzvzzojZz Fz /zzTzTzo j^7e pozzze;e g/djovzz/o zzvjZrz/j^o 'Žzzz7jZfo, če Tzz' Zo zzeFzzZerz že/e/z. V ^czzz przzzzerzz 7zz' zzzzzzzreč z7zzzzej /zzTzTzo ^djovzz/z' o z7o/očz7z7z Jržzzvzze pogoz7-"c v ^orzjz j/ovezzj^e zzzzrozzzzojZzze ^zzpzzojZz, jzzZrz' pz! o ve/pzvzzojZž zz/z ifoeJ/zztzzzojZž Jo/očz/zz, z^z' prepooez7zz;'e ^rzTz/jzzčzZco y4vjZrz';e ^ zVezzzčz';z/ TfzžrzzZzzer /7ez'zzzzzZ<7z'ez;jZ žzz zzjegotzž 7'aTzzzzzZz pzr očžZzzo zzzžj/zjo, z/zz ;e po j7 /eZzTz po poz7pzjzz t7rzzzvzze pogoz7-že przje/ jpeZ čzzj, z/zz /zzTz^o rovzz-*7/o proZz ojzzovzzž /zjZŽzzz z7ržzzvzze oF-^°ve, FzzTzor jo 77 /eZ po jezzžerzzzezz-j^z pogoz77zz' rovzzrž/z proZz prvž repzz-°^z. Dzz prž Zezzz joz7e/zz;e NDP, ;e j^Zzzzzz/pzzo, joozčgovorzzz' pzZ JO VJZ, po/zZzčzzo ZzzTzo jzzzzzJ;zzzz'zzz zzz zzevzzr-y^z zz^Zer;ezzz z7zz;e;o poZzz/zo zzz zzzz-^7° podporo.
čforoj^z F/owzzcz grezzzo pre<7 zzzeJ-^ro<7zzž /orzzzzz Zzzz7z' o ForzjZ zzpjZrz;-^e z^ržzzoe, ^o je Tzorzzzzo zzz ^rez-^Pgo;zzo veZ/zzvzzojZ oJZZozzzze /zjZzzze ^Žezze oTzzzove/
Tiskovna konferenca, ki sta jo prejšnji teden prirediti v Celovcu obe osrednji slovenski organizaciji in o kateri smo kratko poročali že v zadnji številki, je pritegnila lepo število domačih in tujih novinarjev. Spričo zadnjih dogodkov na Koroškem je manjšinsko vprašanje spet enkrat v središču splošnega zanimanja.
Na tiskovni konferenci so predstavniki ZSO in NskS opozorili na dejstvo, da v tako imenovanem .koroškem vprašanju" že od nekdaj na žalost ne odloča vlada, marveč si edino pristojnost lastijo nemške nacionalistične .domovinske" organizacije, ki so vse od leta 1920 naprej preprečile vsako pametno rešitev vprašanja slovenske narodne skupnosti in ki stalno spet motijo mirno sožitje. To še posebno dokazujejo sedanji dogodki okoli dvojezičnih napisov, ko se koroški Slovenci spričo terorja na cesti, številnih groženj in zastraševanj ter upora proti zakonom, kar vse se dogaja pred bčmi varnostnih oblasti, upravičeno bojijo za svoje življenje in imetje. Poudarjeno je bilo, da že 17 let potrpežljivo čakamo na izpolnitev člena 7; zdaj, ko je celo ob
minimalni izvedbi določila o dvojezičnih napisih prišlo do nevarne eskalacije nemškega nacionalizma, pa smo prisiljeni, da se za dosego svojih pravic poslužimo — kakor svojčas avstrijska manjšina na Južnem Tirolskem — možnosti apela na mednarodno javnost in na pristojne mednarodne ustanove.
Obširno je bilo prikazano bistvo in zgodovinsko ozadje protislovenske gonje znanih nacionalističnih organizacij, pa tudi vloga, ki jo pri tem igrata obe desničarski stranki OVP in FPO (.'OVP je bila 25 let vladna stranka, vendar manjšinskega vprašanja ni rešila, zato zdaj ne more delati, kakor da bi bila brez krivde"), ki sta se povsem postavili na stran tistih, ki z napadi na dvojezične napise podirajo pravni red v državi. Hkrati pa je bilo izrečeno — tudi s strani Narodnega sveta — polno priznanje predstavnikom države in dežele, predstavnikom vladajoče socialistične stranke, ki so v teh dneh .pokazali veliko poguma ter s svojim priznanjem k obveznostim, ki jih ima Avstrija do manjšine, zastopali res evropsko politiko*.
Jasna in odtočna obsodba
akcij nemških nacionalistov
Ločitev duhov, o kateri smo pisali že v zadnji številki, je postala z nedeljskim ^protestnim" zborovanjem Heimatdiensta le še bolj jasna: OVP in FPO sta bili na tej manifestaciji nemškega nacionalizma zastopani po svojih najvišjih predstavnikih, medtem ko je SPO svojim članom svetovala, da se takih shodov ne udeležujejo. Predvsem pa so vodilni predstavniki socialistične stranke tako na deželni kakor na državni ravni podali ob zadnjih dogodkih na Koroškem odločne izjave, s katerimi so najostreje obsodili napade na dvojezične napise ter se nedvoumno priznali k obveznostim, ki jih ima Avstrija do manjšin. UVP pa se nasprotno trudi, da bi hujskanje Heimatdiensta prikazala kot ^demokratično voljo ljudstva", čeprav je ravno nedeljski pohod teh krogov znova dokazal, da so gesla o domovinski zvestobi le krhka fasada, za katero se skriva vsa ogabnost nespravljivega šovinizma.
Zelo jasne besede je kancler Kreis-ky povedal že prejšnji teden po seji ministrskega sveta, ko je obsodil protestne akcije na Koroškem, ki da ogrožajo pravno ureditev države ter škodujejo mednarodnemu ugledu Avstrije. Kot glavni vzrok spora okoli dvojezičnih napisov je navedel dejstvo, da 17 let v tem vprašanju ni bilo ničesar storjenega. Zahtevo po ugotavljanju manjšine je zavrnil z utemeljitvijo, da pravice manjšin ne smejo zaviseti od njihove številčne moči; sicer pa zahtevajo tako ugotavljanje ravno tisti, ki manjšini ospo-ravajo njene pravice.
Naš korak
Predsednik Zveze stovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwi11er in predsednik Narodnega sveta koroških Siovencev dr. Joško Tischier sta v ponedeijek 16. oktobra obiskaia generai-nega konzuia SFRJ v Ceiovcu Bojana Lubeja. Oticiaino sta mu predata resoiucijo, kijebiia sprejeta dne 41. oktobra na skupnem posvetu odbornikov obeh osrednjih siovenskih organizacij in v njih vkijučenih organizacij, ter ga v svojstvu predstavništva koroških Siovencev prosita, da SFR Jugosiavija v smisiu resotucije podpre korake koroških Siovencev, ki jih bodo podvzeti pri mednarodnih forumih.
Generatn) konzut Lubej je resotucijo sprejet z zagotovitom, da jo bo skupaj s prošnjo za podporo posredovat svoji vtadi.
S tem je koroško manjšinsko vprašanje dejansko postaio mednarodno vprašanje.
g
DEJANJA SO ZGOVORNA
Še bolj odločno se je kancler Kretska proti napadom na dvojezične napise izrekel na zasedanju strankinega vodstva v Badgasteinu, ko je naglasil, da se ne sme več trpeti, da bi peščica skrajnežev še naprej škodovala ugledu Avstrije v svetu. „Zakon, ki ga je parlament sprejel na podlagi obveznosti iz državne pogodbe, se mora izvajati; kdor deluje proti temu, deluje proti naši republiki in mora računati s tem, da ga bo doletela vsa ostrost kazni."
V podobnem smislu se je na omenjenem zasedanju strankinega vodstva izjavil tudi deželni glavar Sima, ki je že nekaj dni prej na uradni spominski proslavi 10. oktobra prav tako zavrnil akcije skrajnežev. Zlasti pa je deželni glavar delovanje nemških nacionalistov najostreje obsodil na okrajnem zborovanju stranke v Spittalu. Opozoril je na obveznosti, ki jih Avstriji nalaga državna pogodba ter menil, da se ne more znebiti vtisa, da bi tisti, ki se danes postavljajo proti izvajanju člena7, najraje počakali, da bi bil zadnji Slovenec asimiliran ali se ne bi več upal priznati k svoji narodnosti. „Če bi ugodili tistim, ki so proti dvojezičnim napisom, potem se le-ti ne b! ustavili pred ničemer več in tudi ne bi priznali manjšini niti najmanjše pravice." Če bi kapitulirali pred terorjem ceste, bi bil to začetek konca demokracije, je poudaril deželni glavar ter dodal, da je trenutni položaj na Koroškem sramota za današnji čas, ko smo mislili, da ni več prostora za takšno ozkosrčnost in nestrpnost.
Po nedeljskem zborovanju Heimaldiensla, kjer so protestirati proti dvojezičnim napisom in zahtevali ugotavljanje manjšine, si določeni krogi na Koroškem (še posebno pri OVP, ki se trudi, da bi svoje očitne simpatije za protizakonite antentate na dvojezične napise in s tem za kršenje veljavnega zakona vsaj za silo odela v plašč neke legalnosti) mrzlično prizadevajo, da bi nacionalističnim skrajnežem zgradili most iz teme nelegalnih akcij na tla demokratičnosti.
Taki poskusi so zelo nevarni. Kam vodi ta pot, je pokazalo vzdušje, ki je vladalo na nedeljskem zborovanju. Zlasti pa to kažejo dejanja, porojena iz nespravljivega šovinizma, ki ga znane nacionalistične organizacije ob dejanski podpori neonacističnih sil sejejo z lažnim obrekovanjem in hujskanjem proti Slovencem.
Sicer pa postajajo sadovi, ki jih rodi neovirano in nekaznovano hujskanje na narodnostno mržnjo, vedno bolj nevarni. Nočni napad na slovenskega občinskega odbornika dr. Dumpelnika, ki težko poškodovan leži v bolnišnici, ter dinamitski atentat na električni daljnovod v Horcah v Podjuni sta — tako vsaj mislimo — dovolj resno opozorilo, da je zdaj skrajni čas za ukrepanje.
Dokler pa bodo varnostni organi ravnali tako kot v primeru Marjana Srienca ter se svojih dolžnosti zavedali samo tedaj, kadar gre prot) Slovencem, tako dolgo sl bodo pač morali dovoliti tudi očitek, da vsaj posredno pomagajo Heimatdienstu in vsem drugim akterjem, ki v teh tednih teptajo pravno ureditev naše države v blalo.


Protislovenska gonja na Koroškem
izzvala naj ostrejše proteste vse slovenske javnosti
Že zadnjič smo poročati, da so dogodki na Koroškem izzvati ogorčenje in najostrej-še proteste v vsej siovenski javnosti. Nešteta so protestna zborovanja, pisma in reso-iucije, v katerih naši rojaki v matični državi enako kot na Tržaškem in Goriškem izražajo svoj protest zaradi ponovne eskaiacije nemškega nacionaiizma na Koroškem ter zahtevajo od avstrijskih obiasti odiočne ukrepe proti temnim siiam in zagotovitev vseh pravic koroškim Siovencem, od jugosiovanskih obiasti pa še boij odiočno zavzemanje v korist siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
Tudi predsednik republiškega sveia Zveze sindikatov Slovenije Tone Kropušek je poslal protestno pismo deželnemu vodstvu sindikatov na Koroškem. V pismu je med drugim rečeno: „V našem koristnem sodelovanju smo se prepričali, da je nacionalizem avstrijskemu delavskemu razredu tuj in nesprejem-tjiv; nosilci ekstremističnih akcij prav gotovo nimajo ničesar skupnega z delavci Koroške, ki se bore za demokratične in humane odnose v avstrijski družbi." Zato predsednik Kropušek izraža prepričanje, da koroški delavci ne bodo ostali le nemi opazovalci nacionalističnega divjanja.
Področni odbor koroških partizanov v Ravnah na Koroškem je v svojem protestu poudaril, da najnovejši dogodki na avstrijskem Koroškem izpodjedajo dolgoletno u-panje v moč razuma, vero v obojestransko resnično prizadevanje za ustvaritev iskrenih sosedskih odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo. V pismu, ki so ga poslali zveznemu izvršnemu svetu ter republiški konferenci SZDL Slovenije, koroški partizani zahtevajo, da je treba takoj ukrepati za zaščito Slovencev na Koroškem in uresničitev določil državne pogodbe.
Ravnanje nacionalistov in neonacistov na Koroškem so ostro obsodili na zborovanju, ki ga je pripavil akcijski odbor skupnosti študentov ljubljanskih visokošolskih zavodov. Avstrijo so imenovali .kot deželo, ki spominja na fašistično državo, kar bo vse dotlej, dokler ne bo sposobna uveljaviti 7. člena meddržavne pogodbe". Na zborovanju so opozorili na zelo škodljivo delovanje v Avstriji, kjer določeni krogi vzgajajo v duhu boja proti koroškim Slovencem tudi svojo mladino. Predlagali so najrazličnejše načine, kako pomagati koroškim Slovencem, v resoluciji, ki so jo predali tudi avstrijskemu generalnemu konzulu v Ljubljani, pa zahtevajo:
#	od jugoslovanske vlade, da odločneje nastopi pri avstrijski vladi in da izkoristi vse mednarodne pravne poti pri pomoči koroškim Slovencem;
#	zadevo naj obravnava mednarodna pravna komisija;
#	o vprašanju slovenske manjšine v Avstriji naj razpravlja fudi OZN;
#	Avstrija naj prepove delovanje nacističnih in fašističnih organizacij na njenem ozemlju.
V pismu, ki ga je izvršnemu svetu SRS poslala zveza rezervnih vojaških starešin Slovenije, je rečeno, da .nastopi ekstremističnih nacionalističnih skt^ain proti ukrepom avstrijske vlade, da bi izpolnila obveznosti, ki jih ima do slovenske narodnostne manjšine v svoji deželi, nimajo mesta v prizadevanjih naprednih sil za mirno sožitje med narodi v tem delu Evrope. Zato zveza rezervnih vojaških starešin odločno podpira zahteve republiškega izvršnega sveta na avstrijske oblasti, da zaščitijo slovensko narodnostno
manjšino in preprečijo, da bi nanjo kdorkoli izvajal pritiske in nasilja ter omogočijo izpolnjevanje sprejetih sporazumov".
Na zborovanju v Kopru je več kot tisoč dijakov in učencev ogorčeno protestiralo zoper šovinistične izgrede proti Slovencem v Avstriji. V protestu so zahtevali, naj avstrijska vlada odločno ukrepa proti ekstremističnim organizacijam v lastni deželi. Podobne demonstracije so bile tudi v Izoli in Piranu, mariborski študentje pa so prav tako priredili veliko protestno zborovanje, na katerem so obsodili dogodke na Koroškem.
Slovenski zgodovinarji, zbrani iz vse Slovenije na XVI. zborovanju v Škofji Loki, smo z ogorčenjem sprejeli novice o divjaškem organiziranem nasfopu sovražnikov mednarodnega sožitja, ki hočejo na Koroškem s protizakonitim in nasilnim odstranjevanjem dvojezičnih napisov in množičnim strahovanjem demokratične javnosti preprečiti izvedbo določila državne pogodbe o dvojezičnih krajevnih napisih in sploh v celoti preprečiti izvedbo čl. 7, ki naj bi slovensko
Val protestov zaradi nove eskalacije nemškega nacionalizma na Koroškem je zajel tudi vse družbeno-politične in stanovske organizacije širom Slovenije. Protestna pisma so republiškemu in zveznemu izvršnemu svetu poslali med drugim tudi Klub koroških Slovencev v Ljubljani, invalidi-športniki s svojega tekmovanja v Velenju, osnovne organizacije sindikatov iz številnih krajev, dijaki najrazličnejših šol, mestni in občinski komiteji mladine, mnoge delovne organizacije, Zveza društev pravnikov SR Slovenije, kolektivi posameznih podjetij itd. itd.
V vseh teh protestih zveni resna skrb matičnega naroda za usodo svoje manjšine v sosednji državi; zveni pa tudi odločnost, da bo ta manjšina v svojem pravičnem boju za dosego mednarodno zagotovljenih pravic in s tem za obstoj in vsestranski razvoj deležna podpore in pomoči matičnega naroda.
manjšino zaščitil in zagotovil njen svobodni razvoj. To se dogaja celo ob podpori in sodelovanju nekaterih izvoljenih javnih delavcev.
Dobro poznamo zgodovinske korenine tega početja, poznamo tudi vse tisto zlo, ki se je iz njih razraščalo v preteklosti in ki je še nedavno ogrozilo življenje ne le Slovencev, ampak tudi mirni razvoj avstrijskega ljudstva samega. Zato s tem večjim prepričanjem protestiramo proti nekaznovanemu in celo od oblasti toleriranemu napadu na temelj človekovega dostojanstva, napadu, ki se ne ustavlja ne ob mednarodnih obveznostih in tudi ne ob ustavnih pravicah avstrijskih državljanov ne oziraje se na jezik.
Pojavi te vrste neizogibno pretresajo u-statjene oblike dobrega sosedstva Jugoslavije in Avstrije in ovirajo tudi razvoj sodelovanja na področjih različnih znanosti, ne nazadnje zgodovinske.
Zahtevamo, da odgovorne oblasti v Avstriji učinkovito zaščitijo pravno in fizično varnost vseh državljanov, ne oziraje se na jezik in narodnost in da zagotovijo spoštovanje vseh obveznosti, ki izvirajo iz pogodbe o obnovi neodvisne in demokratične Avstrije iz leta 1955. Prav posebej zahtevamo spoštovanje tistih členov, ki govore o človekovih pravicah, ogrožanju neodvisnosti Avstrije in zaščiti narodnih manjšin.
