Izhaja vsako sredo Cene: Letno 38 din, polletno 20 din, četrtletno 11 din; inozemstvo 76 din Poštno-čekovni račun številka 10.603 Reklamacije niso poštnine proste LIST LJUDSTVU V POUK ZABAVO Z PRILOGO „KMEČKO DELO" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5 Telefon 21-13 Cene inseratom: Cela stran 3000 din, pol strani 1500 din, četrt strani 750 din, osminka strani 400 din — Mali oglasi posamezna beseda za naročnika 1 din, za nenaročnika 2 din Boji na vseh frontah Albanija Ofenziva Grkov od Ohridskega jezera do morja Ugo Cavallero, vrhovni poveljnik italijanskih vojaških sil v Albaniji, je zastavil v petdesetih srditih napadalnih sunkih vse moči, da bi prebil grško bojno črto na osrednjem frontnem odseku. Grki so odbili vse navale Italijanov in so sami prešli 14. februarja v ofenzivo od Ohridskega jezera na severu do morja na jugu. Ofenzivo Grkov je pripravljalo dva dni poprej grško topništvo in grško-angleško letalstvo s srditim bombardiranjem celotnega italijanskega frontnega ozadja v Albaniji. Grške čete, ki od omenjenega dne stalno napredujejo, so dosegle na severu v bojih na nož ob gornjem porečju Skumbe važne uspehe. Na osrednjem odseku so osredotočili Grki napade na nož severno od Klisure, kjer so zavzeli celo vrsto novih višinskih postojank in so prodrli daleč proti severu ter so obšli tako gorski greben, na katerega se je tam opirala vsa italijanska obramba. Istotako so bili doslej uspešni grški ofenzivni sunki na jugu severno od obalnega mesta Himara. Letalstvo, in sicer obojno, je v zadnjem času po albanskih bojiščih zelo bojevito. Prav tako posegajo pridno v borbo tudi angleški bombniki. Severna Afrika čiščenje libijske puščave Angleške čete sedaj čistijo vse ogromno področje Libije, ki jim je padla v roke po zasedbi Bengazija. Oklopne edinice, katere prodirajo naprej ob obali, so že daleč mimo fort SÄjjJ ° '"' -S-T r iA i ^ i t. i .¿{O ./ \ %i ■ ih, ^Cj-BAUABATt, * -y A mba A/ag/ w S^T \ ADDIS ABEBi» 200, VT-, —fc* km.-.ti,"K../ Zemljevid angleškega prodiranja v Eritreji in Abesiniji. Na zemljevidu vidimo obmejno mesto Cassala, i~ katerega so prodrli Angleži preko Agordata proti Cherenu, Asmari in Masavi. Iz mesteca Gallabat v Sudanu so na pohodu angleške čete in abesinski četniki pod poveljstvom bivšega cesarja Hajle Selasija proti abesinskemu mestu Gondar In Tana jezeru E1 Ageile v Tripolitaniji. Angleško vojaško poveljstvo pa še molči o vseh nadaljnih načrtih glede italijanskega Tripolisa, katerega so odvzeli Italijani Turkom z vojno leta 1911/12. Na zapadu meji Tripolitanija na francoski Tunis. V pokrajini Tripolis so domačini Arabci in Berberci. Slednji so prvotno prebivalstvo severne Afrike. Arabci so prispeli v te kraje kot osvojitelji. Povsod so vsilili prebivalstvu svoj jezik in svojo vero. Nekoliko tisoč je tudi zamorcev, potomcev nekdanjih sužnjev. Mnogo je tudi Židov. Preden se bodo zaleteli Angleži s polno paro v Tripolis, morajo predvsem očistiti libijsko puščavsko ozemlje, kjer so še vedno italijanske čete po nekaterih postojankah in zelenicah ali oazah. Italija je imela po zelenicah in ob puščavskih cestah zgrajene postojanke s pripadajočimi skladišči za živež ter strelivo. Ta puščavska utrjena gnezda so ostala nekako izven okvira velikih bitk za posest obalne Libije. Za te po puščavah raztrošene postojanke se vršijo boji, v katerih se poslužujejo Angleži posebnega puščavskega oddelka, ki ga sestavljajo novozelandske čete in angleške tankovske edinice pod poveljstvom nekega polkovnika, ki je bil že dolga leta načelnik angleške vohunske službe v severni Afriki. Ta oddelek, ki ima svoje male tanke in svoja motorna vozila, je prehodil že na tisoče in tisoče kilometrov po puščavskih karavanskih poteh po vsej libijski puščavi, kjer čaka v zasedah na sovražnikove prevoze, jih potem napada in jim pobira plen, napada osamljene puščavske utrjene postojanke, uničuje pristajališča za letala ter strelja na sovražna letala. Ti očiščevalci so prišli celih 1300 km južno od zelenic ali oaz Džarabub in Siuah ter čez tisoče kilometrov tja do oaze Džalo in še naprej do velikega ozemlja oaz Kufre, ki se razprostirajo nad 1000 km daleč od egiptske meje. Opisani puščavski jezdeci na oklopnih tankih so se že sešli s četami francoskega generala de Gaullea, ki so prišle prav tako 1000 km daleč od jezera Čad, kjer ima general de Gaulle svoje veliko zbirališče v osrednji Afriki. Z očiščenjem libijskega puščavskega ozemlja je onemogočena letalska zveza med Italijo in Abesinijo. Vzhodna Afrika Eritreja Že zadnjič smo kratko omenili, da so začeli Angleži prodirati v najstarejšo italijansko kolonijo v vzhodni Afriki v Eritrejo tudi iz severnega Sudana, kjer se hočejo ob morski obali približati pristanišču Masava. Na tej poti so že zasedli mesti Karora in Elghena. Angleški oddelek, ki