Obenem pričakujemo, da bodo odgovorni organi SFRJ storili vse, do česar jim mednarodni red in meddržavne pogodbe dajejo pravico, da dosežejo spoštovanje sprejetih obveznosti, v prvi prsti pa zagotovitev varnosti slovenskega prebivalstva na Koroškem.
Zzgrredi ža/t/o vse $7ovence
Udeleženci 6. tabora zamejske mladine v Trstu so sprejeli naslednjo resolucijo: Odločno protestiramo proti nasilnim šovinističnim izgredom glede uničevanja dvojezičnih napisov na Koroškem, ki smo jim bili priča v teh dneh. Ti izgredi žalijo ne samo slovensko skupnost na Koroškem, temveč tudi tržaške, goriške, beneške in sploh vse Slovence, kakor tudi vsakega demokratično čutečega človeka. Nedo-ustno je, da avstrijska vlada, i bi morala izvajati določila državne pogodbe (čl. 7), dopušča tovrstne izpade, ki spominjajo na obdobje nacistične diktature. Sploh je obstoj neonacističnih organizacij nezdružljiv s humanističnimi načeli in samo avstrijsko državno pogodbo (čl. 7, odstavek 5).
Obenem slovenska zamejska mladina, zbrana na tem taboru, zagotavlja koroškim rojakom svojo solidarnost.
Slovenska mladinska društva v Gorici so poslala avstrijskemu generalnemu konzulu v Trstu dr. Heinrichu Blechnerju pismo, v katerem poudarjajo:
Društva, ki združujejo slovensko mladino na Goriškem v Italiji, najodločneje protestirajo proti nacionalističnim ekscesom desničarsko-neonaci-stičnih skupin, ki z zadnjimi vandalskimi dejanji grobo kršijo ne samo sedmi člen avstrijske državne pogodbe, temveč tudi najosnovnejše človečanske pravice slovenske manjšine v Avstriji s tem, da uničujejo dvojezične obcestne napise, ki so jih na Koroškem postavili oblastveni organi.
Na zatožno klop postavljamo tudi avstrijsko policijo, ki ne kaže politične volje, da tako kriminalno in protizakonito početje prepreči in kaznuje krivce. Zvezna vlada, ki jo Vi, gospod generalni konzul, predstavljate, bi se morala namreč zavedati, da je treba katerokoli dejanje, ki ruši pravice narodne manjšine, proglasiti za nezakonito. Menimo, da Avstrija, ki je doživela za časa nacizma toliko grozot in se vsa povojna leta bori za pravice svoje manjšine na Južnem Tirolskem v Italiji, ne bi smela dopuščati na svojem ozemlju oživljanja neonacizma in bi morala dosledno izvajati isto manjšinsko politiko do Slovencev, kot jo zahteva do avstrijske v Italiji.
Kar vetja za južne Tirotce naj vetja tudi za koroške Stovence!
Av:!rf)!ki nacionaHsti na Koroškem $o torej zmagodavno in nekaznovano prine:ii zadnje tabie : dovenskimi krajevnimi napisi pred deieino paiačo v Ceiovcu.
V posmeh poiicij), še boij pa koroškim Siovencem. Kajti biti na Koroškem Siovenec, je zopet nevarno. Vračajo se časi, ki so 1938 povzročiti izginotje Avstrije in hitrejše bii-žanje Hitierjevega napada na Evropo.
Kje je demokratična Avstrija! Siovenskega tanta spravijo pred sodišče, ker je pomazat tabio v protest, da se po tč ietih še ne izvaja državna pogodba, ki točno doioča, da morajo biti krajevni napisi tudi v siovenščini. Divjaške skupine, ki so ostanki nacizma, pa poiicija ie opozarja — če to spioh stori — da je odstranjevanje napisov protizakonito.
Družba, ki ni sposobna 27 iet po uničenju nacizma na svojih tieh zagotoviti svobodo, enakopravnost in pravice drugih narodnostnih skupnosti in ceio dopušča nasiije tistih sii, ki so povzročite Evropi največ gorja, je še boina.
Družbi, ki po toiikih ietih ne more zagotoviti izvajanje mednarodnih obvez do narodnostnih skupnosti, ni mogoče še naprej pustiti, da bo sama deiivec in čuvar teh pravic.
Avstrija dobro ve, kako je treba v podobnih — neprimerno boijših — primerih nastopiti. Južnotiroisko vprašanje je brez veiikih pomisiekov spravita pred Združene narode. in če bo ietos prisfaia na to, da bo vprašanje zbrisano z dnevnega reda te mednarodne organizacije, prav dobro ve, zakaj.
Ce vetja tak postopek za južne Tiroice, naj vetja tudi za koroške Siovence! Naj se sedanji generaini tajnik Združenih narodov, Kurt Waidheim, bivši avstrijski zunanji minister, potem pozanima za to, da bi bito vprašanje koroških Siovencev čimprej zbrisano z dnevnega reda.
Sedanji generaini tajnik se zavzema za univerzainost Združenih narodov, zato, da pridejo do izraza voija in žeije njihovih manjših čianov ter za odpravo terorizma. Spričo načei, ki jih izraža, gotovo ne bo mogei biti proti dosiednemu izvajanju mednarodnih obveznosti, ki so temei) dobrih odnosov, miru in utrjevanja samih Združenih narodov, kar bi mu biio moraio biti danes še prav posebno pri srcu.
Stovenska ku)turno-gospodaraka*zveza, Trat
„Poznamo zgodovinske korenine"
Protest s!ovenskih zgodovinarjev
posmoncm svetu
BEOGRAD — Ta teden je na uradnem obisku v Jugoslaviji angleška kraljica Eli' zabeta II., ki jo spremljata njen mož vojvoda Filip in hčerka princesa Ana. Angles-ki kraljevski par je v Jugoslavijo prispel na povabilo predsednika Tita, ki je svoje-časno obiskal Anglijo. V Jugoslaviji bodo visoki gostje med drugim obiskali Beograd, Dubrovnik, Titograd, Djakovo, Zagreb, Pulj in Brione. Predsednik Tito je pred obiskom izjavil, da so odnosi med Britanijo in Jugoslavijo v vseh pogledih dobri in da ni spornih vprašanj, ki bi jih bilo treba reševati. Kraljica Elizabetall. je prvi britanski suveren, ki je obiskal Jugoslavijo.
PAR!Z — V Parizu se je v torek začelo letošnje 17. zasedanje glavne konference UNESCO, ki bo trajalo do 18. novembra-Začasni dnevni red obsega 55 točk, med njimi osnutek programa in proračuna za 1973-74 ter srednjeročnega načrta 1973-78. Med drugim bodo razpravljali tudi o nekaterih življenjskih vprašanjih sedanjega časa, kot sta vloga in prispevek UNESCO v utrjevanju miru, zatiranje rasizma in kolonializma, mednarodna strategija za drugo deseletje razvoja dejavnosti UNESCO, evropsko sodelovanje itd.
SA!GON — Ameriško vojaško poveljstvo je pred dnevi objavilo sporočilo p skupnih ameriških izgubah v vietnamski vojni, ki znašajo: 45.882 mrtvih, 303.457 ranjenih, 1690 pogrešanih ali ujetih in 10.280 mrtvih, ki niso padli na bojiščih-Vojska saigonskega režima pa je od začetka vietnamske vojne imela 156.761 mrtvih in 412.671 ranjenih. Na strani osvobodilnih sil pa je po ameriških poročilih doslej padlo 897.460 borcev. Umazana vojna v Vietnamu, ki jo ameriški politiki že dolga leta vodijo pod krinko boja za svobodo in neodvisnost narodov, je torej zahtevala že več kot milijon človeških življenj. Kako morejo ameriški voditelji še zagovarjati tak zločin?
PEKtNG — Predstavnik Vietnama Ec Duc Tho, ki se je v Parizu pogajal s posebnim odposlancem ameriškega predsednika Kissingerjem, se je na poti v Hanoi ustavil tudi v Pekingu. Pogovarjal se je s predsednikom kitajske vlade Cu En Lajem, kateri je ob tej priložnosti zagotovil, da bo LR Kitajska še naprej trdno podpirala Vietnam v njegovem boju za osvoboditev. Naglasil je ogorčenje nad ameriškim bombardiranjem severnovietnamskih mest. Vietnamski predstavnik pa je poudaril, da bo njegova dežela nadaljevala boj do konca-
BEJRUT — V palestinski organizaciji Al Fatah so menda nastala trenja zaradi bistvenih razlik v stališču voditeljev tega gl' banja. Tako je povedal Abu Jusuf el Kajed-ki so ga pred nedavnim izključili iz vodstva Al Fataha. Nesoglasja v organizacij' po izjavi Kajeda niso osebne narave, p^ pa je njihov izvor v povsem različnih glediščih o tem, kako naj se v prihodnje razvt' ja revolucija. Gre menda za dve frakcij'' katerih ena je .privržena načelom palestinske revolucije, druga pa se podreja nekaterim arabskim režimom".
MOSKVA — Sovjetski pisatelj V. Nikf lin, ki so ga pred nedavnim aretirali, ket se je ukvarjal s tihotapstvom, je med zasb' šanjem izjavil, da mu je neki cerkveni dostojanstvenik dal sedem ikon (pravoslavk svetniške podobe — op. ured.) za steklen**^ vodke. Sovjetski kulturni list Literaturnaf gazeta piše, da so pri Novikovu našli o' krog 400 ikon, razpel in drugih pfc<^ metov iz cerkva. Trgovina z ikonami jc Moskvi zadnji čas .največja moda"; z nC zakonitim preprodajanjem se ukvarjajo tu" pisatelji, umetniki in znanstveniki.
P!RAN — V Sečovljah so v okviru pf^E slav piranskega občinskega praznika odpd' tudi novo italijansko osnovno šolo, kt 1. zgrajena ob slovenski osemletni šoli. Skupaj z njo ter vrtcema za otroke slovensko- ^a lijanske narodnosti tvori šolski center. publiški sekretar za prosveto in kult"^ Tomaž Bizaj! je v svojem govoru poudaf pomen te šole za razvoj otrok italija"j narodnosti, ki bodo vzgojeni v naprc" ljudi lahko nadalje utrjevali prijatelj' med obema sosednjima deželama.
R)M
. sprejel
konski predlog, ki odobrava tehnični
Italijanski senat je
o reševanju Benetk (Benetkam — ^ znano — preti nevarnost, da bodo utoa v morju). Odločitev je nujna, saj Bene ^ potonejo vsako leto za en centimeter , strokovnjaki izračunali, da bo to lepo devinsko mesto leta 2048 pod vodo, takoj ne bodo lotili ukrepov za odvar podzemeljskih voda.

RAZGOVOR! 0 KRAJEVNiH !MEN!H
Koroške, avstrijske tn tud! že števitne inozemsko časopise prepiavija-jo poročita in komentar)! o dogodkih na Južnem Koroškem. Tako se bo dane: zdeto temu ati onemu braku make čudno, ko bo naietei na te vrstice, ki :e vračajo k boi) nedoižnim vprašanjem o obiiki in pi:avi krajevnih imen. Vendar je kijub .divji jogi* tudi tu potrebno nekaj kratkih ugotovitev.	____________
Kulfurna izmen/ava
v prostoru AIpe-/adran
Prv:	fer/en	^nr^/n nrfnro In ^o<7o orgd-
nlzdrorj:	rme/: dovo/; vzrokov /n pr:7ožnojt:, <7% počfro^no
proMČzJo njpc^e :'n f%<7f neMJ^c^e teg<z novega poj^Mj^r ^%/tKrnc :z-nrcnj^^e nreJ jojcJnjfmr r/eže/rrrnr' v projtorM yl/pc-/a<7ran.
/C:r je tiče ^vd/itete poj^mczn^ prireditev oz. jodeiiijočiii j^n-pii!, gotovo ni HO^enegft dvorna, dd ;e M iz^or potrečen. Od 72. o^-toiirii diii;e fnrdjo otdj&ovn/fi tet? prireditev nnmrcč prr/ožnojf, d% doživijitjo rcjn/čno ^itititro, pr^ivo Kmetnojt. Tn^j jp/oti ni potrebno, d% bi j/i v ocenjevanje pojameznib antantbiov; vsab je je poba-zai j jvoje nnj^o/jje Jtrani in je niogoče brez pretiravanja agotoviti, da je 7. baitarni teden zlipe-/adran v tem ozira vjebabor nebaj izrednega. Vjaj v enabi meri je to pričabovati tadi je od obeb pre-ojtaiib prireditev, bo bo jatri goJtova/ v Ce/ovca orbejter 5iovenjbe jiibarmonije iz TJabijane, dne 29. obtobra pa bo za vijeb pojbrbe/a /eningrajjba jiibarmonija.
Precej dragačen pa je .obračan" tega tedna z ozirom na odziv, ibi jo ga ime/e pojamezne prireditve med prebivaijtvom. Namen bai-tarne izmenjave v Jtari in novi obiibi je jicer v tem, da prijpeva b medje^ojnema jpoznavanja in J tem b dobrema jožitja med jojed-nimi narodi. Zadnji dogodbi na .Korojbem jo vje prej bot izraz te nujc/nojtr. Zato je je marjibdo apravičeno jprajevai, aii jo mani-jejtacije dobrega jojedjtva in jožrtja v tabjnem ozračja rej /abbo ijbrene.
Fo!k!oma skupina SPD „Zarja" gostovaia v Seiah
Reševanje vprašanj o obiiki in pisavi imen tistih krajev, ki jim je zakonodajaiec 6. julija t. i. nameni) dvojezične topografske napise, so obremenjevaia spiošno znana dejstva. Ne v uradih dežeine viade ne v dežeinem arhivu v Ceiovcu, ki mu je biia poverjena neiahka naioga, da pripravi seznam krajevnih imen, od vsega začetka niso pomisiiii na sodeiovanje slovenistov in poznavatcev siovenskih narečij.
!vo Andric 80-ietnik
S števiinimi svečanostmi so počastiti 80-tetni živijenjski ju-biiej jugosiovanskega pisate-ija in Mobeiovega nagrajenca iva Andriča.
Jugosiovanski predsednik Tito je jubiianta ob tej priiož-nosti odiikovai z redom junaka sociatističnega deia. V Travniku, rojstnem mestu pi-sateija <va Andriča, pa so pred dnevi odprti veiiko razstavo ob mesecu knjige, ki je biia hkrati posvečena tudi 80-tetnici tva Andriča.
Stavnega jugostovanskega pisatetja so se ob njegovem živtjenjskem jubiteju spomniti tudi v mnogih drugih državah ter ga počastiti kot enega največjih živečih književnikov sptoh.
Pač v prepričanju, da je vse v naj-tepšem redu, so samotež izdeiani imenik takoj predati javnosti (KTZ 17. avg.), in še pred razgovori, do katerih je končno prišio 22. in 27. sept., so tudi že namestiti v območju zvezne in dežetne kompetence tabte z osporavanimi in deloma napačnimi krajevnimi imeni.
izhodišče torej nikakor ni bito Ugodno. Ktjub precejšnjim pomiste-kom pa sem imet za svojo stavi-
stično dotžnosf, da pri tem detu sodetujem, če bi žeteti. Tako sem se na predtog ZSO kot strokovni sodetavec v tej zadevi udetežit razgovorov v prostorih dežetne vtade (udeteženci: dv. svet. dr. O. Hauer, univ. prof. dr. A. tsačenko, dv. svet. dr. R. Unkart, dir. dr. W. Neumann, dr. A. Ogris, dr. G. Baumann, doktor J. Lausegger, nadz. dr. V. tnzko in dr. P. Zdvoc) 22. septembra in 27. septembra (tokrat brez prof. tsa-čenka, ki je bit zaradi drugih obveznosti zadržan). Gtede seznama krajevnih imen, ki ga je predtožit dežetni arhiv, se da reči, da je dr. A. Ogris (po gtavni stroki zgodovinar, po stranski germanist) vtožit vanj vetiko truda. Težišče njegovega deia je v tem, da je zbral obito gradiva ztasti iz uradnih pubtikacij in seznamov v gtavnem 19. in začetka 20. stotefja. Prav tako važno bi bito, če bi pri zbiranju gradiva botj upoštevat in pritegnit tudi ob-
tike imen, kakor so jih pisati zlasfi Stovenci na Koroškem sami v zadnjih desettetjih in po tt. svetovni vojni. Prezahteven pa je bit zanj brez dvoma tisti det natožene mu in sprejete natoge, ki ga brez teme-tjitejšega poznavanja strukture stov. narečij in govorov ter njihovega razvoja ni mogoče zadovotjivo o-praviti. Četo teoretično podkovanega stovenista je zapis na terenu v začetku pogosto povezan s težavami.
Cilj teh razgovorov, ki so posebno 27. sept. potekati v kar dobrem de-tovnem vzdušju, naj bi bita jezikovno optimatna rešitev vprašanj gtede pisave in obtike imen. V števit-nih primerih je to tudi uspeto, v drugih gre vsaj za znosno rešitev, gtede nekaterih primerov se tudi to ni dalo doseči in so biti argumenti in pomisteki zaman. Nekaj vprašanj pa je sptoh osfalo odprtih (npr. vas/ ves, Suha ati Podtibič za nem. Hin-fertibifsch, Na bregeh, Brege ati Breg za nem. Draurain). V tedniku ati dnevniku se žat ni mogoče spustiti gtobtje v takšne jezikovstovne probteme. Tako mistim cetotno pro-btematiko v zvezi s krajevnimi imeni razgrniti v koroški kutturni in ti-terarni reviji Mtadje 14.
Pavet Zdovc, Dunaj
V nedeljo 15. oktobra smo v Se-tah imeli lepo kulturno prireditev. V gosteh smo imeti fotktorno skupino Slovenskega prosvetnega društva .Zarja* iz Zetezne Kaple, ki je s svojimi plesi in domačo ohcetjo navdušita števitne obiskovatce, ki so napolniti farno dvorano do zadnjega kotička. Med obiskovatci pri-
reditve je bit tudi naš župan Herman Vetik, kar nas posebno veseti.
Vsem, ki smo prišti na prireditev prosvetašev iz Zetezne Kapte, ni bito žat, nasprotno, saj smo doživeti lep popoldan stovenske (ot-ktore. Tako smo videti mnogo sto-venskih tjudskih plesov, ki so jih ptesatci kcpelškega društva izvrstno podajati. Tako je bilo za vsakega nekaj, vsem pa je najbotj u-gajal ples z metto, ki nazorno pokaže, kaj se zgodi tistemu, ki je prevzeten. Lepo doživetje pa je bita tudi stara kmečka ohcet iz Zetezne Kaple oziroma okotice. Nastopajoči so jo tepo uprizoriti v plesu in pesmi in za marsikoga izmed nas je to bito povsem novo spoznanje nekdanjih ženitovanjskih običajev v sosednji Zetezni Kapli.
Nadvse razvesetjivo je bito to, da je na prireditvi bito vetiko mta-dine, ki je vestno spremtjala dogajanje na odru. Vsi pa smo goste-ptesalce nagrajevali s hvatežnim aplavzom. Kdor ve, koliko truda je treba vtožiti, da tahko nastopiš na odru, bo tembotj cenil požrtvovat-nost kapetških prosvetašev.
V imenu občinstva je goste pozdravit in se jim zahvatit za obisk kaptan Matko, v imenu gostov pa izreke) pozdravne besede predsednik SPD .Zarja* Peter Kuhar. Ko je prireditev bita zaktjučena, smo si biti vsi edini: prijatetje iz Zetezne Kapte bomo še povabiti, da pridejo med nas v Sete.
SLOVENSKA PESEM V PLIBERKU
Slovensko prosvetno društvo .Edinost" v Pliberku je minilo nedeljo v dvorani gostilne Schvarzl priredilo pevski koncert, na katerem je poleg društvenega pevskega zbora sodeloval tudi pevski zbor .Vres" s sosednjih Prevalj v Sloveniji.
Prireditve SPD .Edinost" v Pliberku vedno dobro uspevajo, kajti društveni odbor se svoje odgovornosti zaveda. Toda minulo nedeljo so prireditelji bili nekoliko v dvomu, kako bo z obiskom potem, ko je v Celovcu divjala množična protislovenska gonja. Toda ljudje so prihajali pokončno brez strahu, samozavestno. Dvorana se je napolnila do kraja in prireditev je nadvse uspela.
Predsednik SPD .Edinost" Jožko Koncilija je prireditev otvoril in najprej pozdravil številno občinstvo, posebej še pliberškega župana Kristana, kulturnega referenta ravnatelja Vavtija in druge. Društveni moški zbor pod vodstvom Valentina Hartmana, ki je najprej zapel pozdravno pesem, je pri svojem koncertnem nastopu presenetil z izredno ubranim petjem. Posebno so ugajale pesmi s solističnimi vložki, ki sta jih pela mladi Valentin Hartman in Štefan Kušej. Najbolj pa je užgala zaključna pesem prvega dela koncerta, in sicer priredba Pavla Kernjaka .Juhe pojdam v Škufče", ko je ob zaključnih taktih .... slovenski smo fantje pri Dravci doma ..." v dvorani zabučal navdušen aplavz, kar je prav na ta dan brez dvoma bi! še poseben dokaz, da smo Slovenci še tu in še vedno pri Dravci doma. Da so
pevci zadnji del pesmi morali ponoviti, je razumljivo.
V drugem delu so nastopili gostje s Prevalj. Številni moški zbor je vodil Jože Kert. Čeprav je gostujoči zbor nastal šele pred dobrim letom, je poslušalcem predvaja! kvaliteten pevski spored in to z nadvse dobrim petjem, tako da smo bili zares veseli, da je ta mladi zbor s Prevalj prišel med nas in nam pokazal kaj zna. Pevcem in zborovodji je treba izreči vse priznanje. Višek prireditve pa je bil skupni nastop gostujočega in domačega zbora, ki sta pod vodstvom Jožeta Kerta in Valentina Hartmana zapela dve pesmi.
Tako so bili obiskovalci nedeljske prireditve SPD .Edinost" v Pliberku deležni lepega kulturnega užitka. Organizatorjem, to je društvenemu odboru, zlasti pa marljivemu predsedniku Jožku Konciliji, velja vsa pohvala.
Nedeljska prireditev v Pliberku je bila kulturna manifestacija koroških Slovencev, v Pliberku in okolici, kar je bil hkrati najboljši odgovor na vse, kar se dogaja v teh tednih na Koroškem in posebno kar se je zgodilo minulo nedeljo v Celovcu. Ob vsem tem pa ne moremo razumeti, da .Naš tednik" ni objavil vabila na prireditev, čeprav je bilo uredništvu pravočasno dostavljeno. To ni napad, je le ugotovitev, da prav v tem času, ko vse gre proti nam, tako ravnanje ni na mestu.
Zato smo tembolj veseli, da je prireditev uspela in da je bila izraz skupnih kulturnih prizadevanj Slovencev tu in onstran meje.
TONE SVETtNA
145
.Kaj je s teboj?" je rezko vprašat Vojko.
Nacu se ni posrečito skriti presenečenja. Jectjaje je dajat skozi zobe:
.Tovariš komisar, gtava me boti, da mi jo bo razne-Sto ... Prosit bi botničarko za tabtete .. .*
Vojko je bit ves iz sebe. Najraje bi namerit puško in ^streti) v potuhnjene oči. Nehote je povezat Naca s Primoževo nesrečo, vendar se je napravit nedotžnega. Čeprav ni bit nameravat zbuditi Ane, jo je vseeno zdramit, ^o je zagledata Nacovo visoko postavo, stoječo napot v *6mi, ker je bit Vojko premaknit tuč, je ptašno kriknila.
.Ne boj se, nič ni... Samo dve tabteti proti gtavo-^otu mu boš data."
Vzeta je torbico izpod glave in mu data tabteti. Kar ^ed njima ju je dat v usta, ju požrt suhi in odkotovratit ^ kot, kjer je smrčala desetina.
Vojko je počakat, da se je vrnit dežurni. Pomirit se je mte, ko je zbudit še enega izmed svojih fantov in mu naučit, naj bedi, ko bo šet dežurni izmenjavat straže.
Zunaj je zavet htaden veter. Obtaki so se razmakniti in ^ozi jasnino so se zabteščate zvezde.
V smrdtjivi temi podzemnega skrivatišča je bit zrak botj težak in zaduštjiv. Primož je izgubit občutek za
čas. Nihče ni vedet, ati so zasuti nekaj ur ati nekaj dni, ati je zunaj noč ati dan.
Ležat je tik pod stropom. Če je dvignit roko, je zatipat korenine, skate in mokro prst med njimi. Dokter so treskate mine in je nad njimi podrhtevala zemtja, so ranjenci še upati, ker so vedeli, da se brigada bori. Bati so se samo tega, da jih bo žive zasuto ... Primož je imet potne oči prsti — sitita mu je v usta, drseta za vrat in po životu.
Nekdo je v temi že izgubit živce in začet btazneti. Bolničarka je bita prešibka, da bi ga z zgornjega prostora spravita k spodnjim. Medtem ko je kričat, je zemtja trzata, kot bi se najavtjat potres. S pomočjo ranjenca, ki je teža) ob njem, je dekte privezato nesrečnika na pograd. Potem se je stretjanje oddatjito in naposted povsem utihnilo. Skozi zračnik so zastišati glasove. Čtoveška govorica ati pasji tajež? Z zadržanim dihom so pristuškovati šumom na površju zemtje. Tistemu, ki je bledet, je botničarka z roko zatisnita usta. Utihnit pa je šete, ko mu je vbrizgnita morfij.
Čas je teket. Podzemski prostor je zatita težka tihota. Pod Primožem je nekdo sunkovito tovit sapo. Prestretjen skozi ptjuča je umirat že nekaj ur. Nihče mu ni moget pomagati. To drgetajoče živtjenje, ki ni mogto ne hofeto zapustiti tetesa, jih je navdajalo z grozo. Tudi drobno dekte, ki je bito edino zdravo bitje med njimi, mu ni mogto pomagati. Slonela je ob umirajočem in kdaj pa kdaj obupano vzdihnita.
Niti pogovarjati se niso. Vsak se je pogreznit vase in ubijat čas po svoje.
.Svet razpada s čtovekom vred... Prah si bit in v prah se povrneš," se je spomnit Primož stavka s pogrebov. Kuhata ga je vročica, od pretrdih povojev mu je zamirata noga.
Njegov duh je spet potovat skozi megtene datjave srečnega otroštva in prektete sedanjosti v sanjsko bodočnost. Btizu črvov in korenin, ki posrkajo čtoveka v večno noč in neumtjiv nič, je hrepenet po svettobi mirnega jutra, po toptoti ognja, po bistri reki, po Aninih mehkih rokah in taseh. Ona se je izgubtjata v megtenih podobah. Včasih je bita podobna materi, potem sestri ati pa mu je bita povsem tuja. Toda bita je kakor žetja po trajanju. V sencah mrtvih pečin, ko mu je nihata votja, ga je tešita z vizijo drugačnega sveta. Potn tesnobnega miru je čakat na vse, kar bo prišto. Da je taže prenašat temo, je imet oči zaprte, roke pa sktenjene. Počivate so mu na pasu, kjer je čutit kopito pištote. V njej je imet še dovotj nabojev. Živega ne bodo dobiti!
Ob misti na živtjenje in na prijatetje je postat otožen, ob misti na smrt brezbrižen. Čakat jo je s prezirom, kakor vsetej, kadar jo je izzivat. .Roditi smo se zato, da bomo umrti," si je dejat. Če bo pač že tu konec njegove poti, naj bo. Vedno je tjubit gozdove Jetovice, z njo so ga ve-zate tisočere nevidne vezi kot otroka z materjo. Če se bodo zadušiti v tej tuknji, jih bo zasuta prav ta zemtja, ki se usipa nanj, korenine se bodo razraste in jih oklenite s kamenjem. Njihova moč bo prešta v vrhove smrek.
Nikoti ni gtobtje doumet zemtje kot ta hip. Zemtja pre-raja vse, kar je živo, in vse živo uniči. Večno kroženje tvari ... Kako tragična in kako dobra je smrtnost tjudi in kako noro je ubijanje!
Če bo ostat, bo znat živeti, razvesetiti se bitke, živati in dobrih tjudi. V črni noči je sveta) trenutek ogromno vreden. Kdo ve, čemu tako hitro pozabljamo vse, kar mine, ktjub temu pa nekaj vendarte ostane. On ne bo pozabtjat, če bo ostat. Čeprav se je soočit s skrajnostjo, je v njem vendar še živeto vetiko upanje.
Potem je zaspat.
ROČKA — KOTMARA VAS
Dan starih v Biičovsu
Pr! nas in (udi drugje se je udomačita navada, da vsako teto v jeseni priredimo „dan starih". V Bit-čovsu smo minuto nedeljo ob sode-tovonju delovnega krožka naše župnije in občinskega urada priredili omenjeno prireditev.
Domači župnik Kassel je za .dan starih" bral posebno mašo, ki je bila namenjena vsem tistim, ki so v času med lansko in letošnjo prireditvijo umrli in pa tudi onim, ki se letošnje prireditve zaradi bolezni niso mogli udležiti. Po maši se je zbralo okoli 70 naših mamic in oče-
tov v gostilni pri Miklavžu, kjer se je začel odvijati za to priložnost pripravljeni spored.
V pozdrav je zadonela pesem moškega zbora SPD .Bilka", ki je med zbranimi slavljenci povzročila prazniško razpoloženje. Sledili sta dve deklamaciji; v slovenščini je deklamiral Gasser Hajnžek, v nemščini pa šolarka Miškulnik. Tudi naš župan Hanzej Ogris je pozdravil zbrane goste in jim želel, da bi kar v najboljšem razpoloženju preživeli današnji popoldan in tudi še prihodnja leta. Med drugim je
Obiskali smo lovsko razstavo
Pred nedavnim ^je bila v Mariboru v prostorih sejmišča Slovenska lovska razstava. Razstavo je obiskalo tudi okoli štirideset članov Kluba prijateljev lova iz Koroške. Na razstavi smo se seznanili z zgodovino slovenskega lovstva. V paviljonih je bila razstavljena številna divjad m zverjad, ki živi na ozemlju Slovenije. Tako smo videli nagačenega medveda, volka, divjo mačko, lisico, jazbeca, kuno belico, kuno zlatico, jelena, lopatarja, muflona, kozoroga, gamsa, srnjad, orla in vso poljsko pernato in dlakasto divjad od zajca in fazana pa tja do najmanjše lovne pernate divjadi — prepelice. Vse o-menjene živali in ptice smo lahko slišali v njihovih naravnih glasovih, posnetih na magnetofonskih trakovih.
V	posebnem paviljonu je bilo razstavljenih na stotine jelenovih, gamsovih, srnjakovih in drugih rogov.
V	nekem drugem paviljonu pa smo videli različno lovsko orožje od loko-strela pa do najmodernejših lovskih pušk, ki sta jih razstavljala tudi dva puškarja iz Borovelj. Skratka, razstava je bila čudovito urejena in je navdušila številne lovce in prijatelje narave.
Poleg ogleda obsežne Slovenske lovske razstave smo slovenski lovci iz Koroške bivanje v Mariboru izkoristili tudi za prijetno srečanje s
V A B ! L O
Kgto/iš&o prosvetno društvo G/o-RcsMrcK prtrejg v nede/jo 22. oRtoRrc oR 79.30 nr: zvečer pr: 3ošt%r;K v G/oRKSM:c:
K O N
CERI
slovenskimi lovci iz Ljubljane, Medvod, Vranskega in Celja. Predsednik Lovske zveze Maribor tov. Lojze Briški nas je sprejel že pred razstaviščem in nam izrekel dobrodošlico. Ivo Skerlovnik, podpredsednik L. Z. Maribor, se je posvetil naši lovski skupini in ji izkazal tovariško pozornost, za kar se tov. Ivotu, našemu bivšemu soborcu v času NOB, iskreno zahvaljujemo. Prav iz srca pa nam je govoril predsednik Lovske zveze Slovenije tov. Rado Pehaček, ko je v svoji dobrodošlici izjavil, da najostreje obsoja nacionalistično nasilje, ki so mu zlasti sedaj izpostavljeni koroški Slovenci.
Klub prijateljev lova je ob obisku Slovenske lovske razstave v Mariboru navezal še tesnejše stike z lovskimi družinami v Sloveniji, kar nam jamči, da se bomo še večkrat srečali na skupnih lovih poljske divjadi in tudi na lovih na divje svinje.
dejal: „Mi mlajši znamo ceniti vaša prizadevanja za ohranitev naših domov in zemlje. Tudi mi hočemo nadaljevati vaše poslanstvo s tem, da bomo vložili vse sile, da jih bomo dostojno ohranjene pozneje, ko bomo stari, izročili našim potomcem v nadaljnje varstvo." Ob koncu je župan izrazil željo, da navzoči pozdravijo vse tiste starejše občane, ki se zaradi bolezni niso mogli udeležiti prireditve. Potem je nastopil naš šaljivec Tomi Gasser, kateremu je pomagal mladi Hanzi Gasser. Oba sta navzoče poslušalce spravila v veselo razpoloženje in bučen smeh. Tudi naša pridna dekleta moramo pohvaliti, saj je tudi njih zasluga, da je bila proslava tako lepo pripravljena. V imenu starih je spregovoril Janko Ogris starejši. Iskreno se je zahvalil vsem, ki so pomagali, da smo doživeli tako dobro pripravljen popoldan. Končno je domači župnik z zahvalo vsem zaključil prisrčno slovesnost.
Pripomniti moramo, da je bila udeležba tega praznika pretežno slovenska. Vabljeni so bili tudi stari občani nemške narodnosti, vendar njihova udeležba ni dosegla števila prstov ene same roke. Kljub temu je bila prireditev dvojezična. Nočemo se hvaliti z našo strpnostjo in širino, vendar povemo to zaradi tega, ker se prav v zadnjem času širi čudno nasprotovanje zaradi nekaj slovenskih imen, ki so v rabi pri nas že dolga stoletja. Upravičeno se sprašujemo, ali je svet še pameten?
Minulo nedeljo smo pospremili k zadnjemu počitku na pokopališče v Kotmari vasi Andreja Leutscha-cherja, p. d. Habnarja na Ročici. Habnarjev oče je dosegel 87 let starosti. Bil je vedno bolj rahlega zdravja, dokler mu ni kruta smrt nenadoma pretrgala nit življenja.
Habnarjev oče je v svojem življenju izvajal kar tri obrti: kmetijstvo, mlinarstvo in pekarstvo. Bil je zaveden pripadnik slovenske narodne skupnosti in daleč naokoli znan kot dobričina. Do zadnjega je bil odbornik slovenske posojilnice, v mladih letih pa tudi navdušen pevec, ki se je iz srca rad udeleževal prireditev domačih pevcev. V naj-
!z!et na Konigstuh!
Slovensko planinsko društvo v Celovcu vabi člane in prijatelje na izlet na 2331 m visoki KSnigstuhl v Krških Alpah.
Zbirališče 29. oktobra 1972 ob 6. uri zjutraj pred posojii-nico v St. Jakobu v Rožu. Ko-nigstuhi leži na tromeji med Koroško, Solnograško in Štajersko ter spada v družino vrhov „poti prijateljstva". )z !n-nerkremsa bomo potrebovali tri ure na vrh.
S planinskimi pozdravi!
Odbor
zet rMunčzzc prijtzždjsfvc in ctiMtzn/tznM) ^cvinisiičnc czinc
MK ^K(ere?M sodf/%;f;o Rowo/M: KM-
MH?Rf/ „/). 7*. LrM^Krt" :z RKrfov/j:-Cf, /o/R/orMK S&K7MMK ZPO .RfoRo-d%", :z Gor:; pr: R/edK, MKrodno-ZK^KVM: KMMwRe/ „GoreM;c:" :z R%-dov/;:ce :M rec:?Kfor;:	KM:-
verze R^dov/pcK. AGro s/ed: ZKRrzvK
S p/M0M7.
VgR: o d R o z
Pred nedavnim so slovenski planinci obiskali 2326 metrov visoki Klomnock v Norijskih Alpah, severno od svetovno znanega smučarskega središča in kopališča Kleinkirch-heim. Norijske Alpe so v splošnem lahko dostopne gore, tako tudi Klomnock, ki spada v veliko družino vrhov „poti prijateljstva". Večina pobočij je pokrita z rumeno jesensko planinsko travo, ki prijetno diši po špajku. Pozimi so Norijske Alpe idealne za smučanje. Na Klomnock sta najugodnejša pristopa po gorski cesti iz Patergassena do 1872 metrov visoko ležečega jezera Falkertsee oz. iz Kleinkirchheima preko 1300 metrov visoke gorske vasice St. Oswald, od koder pelje sedežnica na skoro 2000 metrov visoki planinski hrbet Brunachhohe (1970 m).
Naši planinci so se odločili za slednjo pot (ena ura in pol), ki je tudi pol ure krajša od one od jezera Fal-
kertsee. Udeleženci izleta iz Gur in Roža so se zbrali v Št. Jakobu v Rožu in od tam z lastnimi vozili nadaljevali pot skozi slikovito dolino Ge-gend proti Radentheinu in Klein-kirchheimu. Za Obrčami (Afritz) so občudovali ozko temnozeleno Obr-ško jezero (Afritzersee) in nekoliko širše in zelo ljubko jezero Brenn-see. Razdalja med obema jezeroma znaša komaj dva kilometra. Nekoč sta bili obe jezeri eno samo veliko jezero. Skalni oziroma zemeljski plaz, ki se je utrgal in prigrmel z vzhodnega pobočja Mirnocka (2104 m) v dolino, je zasul jezero v sredini in tako sta iz enega nastala dva jezera. Oba imata skoro isto nadmorsko višino, ki znaša okoli 750 metrov.
Čeprav je v St. Ostvaldu pihal mrzel veter in je celo snežilo, naši planinci niso klonili. S sedežnico so se potegnili do Brunachhohe in od tam
lepo počasi v dveh urah dosegli svoj cilj — Klomnock. Vreme se je med tem časom nekoliko zboljšalo, tako da so se v daljavi že videli Dobrač in Julijske Alpe. Na Klomnocku so se naši planinci seznanili tudi s pripadniki italijanskega planinskega društva iz Gorice in Trbiža. Le-ti so prav tako .ubirali" pot prijateljstva. Tako so imel; naši planinci prvič v gorah priložnost navezati stike z italijan. planinskimi tovariši, s katerimi so se lahko pogovorili po slovensko.
Vedno bolj pozdravljamo idejo .poti prijateljstva", ki že rodi prve uspehe, izražajoč se v pravičnem in plemenitem pojmovanju prijateljstva, brez razlike narodnosti, rase in stanu. Toliko bolj pa zasluži vso obsodbo ravnanje koroških šovinistov, ki so jim v njihovem vandalizmu slovenske označbe preveč celo na mejnih vrhovih v Karavankah.
težjem času nacistične strahovlade je Habnarjev oče podpirat partizane. Zaradi tega so ga nacistične oblasti vrgle v zloglasno koncentracijsko taborišče Dachau, kjer je s tisočimi drugimi trpini delil nečloveško ravnanje z ujetniki. Po zlomu nacizma se je vrni) domov in se takoj vključil v delo za obnovo po nacizmu uničene kulturne in zadružne ustanove v Kotmari vasi.
Pogrebne obrede je opravil domači župnik Mihor. Na domu in ob odprtem grobu se je od rajnega poslovil s pesmijo .Polje, kdo bo tebe ljubil . . ." domači pevski zbor SPD .Gorjanci". Prav tako se je od rajnega Habnerjevega očeta, poleg zastopnika mlinarjev Mo-tschiuniga iz Hovja, v imenu posojilnice in SPD .Bilka" v Biičovsu poslovil tudi Janko Ogris st. V pretresljivih besedah se mu je zahvalil za vse delo, storjeno v prid naše narodne skupnosti.
Udeležba žalnih gostov na njegovem pogrebu je bita najlepši dokaz, kako je bil rajni Habnar spoštovan in priljubljen. Blagi pokojnik naj počiva v miru, žalujočim svojcem pa izrekamo naše odkrito sožalje!
BOROVLJE
V sredo 4. oktobra smo na pokopališču v Borovljah potožiti k zadnjemu počitku Albina Oražeja. Njegova prezgodnja smrt, saj je bit star šele 48 let, je žalostno odjeknila po bližnji in daljni okolici in globoko prizadela znance in sorodnike, zlasti ženo in hčerko. Prav tako pa je prizadela tudi bivše koroške partizane, ki so z njim izgubili zopet enega svojih bivših soborcev, s katerim so se skupno bojevali proti (ašizmu za ohranitev slovenskega življa na Koroškem. Pokojni Albin se je s še dvema bratoma boril v vrstah koroških partizanov. Žerjavova družina v Selah, iz katere izvira Albin, je dala v najtežjih časih koroške zgodovine kar pet borcev za svobodo.
Velika množica žalnih gostov, zbrana ob odprtem grobu, je bila prepričljiv dokaz, kako priljubljen in spoštovan je bil pri ljudstvu. Pogreba so se udeležili tudi številni tovariši iz Slovenije. Zastopnik odbora Koroških partizanov v Ljubljani je položil venec rdečih nageljnov ob odprti grob.
Albina bomo ohranili v lepem spominu, sorodnikom, predvsem ženi in hčerki, pa izrekamo naše globoko sožalje.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetino: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetino: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — I'
Prebudilo ga je govorjenje. Skozi prsi prestreljen komisar je umrl. Bolničarka je to zamolčala. Toda tant, ki je ležal ob njem, ni hotel biti več poleg mrliča.
Računali so, da so pod zemljo že dva do tri dni. Hrane so imeli dovolj, pohajala pa je voda.
Pričeli so se prepirati, ali naj odpro luknjo ali ne. Okoli njih je bilo tiho kot ob ustvarjenju sveta, in prepričani so bili, da so Nemci že odšli. Tudi Primož se je pridružil tistim, ki so zahtevali, da odstranijo pokrov.
Bolničarka se je vdala želji večine.
V	jamo je vdrl val svežega zraka s svitom sončnega dne. Zaščemelo jih je v očeh. Izpod zemlje so videli vršičke donebnih smrek, zelenilo gozda v prelestni luči. Začutili so dih vetra in slišali pesem ptic. Sončno poletje jih je vabilo v življenje mimo nevarnosti, ki še ni minita ...
Bolničarka je spravita mrliča ven. Zavlekla ga je v bližnjo globel in ga pokrila s smrekovimi vejicami. Zdaj so se počutili mnogo bolje in preganjali dolgčas s pogovorom.
Se preden je sonce zdrsnilo z temno zelene smreke, so zaslišali stopinje in pokanje dračja. Ze od daleč so spoznali Boga in z njim stražarje z nosilnicami.
„Hajka je mimo," se je zarežal.
Vsi so se oddahnili.
Stražarji so drugega za drugim znosili nazaj v bolnišnico, ki je Nemci niso odkrili, čeprav je šlo mimo nje več kolon. Za njimi je ostala sled nakovanih čevljev in nekaj praznih stročnic.
V	bolniški sobi je bilo živahno. Pogovora in pripovedovanja ni bilo ne konca ne kraja. Dva dni se je Bogo z lahkimi ranjenci in zdravniki umikat Nemcem tik izpred cevi. Trpeli so lakoto, dež in strah, toda prestali so srečno.
Na povratku so našli v bližini bolnišnice v trebuh ra- !
njenega partizana, Italijana, ki je pripadal Vojkovi brigadi. Roke je imel krvave, hlače razcapane, kolena odrgnjena. Ležal je ob debeti smreki tik ob stezi, z glavo navzdol. V rokah je držal napol oglodan smrekov storž in bledel. Bila ga je sama kost in koža, do kraja je bil zdelan.
Jo soldato di Tito," je ponavljal in jih gledal, kot bi prišli z drugega planeta. Jo comunista..."
Zdravnik ga je naglo obvezal. Toda preden so prišli do bolnišnice, je izdihnil.
Primoža so položili poleg Svaruna, ki je ležal v kotu, ob Aleksandrovu. Ustregli so željam ranjencev in pustili, da so ležali skupaj z znanci iz brigad ter si krajšali čas s pomenki.
.Ležiš na Krtinovi postelji," je dejal Svarun. .Če se ti bo zdravilo tako kakor njemu, se boš kmalu zlizal."
.Krtina je dobil na Mohorju ratal skozi prsi," je dejal Svarun. .Takrat je bil hudič . . . Bila je zima, zdaj pa je poletje."
.Krtini se je v pljučih zgnojilo. Dušilo ga je in vse noči je hropel, se potil, preklinjal in vzdihoval. Neko noč je začel blesti, ker ni več zdržal. Poklicali smo zdravnika. Dr. Edvard je prišel sredi noči. Pokleknil mu je na hrbet in mu zasadil v rano veliko iglo. Nekajkrat mu je potegnil ven obilo gnoja. Drugi dan mu je odleglo."
Med ranjence se je naselilo veselo razpoloženje. Spet so se lahko pogovarjali na glas in se smejali. Mlad mitraljezec, ki je bil s Primožem v bunkerju in je imel prestreljeni obe nogi, je igral na orglice, drugi pa so mrmraje spremljali napeve bojnih pesmi.
Komisar Štetan jim je sporočil, da so pobiti junico in da bodo imeli imenitno večerjo. Potem je sedel k njim in jim prebral najnovešja poročita s tront in od doma. Kurirska steza je bila takoj vzpostavljena; nekateri .stari" bolniki so že dobili pisma.
Juha, pečeno meso in makaroni z dodatkom ... Tako imenitna večerja je razveselila celo Američana Johnesa, do je uščipni) bolničarko Sonjo in prešerno zapel s svojin' basom slovensko pesem, ki se je je naučil od ranjencev, čeprav ni vedel, kaj pomeni:
„$OM;K, pw/K Rorfo sfgrK, č:M, č:M,
ž%/ f: Ro, Rez MzLzrL: M:s: <Lr/K, č:M, č:*M, č;M ..."
Johnes je nekoč poveljeval eskadrilji bombnikov. Nem* ci so mu zrušili letalo. Strmoglavil je pol ure hoda od Trav* nikarjeve domačije. Le dva izmed članov posadke sta bila odskočila, pa še za njima se je spustil skoraj do tol nemški lovec. Enega, Johnesovega prijatelja, je Nemec ubi! z mitraljezom tik nad zemljo. Njega pa je stari Travnika'' ki je v bližini pripravljal drva, spravil iz grmovja nezavest' nega, vsega ožganega in ga z vozom prepeljal v bol' nišnico.
Dekle mu je požugalo. Vsa soba se je še vedno grom* ko smejala Johnesovi pesmi z njim vred.
Življenje se je počasi umirjalo. 2e naslednji dan sta Bogo in Travnikar pripeljala živeža in pijače.
Travnikar je opletal okoli Svaruna in Primoža. Da) ma je steklenico .tistega od zida". „To je za vaju za ^ i ; Ijenje ran in korajžo. Pijta ga, da bosta čimprej zdrava.
Primož je pil in zagrnila ga je prijetna omotica.	I
Aleksandrov, ki je bil močno opešal, je nagnit steklenica- t Mož je sedel na posteljo in začel .politično uro".	j t
voril jim je tako dobro, da so mu občudujoče pritrjevali, s 3 je bil med njimi, vojaki, predstavnik ljudske oblasti, za )<" tero so se borili.	^
Ko je odhajal, je šepnil Primožu na uho:
.Če pridejo z Vojkom in našim, ti bom prinese) P zdrave od nje."
Udeieženci srečanja deiavcev is kre, bivši bore) NOB, ki so se zbrati na Jeiovici, da obudijo spomine na siavno narodnoosvobodiino borbo, so s tega srečanja posiaii predsedniku Zveze koroških partizanov pismo, v katerem obsojajo tudi zadnje dogodke na Koroškem. V svojem pismu med drugim pravijo:
Hitierjeve diktature res ni več, kaie pa, da nacifašistična misei-nost in njene metode imajo pri vas še vedno domovinsko pravico in da kijub zagotavijanju vaših dežei-nih in državnih obiasti ie-te ne mo-tejo aii pa nočejo ukrepati tako,
„Va.ša borba je fuefi naša borba"
da bi zatrie dosedaj fašistično sia-bo prikrito, sedaj že javno ziočin-sko dejavnost, ki ima za ciij uničiti koroške Siovence kot narod, kot tisti dei siovenskega naroda, ki živi v Avstriji in ki je v antifašistični vojni v po nacizmu zasedeni Avstriji odiočno in s puško v roki stopii med borce proti fašizmu za svobodo vseh narodov, tudi za svobodo in ponovno vstajenje avstrijskega naroda.
Več kot četrt stoietja sta demokratična miseinost in spoznanje avstrijske družbe in njenih predstavnikov ob vaši nenehni borbi in protestih vas in nas potrebovati za to, da so ugotoviti, da imate svojo materinsko besedo in svoja imena va-&h krajev in domov in da so vam Mi to pripravijeni deino priznati. Več kot četrt stoietja pa so se ob nerazumijivi toierantnost) vaših obiasti krepiti fašistični, šovinistični o-stanki hitierizma, da bi sedaj spro-stiii svoje sovraštvo do demokracije, svobode in napredka in ne nazadnje tudi svoje strasti do uničevanja in ubijanja koroških Sio-vencev, tako kot so to deiai) v nedavni pretekiosti in kot to sedaj dokazuje njihovo vandaisko skrunjenje partizanskih grobov, uvajanje nacističnega terorja, groženj z bombnimi atentati in teroriziranje vas vseh in posameznikov.
To pismo pišemo tudi zato, da boste vedeti, da tako kot nekoč niste v te) borbi sami, da smo mi vsi z vami, da je vaša borba tudi naša borba, da je vaša boiečina tudi naša bofečina, da smo in bomo na istih okopih naprednega čio-veštva, ki mu je svoboda nad vse draga.	,
Orgije nemškega nacionatizma
obsojajo demokratične si!e v Avstriji...
AforJ% 7*0 Z^JrzJA JogoJM? M z! A*0?*0J^f77? TTMrSzMo	Jz! !77M;0
rdzgrd/fzč; /M zz/zTzofz Jzz^ovzzz očetje zza svojz stMzzz wo ^oro%o zzz zzvstrzjs^o javnost. 7*a^o znzs/jezzje zzeJvonzzzo A:repz' z/astz tzzJž ?:ez*azzzzzz/jz'vo zn neodgovorno zaJržazzje varnostni ojz/astz, so zzapra-vJe vse, ^ar je Mo v zzjžjzovzJz znoče/z, Ja so orgzje zzezns^ega zzaczozza-/zznza /a/z^o pote^aJe v nzzrzz zzz „ j?z*ez žzzczJezztov", pz*ž tez?! pa očztzzo pre-zz*/e, Ja so s ta^zzzz zaJz-žazzjezzz zzeposz-eJzzo a/ž vsaj posz-eJzzo pozzzaga/e ^z-sztž ve/javzze za^ozze.
X/jzzjz tej porazzzz' soJjzz, ^z' so sž jo varzzostzze o^/astž zzapžsa/e saz?!e zzz s iezzz zaJa/e MJ a Jarec pravzzž ztreJžtvž zzase Jržave, pa so tzzJz zza Ao-roš^ezz! zzz v ztvstrzjž szro^e Jezzzo^ratzčzze sz7e, so es^a/aezjo zzezzz-š^ega zzacžozza/zzzzza ostro ojzsoJz/e ter zajzteva/e oJ o^Fastž zzajstrožje zz^re-pe.
šistično pobarvanem terorju nem-škonacionainih krogov na Koroškem". Nerazumijivo zadržanje notranjemu ministru podrejenih državnih organov — je poudarita tiga — mora teroriste vzpodbujati k vedno hujšemu zasmehovanju zakonov, hkrati pa to zadržanje na porazen način krši načelo pravne enakosti, izpodkopava zaupanje v pravni red, žali miroljubne sodržavljane slovenskega materinega jezika, krši pravno mišljenje slehernega demokratično in patriotično nastrojenega Avstrijca ter škoduje ugledu naše republike.
V podobnem smislu sta se izrekli zveza socialističnih borcev za svobodo (ki je med drugim zahtevala prepoved neonacistične NDP) in zveza avstrijskih protifašističnih bor-in žrtev fašizma (ki terja, naj
Kot najmočnejša nadstrankarska organizacija je zveza sindikatov soglasno sprejela resolucijo, v kateri odločno obsoja napade na dvojezične napise ter poudarja, da spoštovanje obveznosti, ki jih nalaga Avstriji državna pogodba, ni zadeva samo sedanje vladne stranke, ampak vsega avstrijskega in še posebej koroškega ljudstva. Zveza sindikatov je pozvala vse člane, naj se distancirajo od akcij ekstremističnih sil, ki ogrožajo demokratični ustroj naše republike in izpodkopavajo mednarodni ugled Avstrije. Eksekutivne organe pa je zveza sindikatov pozvala, naj z vso strogostjo zakona nastopijo proti znanim kolovodjem teh akcij.
Tudi vodstvo Avstrijske lige za človekove pravice je ostro protestiralo zaradi pasivnega zadržanja varnostnih oblasti .ob izrecno fa-
konec narodnostnemu hujskanju ekstremističnih krogov na Koroškem). Zveza socialističnih študentov je dogodke na Koroškem obsodila kot nemškonacionalne izgrede, ki spominjajo na fašistične čase, ter ugotovila, da se v tej zvezi spet enkrat kaže reakcionarni značaj obeh meščanskih strank UVP in FPCf, ki bolj ali manj odkrito simpatizirata s terorjem proti slovenski manjšini; od varnostnih oblasti pa socialistični študenti zahtevajo odločno ukrepanje ter prepoved Heimatdiensta.
Prav tako je treba priznati, da je velik del avstrijskega tiska (seveda z izjemo desničarskega) dogodke na Koroškem obsodil kot to, kar dejansko so — stopnjevana nestrpnost, ki se je izrodila v protizakonite izgrede ne samo proti Slovencem, marveč tudi proti Avstriji in njeni pravni ureditvi.
Gradiščanski Hrvati
zagotavtjajovso simpatijo
Hrvatsko kuifumo društvo na Gradiščanskem je posiaio Zvezi siovenskih organizacij na Koroškem brzojavko na-siednje vsebine:
Hrvatsko kuifumo društvo z veiikim zanimanjem spremijo trenutni poiožaj na Koroškem. Zaprepaščeno spričo nestrpnosti gotovih krogov in zaradi nevarnega razvoja, ki je zaradi tega nastai, zagotovijo Hrvatsko kuiturno društvo koroškim Siovencem vso simpatijo in žeii, da bi zmagate strpnost, pamet in končno tudi pravica.
V povezanosti Hrvatsko kuiturno društvo Zeiezno
... in široka jugosiovanska javnost
cev
odgovorne oblasti takoj napravijo
Kakor demokratične sile v Avstriji, tako je zadnji razvoj dogodkov na Koroškem najostreje obsodila tudi široka jugoslovanska javnost. Ne samo v Sloveniji, marveč tudi po vseh ostalih jugoslovanskih republikah je prišlo do številnih protestov proti divjanju koroških
TRIBUNA BRALCEV —TRIBUNA BRALCEV —TRIBUNA BRALCEV —TRIBUNA BRALCEV-
T oleranz...
Ich gehore zu jenen Karntnern, die vor zweiund-funfzig Jahren an verantwort!icher SteHe fiir ein un-geteiltes Karnten gekampft haben. Die Heimat aber nat mehereren meiner Kollegen und mir — es war in der grausamen Hitlerara — dadurch gedankt, daR sie uns in das Konzentrationslager Dachau verschlep-pen lieR. Nicht wenige sahen die Heimat nie wieder.
Man verbannte uns dorthin, obwohl vir nichts ver-brochen haben. Doch: Wir waren uberzeugte Sozial-demokraten und haben vor den biutigen Februar-ereignissen aus Oberzeugung und uneigennutzig fiir die Besserstellung der arbeitenden Menschen und die Volker-verstandigung gekampft. Unter uns varen keine leicht-fertige Schreier, wie man sie heute findet und die fiir die Heimat wahrscheinlich wenig oder tiberhaupt nichts getan haben. Dafiir aber wollen sie, weil ihnen keine Gefahr droht, die Helden spielen. Sie hetzen Leute, die Radau lieben, zu verwerflichen Taten auf, zu Taten, die unter das Strafrecht failen. Die behordlichen Organe haben bisher eine noch nie dagewesene Toleranz ge-gen die verhetzten Raudies gezeigt. Sie sahen zu, vie Verhetzte die nachtiiche Ruhe storen und im Brtillen und Hupen Heldentaten erbiicken.
Wie falsch und wenig voikerverbindend ist doch ihr Tun. Wir streben doch ein Paneuropa an, wo)len in virtschaftlicher und menschiicher Hinsicht eine Ge-meinschaft bilden, wollen — einerlei welche Sprache wir sprechen und wetcher Nation wir angehoren — als Gieichberechtigte zusammen ieben und wirken. Zer-storen ist ieicht, aber aufbauen? Der Weg nach oben ist dornenvoH. Man benotigt Kraft und Anstrengung, um ihn zu mesitern. Ob jene, die heute soviei von Heimat-treue reden, in der Hitlerzeit — sofern sie schon ge-boren varen — auch gevagt hatten, fremdes Eigentum zu beschadigen oder zu entfernen? In jener schreckli-chen Zeit geniigte ein unbedachtes Wort oder das Ab-horen eines Fremdsenders, um hinter Kerkermauern oder in einem Vernichtungslager zu versehvinden.
Wir volien doch Menschen bieiben und uns auch als solehe benehmen und verhalten, volien fremde Sitten und Brauche achten und uns an ihnen erfreuen. Dann volien vir Sprachen noch und noch erlernen, denn es vird doch immer gesagt: Man ist so oft Mensch als man Sprachen spricht. SchluR mit der Hetzerei, aber auch mit der Toleranz, venn durch grenzenlose Un-besonnenheit und Wichtigtuerei die Heimat in MiRkredit gebracht und dadurch den Minderheiten in anderen Staaten ein schlechter Dienst erviesen vird.
Valentin Just
šovinistov in zaradi nerazumljivega zadržanja koroških oz. avstrijskih oblasti, ki so mirno dopuščale, da so se nacionalistični skrajneži nekaznovano znašali nad dvojezičnimi napisi in grozili slovenskemu prebivalstvu, s tem pa resno ogrožali tudi odnose med Jugoslavijo in Avstrijo.
Zvezni izvršni svet je pod predsedstvom Džemala Bijediča obravnaval položaj, ki je nastal v zvezi s kampanjo nacionalističnih in šovinističnih krogov v Avstriji proti pravicam slovenske narodnostne skupnosti ter ugotovil, da je ta kampanja jugoslovansko javnost u-pravičeno vznemirila in ogorčila. .Jugoslovanska vlada pričakuje, da bo avstrijska vlada sprejela hitrejše in učinkovitejše ukrepe za zagotovitev nedotakljivosti slovenske nacionalne skupnosti in uveljavitev mednarodnih obveznosti, kar zadeva pravice pripadnikov slovenske nacionalne skupnosti. Hkrati je izrazila prepričanje, da bo avstrijska vlada v skladu z lastnimi izjavami in sklepi preprečila tak razplet dogodkov, ki bi lahko povzročil škodo dobrim sosedskim in prijateljskim stikom med državama."
Prav tako pa so proti dogodkom na Koroškem protestirale tudi številne množične organizacije, kot predvsem Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije in Zveza mladine Jugoslavije.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetino: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — T<
Primož je gledat za njim in se zamislil. Kdo ve, kaj bo ukrenit Wolf in kaj Orlov? Tisoč možnosti je bilo in nobenega pravega odgovora ...
14
I
I
3
i-
r
Ji
r
ai
er
<r
Nekaj dni potem, ko so pregnati divizijo, je major Wo!f uživat blagodaf miru in tišine. Vsaj začasno se je znebil tudi von Graffa. Ob njem se je počutil kakor vojak, ki ima sovražnika za hrbtom. Brez občutka varnosti pa ni znat samostojno odločati.
Von Graffa je obiskal takoj potem, ko so mu zdravniki Naravnali nogo in mu jo dali v mavec. Oholi kapetan je ''sem pravil, kakšne grozne ure je preživel: da se je zavlekel pod vejevje in da so banditi hodili po njem, ko pa So odšli, se je splazil neznansko daleč po gozdu, preden is naletel na svoje. Res se je vrnil ves razcapan in odrgnjen, shujšan in bled. Celo v njegovem izrazu je Wolf opali! nekaj novega, bolj zrelega.
Gretchen je sedeta ob njegovem zglavju in ga ljubkovala kar pred Woltom.
„0, gospod major! Ne morem vam povedati, kako v ^rbeh sem bila zanj," je gostolela.
.Blagor vam, ki imate tako skrbno in ljubečo ženo. ^ar v zadregi sem bil pred njo, ko se nisva vrnila skupaj.
vem, kaj vas je vleklo, da ste zaostali in mi izginiti izgred oči. Prepričan sem, da se vam kaj takšnega ne bi bito godilo, če bi se me bili držali."
Von Graff se je zlobno nasmehnil in dvoumno odgovorih
.Kaj takega morda ne, lahko pa še kaj hujšega .. .'
.Prav imate. V takšnem položaju človek res ne ve, ^9j vse se mu lahko pripeti."
Wolf je takoj začutil, kam pes moli taco, pa mu je hitro pritrdil. .Pravzaprav smo imeli srečo. Za las smo ušli; tudi tiste enote, ki so izgubite težko orožje in so ga šle naslednji dan iskat. Našli so ga nedotaknjenega."
Stotnik von Graff je dobil bolniški dopust. Z ženo sta odpotovala v Berlin. Ko se je Wotf na postaji postavljal od njiju, von Graff ni mogel skriti sovraštva. Vpričo žene mu je dejal s hladnim glasom:
.Hvala vam, major, da ste mi tolažili ženo, da ni sko-prnela od strahu in skrbi. Res ste dobrohotni. Lepo za vas, da ste ji privoščili dve uri in pol dragocenega časa."
.Prosim te, nehaj, Kurt. Prizanesi vsaj majorju, če že meni ne moreš. Ne bodi zoprn in okruten," se je vzne-voljita Gretchen.
Wolf je brez zadrege odgovoril:
.Ni moja navada, da bi metal goste na cesto in gledal na uro. Gospa je bila v hudih skrbeh, pa upravičeno, kot vidite. Ženske imajo sedmi čut za dogodke, ki ga mi ne upoštevamo vedno, kar pa ni prav. Žal mi je, da si napačno tolmačite njeno skrb in odsotnost. Pa brez zamere."
Sklonil se je in stisnil roko Gretchen. Z očmi mu je povedala vse, česar mu z besedami ni mogla. Ni vzdržala, čeprav se je razdražljivi mož sprehajal s svojimi predirljivimi očmi po njeni zadregi.
Sit vsega je Wo)f zapeljal svoj mercedes naravnost v bivše dvorno kopališče. Tam je imel mir pred kopalci, ki so se hladili v jezeru.
Slekel se je in se pognal v zelene jezerske valove. Dokler je imel kaj sape, je plaval pod vodo in opazoval mehurčke, ki so se vrtinčili nad njim. Ko ga je stisnilo v prsih, se je začel počasi dvigati proti gladini — bita je čedalje svetlejša, s kolobarjem prelepega sonca v sredini. Hlad ga je osvežil. Počutit se je izvrstno, s krepkimi zamahi
je plaval proti otoku, kot bi ga voda očistila, pomladila, sprala z njega vso nesnago norega časa. Plaval je mimo otoka proti sredini jezera. Sonce je drselo kakor pajek za obrobje gora in metalo dolge pramene na gladino, ki se je slepeče lesketata. Bil je sam sredi jezera, svoboden, vesel nad življenjem, srečen zgolj zavoljo dejstva, da živi. Ni maral misliti na prihodnost, na obveznosti, ki so ga vsak dan bolj peklile, da jih je čutil že kot ostre vrvi. Sredi jezera je nehote pomislil na Ano. Kako prijetni so bili dnevi z njo! Samo gledal bi jo in govorit.. . Kako ga je znala poslušati! Vsa zamaknjena ... Ni še povsem obupat, da jo je izgubil. Malo se bo pomiril. Za nov naklep potrebuje nove ljudi. Če ne bo šlo drugače, bo uporabil agenta Alfo.
Na obrežje je priplaval šele, ko se je zgrnila na jezero senca gorovja in se je v vseh barvah iskreča voda spremenila v težko, temno tekočino.
Na obrežju ga je pričakoval stotnik Vogt.
,Kam pa ste plavali, hudiča? Medtem so vas že iskali in namenoma nisem povedal, kje ste, ker bi vas sicer prišli iskat s čolnom."
.Naj gre ves svet k vragu! Saj še umreti ne bom utegnil... Če jim napraviš veliko in še več, še vedno hočejo nekaj od tebe."
.Med tem vašim treningom sem imel vražjo srečo. Na suho sem potegnil tri smuče. Če generala ne bo, bova vse midva polovila. Ne bom jih hranil zaman, požeruhov," se je smejal stotnik.
Peljal je Wolfa pod staro lipo in mu pokazal srednjega smuča:
.Ta je za vas, drugi zame, tretji, največji, pa za generala. Pošljite mu ga in mu povejte, da se je ujet na njegov trnek."
Wolf se je zakrohotal:

Mojca in sinička
V gnezdecu je zrasla sinička — mladička.
.Velika si že. Naučiti se moraš letati,* ji je rekla mama sinica.
.Kako bo to lepo! Kako ti bom letela po zraku. Sama si bom dobila hrano. Joj, kako bo to lepo!* je vzkliknila sinička.
.Seveda bo lepo. A najprej se moraš naučiti leteti,* je menila mama.
Pokazala je mladički, kako mora razpreti krila, kaj mora storiti, da bo zletela.
Mala je poizkusila. Najprej je nerodno strtotala do bližnje veje. Le kako je bila
TRUE PRUATEU!
Trije prijateiji: ogenj, mehurček in siami-ca, so potovati skupaj po svetu.
Na poti so naieteii na konjsko stopinjo, zaiito z vodo. Doigo niso vedeii, kako bi premagat) to morje. Nazadnje so jo uganiii: siamica bo iegia čez vodo, druga dva pa bosta po njej prekoračita morje.
Prvi jo je mahnii čez morje ogenj. Ko pa je prišei do srede, se je hotei maio ogiedati okrog sebe. Pri tem je presmodii siamico in tako sta oba padia v vodo in utoniia. Mehurček, k) se je zmeraj rad smejat, se je začet tako krohotati, da je počii.
Kamenček, ki je nenavadno tovarišijo gie-dai ob strani, je dejai: .Saj, saj. Vsak po svoje, eden se smeje, drugi pa joče. — Nazadnje jo pa skupi tudi tisti, ki se je privošč-ijivo smejati" {Luiiškosrbska pravtjicaj
nerodna! Prav tako kakor majhno dete, ki poizkuša prve korake ...
A šlo je hitreje in hitreje. 2e se je podala do sosednjega drevesa.
.Čiv! Letim, letim! Čiv,* je presenečena žgoleta.
.Ne spuščaj se predaleč. Tvoja krila so še slaba, ne zmorejo dolge poti,* jo je poučevala mama.
.O, saj že znam, saj znam leteti, čiv, čiv,* je pela sinička.
Zakrilila je s perutničkami in frčala naprej in naprej od doma.
Nenadoma je začutila silno utrujenost.
.Vrni se, mala moja, vrni se, čiv, čiv!* je klicala mama ob njej.
,Ne morem več, čiv, ne morem,* je obupano kriknita sinička. Nobenega drevesa ni bilo v bližini, nobene veje, nobenega grma, kamor bi lahko sedla in si odpočila.
Začela je padati v globino pod seboj.
.Čiv, čiv, ubogo dete,* je jokala mama nad njo.
Naredilo je — Čof — in mladička je padla v močvirje ob jarku kraj široke ceste.
.Pomagajte mi, pomagajte,* je kričala vsa prestrašena.
Mimo so vozili svetli avtomobili: vozili so veliki tovornjaki in hitra kolesa.
Nihče v vozilih ni slišal uboge ptičice.
.Čiv, mamica, pomagaj mi čiv, čiv," je jokala sinička.
Toda mama sinica ji ni mogla pomagati. Ni je mogla dvigniti z drobnim kljunčkom in je odnesti proč. To lahko stori le mama muca, ki v gobčku prenese svojega mladiča, če je v nevarnosti.
Le obupano je čivkala mama sinica in letela sem in tja nad svojo malo.
Tedaj je prišla ob robu ceste Mojca s kanglico mleka.
Zagledala je siničko v jarku in zaslišala njeno žalostno čivkanje.
.O, uboga ptička! Saj boš vendar utonila!* je vzkliknila. Sklonila se je in nežno prijela v dlan premočeno ptičko.
.Čiv, čiv! Ne stori mi kaj hudega," je trepetala drobna mladička.
.Nič ti ne bom storila, prav nič," ji je prigovarjala Mojca. Varno jo je držala v topli dlani in ji ljubeznivo prigovarjala.
Doma jo je odnesla na balkon in jo po-držala sončnim žarkom.
Topli sončni žarki so hitro posušiti mokro perje. Sinička je začela postajati živahna.
,No, kako je, mala? Bo sedaj zopet dobro?" je vpraševala deklica.
.Čiv, dobro bo, čiv, čiv!* je ščebetala ptička.
Deklica je podržala dlan k obrazku in glej no! Sinička je nagajivo kljunila v rjavo lice.
.O, ti nagajivka! Si že v redu, kajne? Zleti torej, zleti!* se je zasmejala.
Razprla je dlan in sinička je zastopicala na prstke. Oddrobnela je na rob prstov za hip obstala, nato pa razprla krila in — odletela.
Tedaj je zaslišala Mojca radostno ščebeta-nje:
.Čiv, čiv, hvala ti deklica, hvala, rešila si moji mali življenje, čiv, čiv!"
To je žgolela mama sinica, ki se je ob svoji mladički spreletela v beli dan.
Srečna je gledala Mojca za obema ptičkama, dokler se nista skrili med veje gostega drevesa.
Tam nekje je bito njuno varno gnezdece.
Andrejeve JcriTc
Vsak dan je drugačne barve: hladni dnevi so modri, čisto zimski so beli, spomladanski so rožnati, vroči poletni so rumeni, vetrovni dnevi pa so svet-lozeleni. Samo deževni dnevi so sivi in še mokri povrhu.
Andrej je opazoval vsako jutro skozi okno, kakšne barve bo dan. To je bilo potem, ko je mama odšla v službo in je zaprla vrata za seboj. Malo je še poležal v postelji in gledal v okno.
Danes bo rumen dan. Samo nebo bo modro, je videl Andrej.
Naj me to modro nebo pokrije, da bom še zaspal, si je želel, zaprl oči in zaspal. A ni spal dolgo, toplo sonce ga je zbudilo.
Uh, kako bo danes vroče, je vzdihnil. Čisto rumen dan je.
V takšnem vročem rumenem dnevu pa je težko pisati domačo nalogo, težko je pospraviti posteljo, težko je pomiti posodo, saj je še vstati težko.
Andrej je vendar vstal in zbežal iz pretople sobe na vrt,
v senco pod drevjem. Senca je bila v tem rumenem dnevu Še vedno zelena in hladna in ptiči so se prepirali za sadje po drevju in na sosedovem vrtu je bilo še nekaj otrok, ki so tudi počivali v hladni senci.
Ko se je Andrej ozrl spet k domači hiši, je videl skozi najnižje okno, kako sosedova Jelka pospravlja svojo posteljo.
Uh, kako je vroče. Ampak deklice delajo tudi takrat, ko je vroče.
Ni vedel, kaj bi, pa si je ogledoval svoje dlani in v njih mu je zrasel spomin na pozabljeno rožo, na tisto rožo, ki mu jo je dala mama za rojstni dan. Ni je zalival. Mogoče jo je zalivala mama? Ona ima veliko rož. Šel je in poiskal med njenimi rožami na oknih svojo. Težko jo je prepoznal, ker je medtem zrasla in se razcvetela.
Dobila je dva lepa cvetova in videti je bilo, kakor da se hoče razpoloviti. Sploh sta bili zdaj to dve roži in obe sta bili enako lepi.
„Jelka!" je poklical sosedovo deklico. .Poglej, dve roži imam in eno dam lahko tebi."
Odšla sta na vrt, razdelila rožo in jo presadila v dva lončka. Dobro sta vsak svojo nežno rožo zalila.
„Kar tako si mi dal svojo rožo," mu je rekla Jelka. „Muc-ke pa mi nisi hotel dati, čeprav si imel tri in zajčka mi tudi nisi hotel dati in ne steklene frnikule."
„Kaj rože nisi vesela?"
„Sem. Zelo sem je vesela."
„Vidiš," je rekel Andrej Jelki, „rožo sem ti zelo rad da! in še dolgo ti bo cvetela."
Potem pa se je odpeljal s kolesom in vsakomur, ki ga je srečal, povedal:
„Jelki sem dal rožo."
Na koncu je povedal to še svoji mami, ko je prišla iz službe. Mama ga je pogledala in takoj videla, da je današnji, rumeni dan za Andreja poln rož, kajti njegovo darilo je široko razcvela radost. Še rumeno sonce na nebu je roža in Jelka jo zaliva.
Otroška modrost
Če^ZMOf: :M Pogrgjčetd so M: sosedje. Te ncTdj nietrov vaš&e pot: je /oč:/o njihov: dotndčjj:. Žitdjenje sosedov pa je /oč:7o sovraštvo, T; je že do/ga /era v/ada/o wed wjw:. Čepinov: /d se /?;/: rad: sprav:/:,- večkrat so se s&KŠa/: pr:'Zd;'-žat: Pograjcev:??: z /epo besedo, a ?::so ?::^dar Kspe/Z, oho/: Pograjcev: so vse prez:r/j:'vo zavrača/:.
A/a/: Pograjcev Tortčeh ?::' poz?:a/ sovraštva. /?;V je edmec; do??:a ??:a je Z?:/o do/gčas, s Čeh/rtovo A/etho ;?: d?:;co pa se je h:7o taho /epo igrati. To?:čeh je ved??o pogosteje zahaja/ h soseda, ?:a ve/iho jezo :*?: shrh do??:ač:7?, hi so ag:-ha/i, haho hi otroha odvadi/i potepartja.
/Vehoč ??:a je stara ??:a??:a reh/a.- „To??-čeh, ?:ihar ?re hodi h Čehi?:a. Čehi?: je hadohe?:, ašesa ti ho potrga/. Že po/?:e žepe ašes i?r:a, vsa je potrga/ taho ??:ajh-?::??: ja?:fho??:, hot si ti."
To?:čeh je staro ??:arr:o prerfrarerro pos/aša/ ir: se prije/ za ašesa, hot hi se hote/ prepričati, če jih je res mogoče potrgati. Nehaj d?::' se je pote??: drža/ do-??ta, pase/ do/gčas, doh/er ?:: več vzdrža/. A/ora/ je h sosedovi??:. Na g/avo si je ?:a-tah?:;7 p/ete?:o hapo :?: jo poteg?::/ čez ašesa ter se počasi ir: hoječe r:apot:/ h soseda. Čehi?:ov ata je hr??:i/ živirto. To?:-čeh je ohsta/ ?:a praga h/eva ir: vpraša/; „Nje pa je Čehi?:?"
„Tahaj serr:, ?ne ?:e vidiš?" se je og/as:7 stric ir: stopi/ proti vrato??:.
.Ne trtis/i??: vas, a??:pah tistega Čehi-wa, hi trga otroho??: ašesa," je š/o že ?:a joh 7*o?tčha.
Sosed se je od srca zas??:eja/. .Torrčeh, jaz se??: Čehi?: ir: ti dohro veš, da ?:ise??: had, da ?::'ho??:ar še rtiser?: rraredi/ ?:ič ža/ega. A/idva sva ve?:dar že do/go prijate/ja. Nihar se ?:e hoj za ašesa, ?:o", je potrep/ja/ Čehi?: /ar:t:cha po ra??:e?:ih, šege/ v žep ir: ??:a da/ hrašho. .Na, Tor:-čeh, sedaj pa /e hitro v hišo ir: prid?:o se igrajte/"
7*o??čeh pa jo je, ?:a??:esto h Čehirro-vir?: deh/icar?:, ahra/ proti do??:a. že po poti je vpi/; .Stara trtama, ti ?:ič r:e veš/ Si reh/a, da je stric Čehi?: hadohe?:, pa ?::. Aeh/a si, da otrobom ašesa potrga ir: jih sprav/ja v žepe, pa ?:: res. V žepih ima hrašhe. Pog/ej, haho /epo hrašho mi je da/," se je Tortčeh zadovo/jr:o sme-ja/ ir: haza/ star: mami Čehirtovo hrašho. Pograjčeva mama se je ohr?:i/a i?: aža/jer:o odš/a v hišo. Tortčha pa se rti rtihdar več /aga/a.
Tene Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone
.Imenifno, sfofnikl Za fo ste zaslužili cigaro. General ima nastavljenih nešfefo vrš. Povsod se mu ulove največje ribe. Videli boste, da ga bo ribiška zavist prignala k jezeru. Zelo je navdušen nad vami. Prepričan sem, da boste čez mesec dni major, čeprav se ponoči vozarite z dekleti in poročenimi ženami po jezeru. Vidite, to je že vse urejeno. Obtožbe proti vam so klevete. Vaše seksualne interese sem zavoljo najinih rib zavil v službeni plašč in službeno tajno.
Ker ste se prelevili v voditelja kontraobveščevalne mreže, imate v tem oziru popolnoma proste roke. Glejte samo to, da vas sentimentalni popadki ne spravijo na hlad. Ukrepati bo treba pravočasno in hitro, imam podatke, da je sovražnik vsepovsod obveščen, brž ko se premaknete iz postojank, ponoči ali podnevi. Obveščajo ga kot črnski bobni. Zato ste neučinkoviti, dragi moj stotnik. V tej najini akciji imejte nenehno pred očmi, da mora v rajhu človek sleherni dan upravičevati svoj obstoj in svoje smotre. Če sovražnika ni, ga je treba napraviti. Saj razumete, kajne?"
,še preveč, gospod major. Tudi mi smo o njih obveščeni, na sledi smo dobro delujoči tajni organizaciji, ki jo vodijo iz gozda. Vsak prenagljeni ukrep pa bi nam bolj škodil kot koristil. Z vašim privoljenjem sem vrinil mednje tudi svoje ljudi. Nevarna in zanimiva igra z glavami.*
.Saj vam priznam, delajte, kot ste začeli. Mrežo bova dvignila, ko bo polna rib. In bodite trikratno previdni in strpni. Ti so že ujeti. Ne dopustite, da bi se zaradi naše nerodnosti izmuznili.. .*
Med pogovorom se je major oblekel. Zal mu je bilo, da ni mogel loviti z Vogtom, ker ga je v uradu čakal poseben kurir. Zato je vzel obe ribi, ju vrgel v prtljažnik, se poslovil in odpeljal.
V uradu ga je čakal eden njegovih najzaneslivejših. Nestrpno mu je izročil dvoje poročil in mu povedal, da je
hotel polkovnik Perster prevzeti poročila zanj. Ni mu jih dal, kar ga je hudo razsrdilo.
.Novi zapletljaji in nove težave s tem stremuškim tepcem,* je pomislil Wolf. Vznemirjen je razgrnil pisanje in ga naglo dešifriral:
Korpus pripravlja napad na železnico v Baški grapi. Naši delajo dobro. V zadnjem času so padli ali bili onesposobljeni vsi komandanti bataljonov sedme brigade in dva komandanta brigad. Stop."
Wolf je samo preletel to poročilo in se zastrmel v drugo, napisano na majhnem lističu:
,Pewalek, tolmač vašega urada, je agent VOS, del vaših načrtov izdan, agentura ogrožena. Vsebina nekaterih spisov RSHA v rokah VOS.*
Wolf je obstal, kot bi jo dobi) z betom po glavi. Vprašal se je, če prav vidi. Novica ga je zatekla tako nepripravljenega, da je prebledel, začutil v želodcu slabost in v glavi kljuvajočo bolečino.
.Prosim vas, prinesite mi kozarec vode," se je obrnil h kurirju, da bi bil za trenutek sam in bi lahko uničil to usodno poročilo.
Medtem ko je mož odšel, je zaslišal na hodniku odsekane korake. Vedel je: prihaja polkovnik. Le-ta ne sme izvedeti nič o tem poročilu. Zmečkal je listič v kroglico in preden je polkovnik odprl vrata, ga je pogoltnil.
Vstopil je oholo, ne da bi potrkal. Brez uvodnih ceremonij se je ustavil pred Wolfovo mizo in ga jezno ošinil s pogledom, rekoč:
.Gospod major, iščemo vas sredi belega dne in vi se kopljete, ko vsi drugi delajo. In to še ni vse. Ni mi všeč, da nadaljujete svojo prakso, da delate po svoji glavi in ne oziraje se name. Jaz sem poveljnik vseh združenih služb in ne prenesem, da bi pred menoj kaj skrivali in delali za mojim
hrbtom. Prav nič mi ni mar, kaj imate z generalom in štabonv za uničevanje band. Sit sem vaših fantastičnih načrtov s-klavrnimi rezultati. Vi ste bolan sanjač in nam več škodite kot koristite. Kaj vam le pride na misel! Da vaš šef ne b' smel videti poročil, ki jih dobivate, in ne bi smel imeti vpogleda v vaše posle? Postajate mi vsak dan bolj sumljivi. S-človekom vaše sorte je sodelovanje povsem nemogoče. Če vam je enkrat uspelo izigrati šeta, vam drugič ne bo, pra^ gotovo ne. Dovolj mi je vaših nesramnosti. Prav radoveden sem — ko ste pri svojem delu tako skrivnostni in suvereni — čemu vtikate nos v moje posle in posle drugih! S čim neki je to v skladu?"
.To delam na željo višjih, gospod polkovnik."
.Vi ste problematičen tip. Ne ponašajte se z uspehi, k' so tako klavrni. Naj vam malo operem vašo umazano dušo-Več vem o vas, kot si mislite.
Kje pa ste bili, ko smo ustanavljali stranko in prve odrede SA in SS? Toliko se razumete na politiko kot moj na glasbo. Vi ste problematičen rdečkar in socialdemokrot-Navaden sopotnik ste, ki od gibanja pričakuje samo ko* risti. Naš ste, dokler smo močni. Njihov boste, če bodo močnejši...
Z demagogijo ste preslepili mnoge, mene pa ne b<?j ste. Le čemu junačite po gozdovih? Onesposobili ste š imenitnega človeka prav v času, ko ga najbolj potrebuješ'
Povem vam, da ni v skladu s težnjami urada, da bi ^ naprej stregli svojemu lastnemu stremuštvu in tešili svoj^ manjvrednostne komplekse. Svoje delo boste podredili r"0 jemu stilu ali pa se bova v kratkem razšla. Javite se na ho*' to, pojdite na vzhod, če ste že tako borbeni...
Prav nič ne bom izbiral sredstev, da se vas bom '1^ bil," je tolkel polkovnik s pestjo po mizi.
(Nadaljevanje v prihodnij številki)
SAMOPREVARA
Mašče vanje
[ enegra izmed dvojčkov !
!	................ s
E	K pj:B:dttM je prijel w/jter RroT^n, Ber je wor^/ MeBoruM pove- g
E	&d;g4;etfž:/o.
— Pojejte m/ vje po vrjii/ — je reBel zdr^v^/B.
A/Arer Brotert je zaB^j/j^/;
— Vejte, gojpod zdravrt/B, z^defa je jBoraj MeverjetMd. V B:'jt- E E VM gre za wo;ega Brat^, dvojčB<t.
— A*a; je z wjitw7 — je potrpežljivo vprašal zdr^vniB.
— Vje/ej jo wa;M zarwer:;ava/l— je MaJa/;eval wijter Brotott. —	=
E 7ViBče Ma;a wi wogei raziiBovdti.
— /M zaradi tega je priBajalo Jo Mevječttojtif — Natar:čwo to, gojpod zdravrtiB/ Že v šoli tem M vedno te- E E pen za ra J: njega.
=	— Bazarnent. In potemf
— Potem me je jodniB natnejto njega jpravil v zapor.
— Neverjetno/
— Kajneje jem intel pr/jate/;:<ro. Ze/o rad jem jo ime/, toda E Š po^egni/a je z mojim Bratom.
PjiBiater je razumevajoče poBimal.- jeveda, vje to je pajti/o na = E njegovem BolniBa Bade poj/eJice.*
— PazMmem vaj, primer je popolnoma jajen. Vi imate Bom- = E pleBj Brata dvojčBa.
— NompieBjf* — je nezadovoljno odBintal mijter Proton. —	=
= Po mene ne m%či več. ZneBil jem je ga/
— ZneBili Jte je ga ...
— Seveda/ A/aičeval jem je Brata dvojčBa, Bar mi je Badega = = Jtoril.	=
E	— A/ajčevali Jte je .. d
— Da. Prejšnji teden. Prejjnji teden jem namreč atnrl. PoBopali pa Jo mojega Brata, dvojčBa.
E
=
E
umnHmmttmmmmHmttmtmumumMtummtmmtmmmmmmtmutnumummHummuunmmmmmmt))
Nekega dne je Dreja iz Koprive odpetjai na sejem v Sežano debelo svinjo in jo dobro proda). Vese) uspešne kupčije je zavit v gostitno in naročil polič vipavca. Spil ga je skupaj z nekim znancem, s katerim se že dolgo nista videla. Kozarec se je praznil za kozarcem, pogovor pa je tekel predvsem o letini, gospodarjenju in zdravju.
Medtem ko sta se pomenkovala, je Dreja opazil neznanca, ki je previdno prisluškoval njunemu pogovoru. Bil je slabo oblečen, na glavi mu je čepel pomečkan klobuk, o-but pa je bil v grde, shojene škar-pete. Obraz je imel naguban kakor pečena kutina in pod očmi ves zabuhel, ko da bi ga bile opikale ose.
Nič kaj prida ne more biti ta dedec, je pomislil Dreja, potem se ni več zmenil zanj.
Dreja in njegov znanec sta izmenoma dajala za vino, tako da sta ga nazadnje že pošteno čutila v uhljih. Končno sta se poslovila in razšla. Dreja je zavil v trgovino in si kupil nov delovni suknjič. Dal ga je zaviti, ko pa so ga že zavili, se je premislil in novega oblekel, starega pa je zavil v papir in odšel. Malo nato je že bil na poti proti domu.
Nekje med Sežano in Dutovljami je zagledal kraj ceste tistega zanikrnega dedca, ki ga je opazil že v gostilni.
.Ali smem prisesti?* je vprašal neznanec, ko je stopil pred voz, Tako da je Dreja moral ustaviti. Dreja sedaj ni vedel, kaj naj reče. Takega sopotnika si res ni želel 'meti, vendar odreči ni mogel.
.No, pa prisedite!* je nazadnje nejevoljen prikimal in se premaknil, da bi naredil prostor neznancu.
.Kako, saj ste vendar prodali dva prašiča!" se je delal nevednega dedec.
.Dva krmežljiva pujsa, ne pa prašiča. Kar sem izkupil zanju, sem da) nekemu Sežančanu, da sem poravnal dolg, ki sem ga imel pri njem."
,Če ni to izgovor, kaj?" je rekel dedec z glasom, v katerem je zvenela grožnja.
.Res je, kakor sva midva tukaj,* mu je zagotavljal Dreja in tlesknil kobilo z vajeti po zadku, da bi pospešila korak.
.Meni se pa zdi, da se grdo lažete," je rekel capin in ošinit Drejo
Domislice
#	V vsaki nesreči ti sreča odpre vratca, da se iahko izmuzneš.
#	Zadnje čase je bii tako utrujen, da je počivai tudi podeiu.
#	Če siediš svojemu im-puizu, boš to nemara obža-iovai; če mu pa ne siediš, boš morebiti izpusti) eno tistih redkih priiožnosti, ko se iahko izkažeš kot samostojen človek.
#	le ie res, da se kazaici zgodovine neusmiijeno pomikajo naprej; toda tudi naj-boijše ure včasih zamujajo.
#	Ljubiti je težko, biti ijub-ijen je utrudijivo.
#	Samo dve čustvi bi zadostovati čioveku, pa čeprav bi doživei Metuzaiemovo starost: zamaknjenje in ijube-zen.
z grozečim pogledom. .Opozarjam vas, da nisem eden tistih, ki se dajo kar tako oviti okoli prsta. Ne boste me preslepili s svojim pleteničenjem o dveh krmežljavih pujsih. Naj vam povem, da sem vam bil za petami, odkar ste prišli na sejmišče. Tja pa niste pripe!ja!i dveh krmežljivih pujsov, ampak debelo svinjo..." Pogledal je Drejo, da bi videl, kako bo vplivalo nanj to razodetje.
Dreja je v zadregi požrl slino in s težavo sunil iz sebe:
.No ja, in kaj potem?"
.Bom čisto kratek: kar zlepa mi izročite denar, sicer se bova drugače pomenila. Nisem sedem ur prežal na vas zato, da bi se zdaj obrisal pod nosom. No, le sem z denarjem, vam pravim!"
.Saj sem povedal, da ga nimam," se je otepal Dreja.
.Tak kje imate denar?" je silil vanj zlikovec.
Dreja je mrztično ugibal, kaj naj stori. Nobena pametna mu ni prišla na um.
Dedec se je nestrpno zganil, pomahal s pestjo pred Drejevim nosom in zažugal:
,Če ne poveste, kje imate denar, se bova drugače pomenita!" In že je potegnil revolver izza pasu.
Dreja se je zdrznil in olesenel.
,No, kje je denar?" se je zadrl malopridnež, da se je Dreja na mah otresel olesenelosti.
,Če že moram povedati, pa naj bo: imam ga v temle paketu."
Dedec je paket, v katerem je bit zavit Drejev stari suknjič, blisko-ma, popadel, skočil z voza in izginil v bližnji hosti.
Dreja je še ves omotičen od strahu začel na vse pretege priganjati kobilo v dir. Bil je zadovoljen, da se je tako poceni znebil lumpa. Res ga je dedec prestrašil kot še nihče dotedaj.
,To bo buljil," se je veselil Dreja, ,ko bo ugotovil, da v suknjiču ni niti počene pare! Pošteno sem ga, falota!"
Ko se je pripeljal v Dutovlje, je zavil v gostilno, da bi pregnal iz kosti še zadnji ostanek strahu. Sicer pa si lahko privošči pol litra, ko pa je tako imenitno prepetnajstil onega ničvredneža, je modroval, zadovoljen sam s sabo.
.Hahaha, pa sem ga res pošteno potegnil za nost* si je rekel, ko je počasi žulil kraško črnino. .Dobro si bo zapomnil, capin capinasti, kdaj je bil pri meni v gosteh, haha-hal*
Ko je bila steklenica prazna, je segel v notranji žep svojega novega suknjiča, da bi potegnit ven denarnico. Toda tam ni bilo denarnice. Hlastno je otipal tudi hlačne žepe — denarnice pa nikjer! Z drhtečimi prsti je otipal tudi hlačne žepe, o denarnici pa ni bilo ne duha ne sluha.
.Kje je denarnica?" je skoraj kriknil, ves bled in drhteč. Tedaj se je spomnil: pustil jo je vstaremsuk-njiču...	ALOJZ RAVBAR
.Kje ste pa bili, kaj?" je začel Ta pogovor.
.Če se ne motim, sva se danes že Tidela," ga je spomnil Dreja.
.Sem slabega spomina, pa se lič ne spominjam, da bi vas bi) danes kje videl," je lagal dedec.
Ta zlomek se dela pozabljivega, je pomisti! Dreja. Nemara pa ima ^aj za bregom? ga je postalo strah, ^o je pomislil na denarnico in nje-1o vsebino.
.Kaj pa ste prodali na sejmu?" ts dedec pokazal s palcem čez rano na veliko gajbo.
.Eh, kaj neki! Dva smrkava puj-ki nista vkup tehtala niti štirideset kil."
Dedec je bil Dreji vse bolj zoprn, ^očemu le tako nesramno dreza ^anj.
.Pa se nič ne bojite, da bi vam *^do sunil izkupiček?"
.Prav nič se ne bojim," je po-9umno odgovori) Dreja. V resnici pa *s je prav tega bal. Tale tič ne mo-n biti nič drugega kot talot, ki ga ^Isgne olajšati za tisto, kar je pre-tsl za svinjo. Strela jasna, prav da-*^ss je moral pozabiti fovč doma! S naj se brani, če ga napade ta Mrcina? Še nikoli ni bil v takih škrip-i ^'h. Po hrbtu mu je lezlo nekaj hladnega, kar je bito vse prej kot kamenje poguma. Do zdaj je imel ^ svoji korajži precej laskavo mne-''is, zdaj pa je ugotavljal, da jo je Ocenjeval.
.Kako to, da se nič ne bojite svoj denar? Pa ja niste obo-'oieni s pištolo, a?"
-To ne, sem pa vsekakor dobro oborožen proti roparjem."
-Kako pa?" je zanimalo nepridi-
E'ava.
-Tako, da nimam pri sebi niti ^sbite pare."
Tistega, leta sem letoval v majhni vasi na obronkih planine, ki jo je obkrožala privlačna in pestra okolica. Pogosto je pihal močan veter in metal pesek v obraz. Kadar je pripekalo sonce, sem odhajal v majhno kolibo med drevesi, odkoder sem lahko opazoval zakleto hišo. Tako so meščani imenovali čudno zgradbo iz granita, zapuščeno in poraščeno z bršljanom. Visok zid kot pri zaporih jo je delal še bolj skrivnostno. Vstopiti je bilo moč le skozi velika železna vrata, ki niso imela nobenega okraska. Nikoli nisem nikogar videl na zapuščenem vrtu. Včasih se je skozi umazano okno v pritličju prikazal starec z dolgo brado in divjim pogledom.
Gozdar mi je nekega jutra povedal vse, kar so v vasi govorili o zakleti hiši. Nekaj čudnega se je zgodilo v njej, toda kaj, tega ni nihče vedel.
Pred več kot dvajsetimi leti ali morda še več so lastniki hodili vsako nedeljo na sprehod. Gospod se je kljub svojim sivim lasem še dobro držal. Gospa je bila svetlolasa in lepa, tako mlada, da bi mu lahko bila hčerka. Ker je bila vedno bleda in žalostna, je zbujala sočutje. Kdo in odkod so bili ti ljudje? Zakaj so kupili hišo na tako zapuščenem kraju?
Nekega dne se je ustavil pred hišo velik in razkošen avtomobil, natovorjen s kovčki. Medtem ko je vozil mimo majhnega vaškega trga, so lahko tisti, ki so bili tam, videli skozi zaprašena okna lep in nasmejan obraz mladega človeka, ki je sede! v vozilu. Nekoliko kasneje, ko se je že zmračilo, je avtomobil odpeljal spet mimo, toda brez njega. Nikoli več niso videli v vasi avtomobila pa tudi voznika ne.
Kasneje so še nekajkrat videli svetlolasega mladeniča in mlado ženo, ko sta šla na sprehod. Vedno ju je, skrivaje se, zasledoval sivolasi gospod. Skrival se je za drevesi in zidovi. Mahal je z rokami v njuni smeri, kot da ju preklinja. Vedel se je kot norec.
Ko je prišla zima, se ni nihče več pojavil iz zaklete hiše. Sivolasi gospod je vsako jutro naroči) potrebščine in jih sprejel od raznašalca. Vrat ni odpiral in vsa zveza z zunanjim svetom je bila skozi rešetke.
Pretekla je ena pomlad, potem deset, dvajset... Pretekla so leta, toda nikoli več niso videli svetlolasega nasmejanega mladeniča in mlade, melanholične žene.
rtih vrat so prišli trije kmetje, ki so nosili truplo, ena je skočila in planila iz sobe. Zgrabila je starca za roko, pa jo hitro spustila in se vsa stresla. Solze so ji tekle po licih, toda ničesar ni storila, da bi preprečila ljudem, da ga ne bi odnesli. Z zanimanjem smo jo opazovali. Upali smo, da bomo kljub vsemu z njeno pomočjo zvedeli za skrivnost. Spet je hitro vstala in se začela z negotovim korakom spuščati po stopnicah, ki so vodile na vrt. Zdravnik in jaz sva ji sledila. Pred vrati se je ustavila. Ni jih znala odpreti. Pomagali smo ji, razburjeni do skrajnosti. Počasi se je negotovost zgubila iz njenih kretenj. Natanko je vedela, kam gre. Ustavila se je na koncu vrta pred kupom kamenja. Z znaki nas je prosila, naj ji pomagamo odstraniti kamenje. Potem je začela grebsti zemljo. Prinesli smo lopate in začeli kopati. Medtem je mrmrala; bilo je očitno, da je razburjena.
Po dolgem kopanju smo našli krsto, ki je bila dobro okovana. Z velikim naporom nam je uspelo dvigniti pokrov. V krsti smo našli suhe kosti, okoli lobanje pa pramene svetlih las. Zena je kriknila, pokleknila poleg krste in začela nevezano govoriti.
— Pustite ga! Odprite! Ali ne slišite, kako joče, praska in tolče po deskah? Vi mislite, da je mrtev, toda ne, zaspal je. Ziv je in hoče živeti. Pustite, da bom pri njem. Osvobodila ga bom vsega. Pustite me, ničesar slabega nisva storila. Če mi preprečite, da bi mu pomagala, bom povedala ... povedala bom, da ste ga uspavali... in živega zakovali v krsto ...
Kriknila je in se zgrudila na zemljo. Komisar jo je dvignil in odnesel v hišo.
Kasneje je zdravnik pregledal ostanke trupla. Zgodilo se je natanko to, kar smo lahko domnevali po ženinem govorjenju. Kosti so bile kosti mlajšega človeka. Na notranji strani so se na deskah videle praske, verjetno od poizkusov, da bi se rešil.
Ženina zmedenost nam je bila ob tem odkritju razumljivejša. Starec je pred njenimi očmi mladeniča živega zakoval, ker je želel tako oba kaznovati. Odkrili smo skrivnost zaklete hiše. Vendar vsega nismo zvedeli od žene, ker so njene misli potonile v temo in pozabljenje.
Komisar je v poročilu napisal: umor iz ljubosumnosti, morilec umrl.
Nekoč se je pek, ki je bil pogumnejši od drugih, upal vprašati sivolasega za oba mlada. Ta je zamrmral nekaj nejasnega. Končno je pek razumel, da je mladenič odpotoval, mlada ženska pa leži hudo bolna. Nikoli pozneje ni več starec govoril o njima.
Vistega jutra, ko sem bil tudi jaz v vasi, je pek kot navadno čakal ^red vrati. Nihče se ni prikazal. V hiši se ni nic premaknilo. Pek je prejšnji dan videl starca, ko se je tresel od mrzlice. Zato
CHARLES FOLEY
ZaMeta
Mša
se je prestrašil, ker je domneval, da je umrl. Hitro je poklical zdravnika in obvestil policijo. Novica je razburila okoliške kmete. Končno bodo zvedeli za skrivnost zaklete hiše.
Bil sem med prvimi v sprevodu, ki je odšel proti hiši. Vrat ni bilo mogoče odpreti, zato smo prislonili drogove, in kmalu se je vsa skupina znašla na drugi strani skrivnostnega zidu. Vhodna vrata so policaji prebili v naletu. Iz hiše je zavel smrdeč zadah. Po kamnitih stopnicah smo odšli v lepo opremljeno sobo na koncu hodnika. Našli smo mrtvega starca v postelji. Druge sobe so bile na pol prazne z golimi stenami.
Vrata sobe, ki je bila obrnjena proti zadnjemu dvorišču, so bila tudi zaklenjena. Pri prvem udarcu smo za njimi zaslišali preplašen krik. Bilo je popolnoma jasno, da je nekdo notri. Ko nam je uspelo odpreti ključavnico, smo našli lepo oblečeno žensko, ki je bila silno preplašena. Gozdar je v njej spoznal nekdanjo mlado gospo, toda zelo spremenjeno. Bila je lačna. Mleko, ki smo ji ga dali, je popila na dušek. Ni odgovarjala na vprašanja in nismo bili prepričani, da nas razume. V toliko letih zapora je pozabila govoriti. Mimo od-

ŠPORTNI VESTNIK
Avstrija — Madžarska 2:2 (0:2)
Minulo nedeljo so se kvalifikacijske tekme za svetovno nogometno prvenstvo 1974, ki bo v Miinchenu, nadaljevala z dvema tekmama. Obe sta bili igrani v prvi skupini. Švedska nogometna reprezentanca je igrala proti Malti in visoko zmagala 7:0, Avstrija pa je v dunajskem Pratru igrala prvo tekmo z madžarsko nogometno reprezentanco. Kvalifikacijska tekma na Dunaju je bila najzanimivejša po dolgem, čeprav so nogometne tekme med obema državama vedno veliko obetale. Štadion na Dunaju je bil v nedeljo popolnoma razprodan, razpoloženje pa tako, kot je potrebno za velike tekme. Madžarska enajsterica je začela silovito in po 20 minutah tudi vodila 2:0. Oba gola sta bila „darilo" avstrijske obrambe: najprej je bil slab kapetan Pumm, nato pa se ni izkazal vratar Stachosvicz. Po odmoru se je prebudila avstrijska reprezentanca, za katero je Hasil zabil enajstmetrovko. Nekaj minut pred koncem pa je Jara izenačil na 2:2. Zdelo se je, da bo začel štadion vreti. Dolgo že namreč ni bilo takega navdušenja. Kvalifikacijska tekma je bila popolnoma po okusu gledalcev: vsebovala je veliko razočaranje, upanje in končno zmagoslavje, čeprav sta si moštvi delili točki. Najprej so zaplesali Madžari, ki so izkoristili dve napaki avstrijske obrambe, v drugi polovici pa so pritiskali Avstrijci, ki so z veliko bojevitostjo rešili remi.
Kvalifikacijske tekme za svetovno prvenstvo 1974 so se pričele že 14. novembra 1971. Do 31. decembra 1973 mora namreč končati 94 držav predtekmovanja. Za prva mesta kvalifikacijskih skupin se ni treba potegovati svetovnemu prvaku Braziliji in organizatorju Zvezni republiki Nemčiji. Naslednji kvalifikacijski tekmi za avstrijsko reprezentanco bosta 29. aprila 1973 v Budimpešti proti Madžarski in 23. maja v Stockholmu proti Švedski.
Sovjetska zveza šahovski oiimpijski prvak
V glavnem mestu Makedonije Skopju se je 14. oktobra končala jubilejna 20. šahovska olimpijada za moške, ki je prinesla sovjetski ekipi tesno zmago. Sovjetska zveza, desetkratni olimpijski prvak, je tako drugič zaporedoma zmagala prav tesno, čeprav so v njihovi vrsti igrali trije svetovni prvaki. Tesna zmaga za sovjetsko zvezo pomeni pravzaprav že precej slabo spričevalo sovjetskemu šahu, kajti sovjetskim šahistom pred leti še nihče ni bil kos, na olimpiadi v Siegnu v Nemčiji pa je samo še naskok ene same točke pomenil naslov olimpijskega zmagovalca.
Nato je enfant terrible Fischer premočno zmagal na medconskem turnirju, za svetovno prvenstvo pa opravil še s Spasskim. In sedaj je z najtesnejšo in najsrečnejšo zmago postala Sovjetska zveza znova olimpijski prvak. Moralni zmagovalci šahovske olimpiade so vsekakor Madžari, ki so premagali vse neposredne tekmece, a so ostali brez zlate lovorike zaradi dveh spodrsljajev s slabima ekipama. Zgubili so s Švedi, ki so zasedli tretje mesto od zadaj, in celo z Danci, ki jim še nikdar niso delali preglavic.
Tretje mesto in bronasto kolajno je osvojila šahovska reprezentanca Jugoslavije. Vsekakor lep uspeh, če pomislimo, da po mnenju zveznega kapetana reprezentanca ni bila dobro sestavljena.
SAK — Weitensfe!d 3:1 (1:0)
Prav težka naloga je čakala preteklo nedeljo nogometno moštvo Slovenskega atletskega kluba, saj so imeli v gosteh šestega v lestvici 2. D razreda. Z moštvom iz Wei-tensfelda sicer niso imeli nasprotnika prve vrste, kakor pa vemo iz izkušenj, so najnevarnejši klubi srednje moči. V nedeljo se je razvila povsem hitra tekma. SAK je že ob začetku povedel z golom, ki ga je dosegel Peter Waldhauser. Sicer so nasprotniki do polčasa še izenačili, z dvema zadetkoma v drugem polčasu pa si je SAK zasigural zmago. Zadetka sta dosegla Stanko Olip in Jože Ferra.
Ker bo nedeljska prvenstvena tekma proti prvouvrščenemu Oberes Metnitztal zelo težka, bo Slovenski atletski klub za ljubitelje in navijače organiziral avtobus, ki jih bo peljal do Gradesa, kjer bo tekma. Interesenti za vožnjo v Grades se naj javijo pri tovariših Zablačanu (tel. Celovec 8 23 07) ali Kokotu (tel. Celovec 32 5 50), ki bosta o odhodu informirala.
Na razstavišču v Kranju:
Sejem obrti in opreme
V soboto 14. oktobra je bi! v Kranju odprt V. jubiiejni mednarodni sejem obrti in opreme, ki traja do vkijučno nedeije 22. oktobra.
Že nasiov sam pove, da je sejem prvenstveno namenjen prikazu dosežkov obrti tako družbenega, kakor privatnega sektorja in opremi potrebni za obrt. Ker je danes obrt tudi zeio pomemben faktor siovenskega gospodarstva, je prikaz na sejmu izredno pozitivna obiika za napredek te gospodarske dejavnost). Tudi ta sejem je komerciaino potrošnega značaja, tako da imajo obiskovaic) možnost izbire in takojšnjega nakupa vseh razstavijenih izdeikov.
Ta sejem je ietos organiziran petič. V pretekiih ietih si je po začetnih težavah pridobi) svojo sedanjo obiiko in si utri pot tako pri razstavijavcih, kakor tudi pri obiskovai-cih. Na sejmu sodeiuje okoii 80 domačih razstavijavcev, namreč okoii 60 obrtnih podjetij in zasebnih obrtnikov, ostaio pa so podjetja z opremo za obrt in ostaiim potrošnim bia-gom. Prvič sodeiujejo na tem sejmu tudi inozemska podjetja, in sicer iz itaiije, Avstrije, Švedske, indije in ZR Nemčije. Obiskovaicem je na voijo veiika izbira raznih izdeikov kovinske gaianterije, tekstiine in usnjene konfekcije, piastičnih izdeikov, pohištva in ostaiih mizarskih izdeikov in drugega biaga široke potrošnje. Poieg tega je razstavijenih dovoij manjših strojev in orodja, primernih za obrt in domačo uporabo.
Sejem je dnevno odprt od 9. do 19. ure, vstopnina pa znaša 5.— dinarjev. V okviru sejma je vsak dan ob 17. uri organizirana modna revija. Obisk tega mednarodnega sejma topio priporočamo.
RADjO CELOVEC
Poročita: 5.00 — 6.50 — 8.00 — 10.00 — 15.00 17.00
—	19.00 — 20.00 — 22.00 — 25.00 — 24.00.
Dnevno oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.50 Kmetijska oddaja
—	5.55 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika
—	6.55 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila
—	8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo —
9.00	Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avto-mobiiiste — 15.05 Deželni razgledi — 15.50 Glasba po kosilu — 15.45 Slovenska oddaja — 15.50 še vedno priljubljeno — 16.15 Zenska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.05 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.55 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 šport iz vsega sveta.
Sobota, 21.10.: 5 05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
—	6.05 Jutranja meiodija — 7.00 Giasbeni mozaik —
7.55	Naš hišni vrt — 8.05 Družinski obzornik — 10.00 V žarišču — 10.45 Naša lepa domovina — 14.00 Ljudske viže — 15.00 Koroški roman „Nočna poroka" —
15.50	Voščila — 18.00 Dežeini razgledi — 18.20 Umetnostna in kulturna kritika — 19.50 Note in beležke —
21.50	Ali je to tudi mogoče? — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 22. 10.: 6.10 Igra na orgle — 7.40 Nedeljsko jutro na deželi — 8.15 Kaj je novega? — 10.50 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.05 Za avtomobiliste — 15.50 Iz domovine — 14.50 Voščila
—	16.00 Radijska igra — 17.05 Ljudski koncert — 18.45 Pridite in zapojte — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Avstrijska rallye — 21.15 Zadnja postaja Dunaj.
Ponedeijek, 25.10.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo
—	6.05 Jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik —
9.50	Vesele note mojstrov — 10.00 šolska oddaja —
15.50	Na obisku pri koroških pihalnih godbah — 14.50 Knjižni kotiček — 15.00 Komorna glasba — 16.15 Za Ženo — 18.00 Deželni razgledi — 19.50 Note in beležke — 20.10 Iz operetnega sveta — 21.50 Iz avstrijskega glasbenega ustvarjanja.
Torek, 24.10.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik —
9.00	šolska oddaja — 15.50 in kaj menite vi? — 14.50 Oddaja za koroško mladino — 14.45 Ljudska prosveta na Koroškem — 17.52 Oddaja kmetijske zbornice
—	18.00 Deželni razgledi — 19.50 Note in beležke —
20.10	Zveneča alpska dežela — 21.10 Razgovor preko meje.
Sreda, 25. 10.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja glasba — 6.50 Glasbeni mozaik — 9.50 Vesele note mojstrov — 10.00 šolska oddaja — 15.50 Pri koroških zborih — 15.00 Igra na orgle — 16.50 Operetna paleta — 17.10 V dunajski kavarni — 17.52 Oddaja združenja industrialcev — 18.00 Deželni razgledi — 19.55 Za prijatelja planin — 19.50 Note in beležke — 20.10 Radijska igra — 21.50 Zvezne dežele poročajo: Tirolska.
četrtek, 26. Ut.: 6.10 Igra na orgle — 6.55 Avstrijske koračnice — 7.40 Ko petelin zapoje — 9.15 Jutranji koncert — 10.00 Stare in nove avstrijske koračnice
—	10.50 ..Enajsta zapoved", radijska pripovedka —
11.00	Dopoldanski koncert — 12.05 Za avtomobiliste
—	15.45 Iz domovine — 14.50 Zborovski koncert — 19 00 šport ob prazniku — 19.50 Deželni razgledi —
20.10	Koroška pratika — 21.00 Oddaja za državni praznik.
Petek, 27. 10.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik —
8.05	Za ženo — 9.50 Klavirska glasba — 10.00 šolska oddaja — 11.05 Dan ljudskih muzikantov — 15.50 Veseli godci — 14.45 Koroški avtorji — 15.00 Zborovski koncert — 16.15 Zena v kmetijstvu — 17.10 Glasba za konec tedna — 17.52 Oddaja sindikalne zveze —
18.00	Deželni razgledi — 19.05 Robert Stolz dirigira
—	19.50 Note in beležke — 20.10 Predarlski skladatelji
—	22.10 šport.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 21.10.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedeija, 22.10.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši žeiji.
Ponedeijek, 25. 10.: 13.45 informacije — Pesem je tiha moč.
Torek, 24.10.: 9.30 Nemško-siovenska oddaja — 13.45 informacije — šport od tu in tam — Za krmiiom.
Sreda, 25. 10.: 13.45 informacije — Koroška v besedi in meiodiji.
Petek, 27. 10.: 13.45 informacije — Po siedeh starih šeg in navad.
RADiO LJUBLJANA
Poročila: 4.50 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 —
12.00	— 15.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 25.00
—	24.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih):
4.50	Dobro jutro — 5.50 Danes za vas — 5.45 informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.50 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —
12.00	Na današnji dan — 12.50 Kmetijski nasveti —
15.15	Obvestila in zabavna glasba — 15.50 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu —
19.00	Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.50 Radijski dnevnik — 25.05 Literarni nokturno.
Sobota, 21.10.: 6.50 Beseda na današnji dan —
8.10	Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik —
9.55	Glasovi v ritmu — 12.50 Kmetijski nasveti —
12.40	Po domače — 15.15 Obvestila in zabavna glasba — 15.50 Priporočajo vam — 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji — 15.00 Dogodki in odmevi —
15.40	Pojo naši operni pevci — 16.40 S knjižnega trga
—	17.10 S kvartetom Van Wood — 17.20 Gremo v kino
—	18.15 Dobimo se ob isti uri — 18.45 Naš gost —
19.15	Z ansamblom Borisa Kovačiča — 20.00 Sobotni večer s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 21.15 Vedri zvoki — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 25.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
Nedelja, 22. 10.: 6 00 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 7.50 Za kmetijske proizvajalce — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 15.15 Obvestila in zabavna glasba — 15.50 Z domačimi ansambli —
14.50	Vidoqove pustolovščine — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.15 ..Kosmatin", radijska igra —
17.50	Godala v ritmu — 19.15 Glasbene razglednice
—	20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami
—	25.05 Literarni nokturno — 25.15 Jazz za vse.
		AVSTRIJA1
<		Sobota, 21.10.: 15.00 Hišni koncert — 16.30 Za otroke — 17.15 Fiiopat in Patafi!
— 17.45 Profesor Boltežar — 18.55 Otrokom za lahko noč — 18.50 Posebej o kulturi — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 Čas v siiki — 20.06 šport —
20.15	Oddaja XY — 21.20 Prerezi — 22.20 Čas v siiki
—	22.50 Film.
Nedeija, 22. 10.: 16.00 Otroška oddaja — 17.50 Operni vodič — 18.00 Otrokom za lahko noč — 18.05 Stoletje kirurgov — 19.00 čas v siiki — 19.50 šport —
20.15	Televizijski film — 21.55 Čas v sliki in šport.
Ponedeijek, 25. 10.: 18 00 Novo v znanosti — 18.25 Otrokom za iahko noč — 18.50 Slike iz Avstrije —
18.55	Pujsek Debelinko — 19.20 Pregled sporeda —
19.50	čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport —
20.15	Oddelek S — 21.10 Telešport — 22.10 čas v sliki.
Torek, 24.10.: 18.00 Angleščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Slike Iz Avstrije in Južne Tirolske
—	18.55 Nabiralci bombaža — 19.20 Pregled sporeda
—	19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 Šport
—	20.15 Vaš nastop prosim — 21.15 Utopični kriminalni film — 22.15 čas v sliki.
Sreda, 25. 10.: 10.00 šolska oddaja: Državno pogodba — 10.50 Druga republika — 11.00 Film — 12.50 Telešport — 16.50 Otroška oddaja — 17.10 Gnesti, oblikovati, modelirati — 18.25 Otrokom za lahko noč —
18.50	Slike iz Avstrije — 18.55 Tri deklice in trije dečki
—	19.20 Pregled sporeda — 19.50 Čas v slik! — 20.06 šport — 20.15 Obzorja — 21.05 Veseloigra — 22.55 Čas v sliki.
četrtek, 26. 10.: 16.50 Otroška oddaja — 17.15 Za družino — 18.00 Prvi koraki v republiko — 18.25 Otrokom za lahko noč — 19.50 čas v sliki — 20.00 šport
—	20.15 Dokumentacija — 21.15 400-ietnica španske jahalne šole — 22.50 Čas v sliki.
Petek. 27. 10.: 10.00 šolska oddaja — 10.50 Arhiv dunajskega mesta — 11.00 Film — 18.00 Orientacija — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Slike iz Avstrije
—	18.50 Oddaja zveze industriaicev — 18.55 Podolski jezdeci — 19 20 Pregled sporeda — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Arsene Lupin
—	21.10 ORF-diskusija — 22.10 čas v siiki — 22.20 Filmska komedija.
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenfurt — Celovec, Gasometergasse 10, tel. 52-5-50 — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.
S SADNiMi DREVESC) )N GRMiČ)
drevesnice
Marko POLZER
Vazar pri Sl. Vidu v Podjuni
SO VS) ZADOVOLJN)!
Ponedeijek, 25. 10.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbeno matineja — 9.20 Z veiikimi zabavnimi orkestri — 10120 Pri vas doma — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 S tujim! pihatnimi godbami — 13.15 Obvestita in zabavna g!asba — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Amaterski zbori pojo — 14.30 Voščita — 16.00 Vrtitjok
—	16.40 Zvoki in barve orkestra Boston Pops — 17.10 Ponedeijkovo giasbeno popoidne — 18.15 Jugosiovan-ski pevci zabavnih meiodij — 19.15 Z ansambiom bratov Kovačič — 20.00 Ti in opera — 22.15 Za iju-biteije jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Od popevke do popevke.
Torek, 24.10.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Giasbena matineja — 9.35 Siovenske narodne — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Kiavir in viotina — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.30 Z domačimi ansambii in godci — 13.15 Obvestita in zabavna giasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.30 S triom Stavka Žnidaršiče
—	14.40 „Na poti s kitoro" — 15.40 Od meiodije do meiodije — 16.00 Vrtiijak — 17.10 Pianist Phiiippo Entremont igra Gershwina — 18.15 V torek nasvidenje
—	19.15 Z ansambiom Henčka Burkata — 20.30 Od premiere do premiere — 21.30 Koncert iahke giasbe
—	22.15 Popevke se vrstijo — 23.15 Literarni nokturno
—	23.15 Večer sodobne makedonske giasbe.
Sreda, 25.10.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Giasbena matineja — 9.45 Giasbeni spomini — 10.20 Pri vos doma
—	12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi —
13.15	Obvestita in zabavna giasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.30 Voščiia — 15.40 Odskočna deska —
16.00	Vrtiijak — 16.40 Listi iz aibuma orkestra Ger-harda VVehnerja — 17.10 Giasbena gaierija — 13.3P Naš razgovor — 19.15 Gtasbene razgiednice — 20.30 Simfonični koncert orkestra RTV Ljubijana — 22.15 S festivaiov jazza —23.05 Literarni nokturno — 23.15 Revija jugosiovanskih pevcev zabavne giasbe.
četrtek, 26. 10.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Giasbena matineja — 9.35 Siovenske narodne pesmi
—	10.20 Pri vas doma — 12.10 Chopinova deia — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 igrajo pihaine godbe
13.15	Obvestita in zabavna giasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.30 Sestanek instrumentov — 15.40 S skiadateijem Krunom Cipcijem — 16.00 Vrtiijak —*
17.10	Voščiia — 18.15 Zvoki z orkestrom Porris Mit* che)! — 18.45 Kuiturna kronika — 19.15 Z ansambiorr* Jožeta Kampičo — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Giasbeni nokturno — 22.15 Paieta popevk in piesnih ritmov — 23.15 iz novejše nemške koncertantne iite-rature.
Petek, 27.10.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Giasbena matineja — 9.05 Radijska šoia — 9.35 Koncert za rniad^ posiušaice — 10.20 Pri vas doma — 12.30 Kmetijskf nasveti — 12.40 Z domačimi ansambii — 13.15 Obvestita in zabavna giasba — 14.30 Voščita — 15.40 Recitai vioiončeiista Miioša Mtejnika, pri kiavirj^ Marijan Lipovšek — 16.00 „VrtHjok" — 16.40 Popoi-danski sestanek z orkestrom jugozahodnega nemškega radia — 17.10 Operni koncert — 19.15 Z ansambiom Mihe Dovžana — 20.00 Srečko Kumar in pevski zbor Učiteijske zveze Juiijske krajine — 20.30 „Top* pops 13" — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih ^
22.15	Besede in zvoki iz iogov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.10 Jazz pred poinočjo.
______	JUGOSLAVIJA
Sobota, 21. 10.: 9 35 Šolska oddaja *" 17.30 Po domače — 18.00 Obzornik — 1S-1! V deželi klobukov — 18.40 Gospod Pip"'
—	19.10 Mozaik — 19.15 Humoristična oddaja — 19-^ Kratek film — 20.00 Dnevnik — 20.30 Zvoki Panonij*
—	21.30 Pribočnik njegove ekseience — 22.45 Kažip°'
—	23.05 Poročila.
Nedeija, 22.10.: 9 00 Madžarski pregled — 9.^ Po domače — 10.12 Kmetijska oddaja — 10.55 Mozaiij
—	11.00 Otroška matineja — 11.50 Poročila — 11-S Mestece Peyton — 12.45 Kažipot — 18.25 Poročila 18.30 Operacija Beograd — 20.00 Dnevnik — 20.! Košarkarski finale za pokal Jugoslavije — 22.05 S*' in pesem — 21.20 športni pregled — 22.50 Poročil",
Ponedeijek, 2!. 10.:	9.05 Odprta univerza — 9ž
šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne Izobrazbe ""
14.45šolska oddaja —	16.45 Madžarski pregled
17.50	Gori, doli, naokoli — 18.15 Obzornik — Kremenčkovi — 18.55 Mozaik — 19.00 Mladi za mlad*
—	19.45 Kratek film — 20.00 Dnevnik — 20.55 Mala an'"' logija jugoslovanske TV drame — 21.40 Kulturne di" gonale — 22.20 Poročila.
Torek, 24.10.: 9.35 Šolska oddaja — 11.00 Osn°9 splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 27-Madžarski pregled — 17.50 t. Cankar: V gozdu
18.00	Risanka — 18.15 Obzornik — 18.30 Poje ib" ..France Prešeren" iz Kranja — 19.00 Mozaik — 29^ Iz sveta oblikovanja — 19.25 Sosedska pom°^
20.00	Dnevnik — 20.30 Reportaža — 20.45 Knjig<"""j
ki se ni več kopal — 22.10 W. A. Mozart: Sonati St in 2 — 22.30 Poročita.	,
Sreda. 25. 10.: 8 20 šolska oddaja — 11.00 Os"° spiošne izobrazbe — 16.45 Madžarski pregted — ^ ^
VitezVihar —	18.15 Obzornik —	18.30 Jazz na ekrd '
19.2!
Zol"'
—	19.00 Mozaik — 19.05 Od filma do filma S kamero po svetu — 20.00 Dnevnik — 20.40 E.
Nana — 21.25 Po sledeh napredka — 22.15 P°'°
četrtek, 26.10.: 9.35 šolska oddaja — 16.10 Os""^, splošne izobrazbe — 16.45 Madžarski pregled -* ^ Polka je ukazana — 18.15 Obzornik — 18.30 Vsi v sveta — 18.55 Mozaik — 19.00 Mestece Peyton — Dnevnik — 20.35 četrtkovi razgledi — 21.25 A. jp hov: Snubač — 22.00 Koncert ob dnevu Združ narodov — 23.00 Poročila.
Petek, 27. 10.: 9.30 šolska oddaja — 16.10 Os" ^ splošne izobrazbe — 16.45 Madžarski
17.40	L. Hudodotčan: Slikar — 18.15 Obzornik Zakaj rekreacija — 18.40 Ekonomsko IzrazosloV) ^ 18.45 Glasba za oči — 19.05 Mozaik — 19.10 S°d°" „<y
—	20.00 Dnevnik — 20.25 Reportaža — 20.40 Ne" na poti — 22.35 Kratek film.