je stri italijanski odpor pri Agordatu, še vedno oblega višinsko postojanko Keren ob železnici in cesto v pre-stolno mesto Asmaro. One angleške čete, ki so zapodile Italijane iz eritrejskega mesta Barentu, so v zasledovanju Italijanov po hribovitem ozemlju in bodo prej ali slej dosegle od južne strani Asmaro. ,z Abesinije ni bilo v minulem tednu pravih poročil, ker so tamkaj na delu abesinski četniki pod poveljstvom angleških častnikov. Angleži so javljali dnevno iz Abesinije le to, da prodiranje vstašev stalno napreduje in da zavzema upor med Abssinci vedno večji obseg. Italijanska Somalija Južnoafriške čete, ki so vdrle v italijansko Somalijo, so zasedle mesto Afmadu, ki je sedež pokrajinske oblasti, šteje 2000 duš, je veliko tržno središče in leži v pokrajini so-malijskih jezer. Ujeto posadko so tvorili oddelki redne italijanske vojske, orožništvo in domačinske čete. Severno od Afmadu je bilo zasedeno ob reki Juba mesto Berdera. Ob izlivu somalijske reke Juba v Indijski ocean je padlo južnoafriškim oddelkom v roke važno pristanišče Kismaju. V območju imenovane luke je bilo zajetih več tankov, oklopnih vozil in mnogo ujetnikov. V pristanišču samem so našli zmagovalci eno trgovsko ladjo, katero so Italijani sami potopili, tri poškodovane ladje pa so se še držale nad vodo. Bencinske zaloge so Italijani zažgali. Zasedba obmorskega mesta Kismaju je bila izvedena v najožjem sodelovanju z angleško vojno mornarico in z južnoafriškim letalstvom. Z zavzetjem pristaniškega mesta Kismaju so osvojile južnoafriške čete vso pokrajino Prekžubo, to je južnozahodni del italijanske Somalije, ki leži med reko Juba (Žuba) in angleško kolonijo Kenijo. Prekžuba meri 25 tisoč kvadratnih kilometrov. Belgijske kolonialne čete, ki se borijo na strani Anglije, so vstopile v boje na soma-lijski front5 Banovinski proračun za L1941 Naslov članka dokazuje, da je vpeljana pri banovinskem proračunu novost. Doslej se je namreč proračunsko lete raztezalo od 1. aprila do 31. marca naslednjega leta. To je veljalo za državni proračun prav tako, kakor za banovinske proračune. Ž novim zakonom o državnem računovodstvu pa se je vpeljala sprememba v tem smislu, da se bo odslej proračunsko leto krilo s koledarskim letom, da bo torej segalo od 1. januarja do 31. decembra istega leta. Tako bo letošnji novi državni proračun obsegal dobo od 1. aprila do 31. decembra 1941, torej samo dobo 9 mesecev. Tako tudi letošnji proračun dravske banovine. Novi proračun Proračun naše banovine za 1. 1941 (za dobo 9 mesecev) predvideva 125,070.000 din izdatkov in prav toliko dohodkov. Izdatki (potrebščine) so naslednji: občni oddelek in glavna pisarna 6,580.890, upravni oddelek 1,211.700, kmetijski oddelek 8 milijonov 594.380, prosvetni oddelek 21,966.310, tehnični oddelek 40,650.940, oddelek za socialno politiko in ljudsko zdravje 10,339.120, finančni oddelek 13,348.860, oddelek za trgovino, obrt in industrijo 3,767.810, prispevek banovinskim zavodom 13,610.650, proračunski rezervni kredit pa 5 milijinov dinarjev. Dohodki so proračunani v naslednji višini: doklade na drž. neposredne davke 59,596.250 din, delež na skupnem davku na poslovni promet 4,185.000 din, trošarine na 34,065.000 din, davki in takse na 18,487.500 din, odkupnina za osebno delo 112.500 din, razni dohodki 4,549.410 din in terjatve iz prejšnjih let 3,975.000 din. Stari in novi proračun Novi banovinski proračun je večji kot je bil njegov prednik, ki je še sedaj v veljavi do konca marca. Dočim znaša novi proračun za dobo 9 mesecev od 1. aprila do 31. decembra 1941 125 milijonov dinarjev, je prejšnji za dobo 12 mesecev (1. aprila 1940 do 31. marca 1941) znašal 139,631.270 din. Proračuni naše banovine so vedno stvarni, kar dokazujejo zaključni računi. To velja tudi za proračun za 1. 1940/41, ki je bil do konca januarja 1941 — torej za dobo 10 mesecev — uresničen v dohodkih z 97.7 %. To je dokaz, da je bil ta proračun pravilno sestavljen ter da je gospodarstvo naše banovine dobro. Doklade na državne neposredne davke so do konca januarja dale odgovarjajoči znesek, nekatere banovinske davščine so dale celo več. Tako tudi za trdno upamo, da bodo povišani izdatki novega proračuna povse kriti s predvidenimi dohodki. Zakaj in kje povišanje izdatkov? Povečanje izdatkov se pozna pri vseh oddelkih, zlasti pa pri prosvetnem in tehničnem oddelku. To povečanje je pripisovati povečanju osebnih izdatkov zaradi lanskega zvišanja prejemkov državnih in banovinskih uslužbencev, kakor tudi zvišanju materialnih (tvarnih) izdatkov. Slednji izdatki so narasli zaradi višjih nabavnih cen za hrano in material, ki ga potrebujejo posamezni zavodi, podjetja in ustanove in tudi oddelki sami. Cene so v primeri z lanskim letom znatno narasle in še vedno rastejo. Znatnejša sredstva so se morala v novem proračunu zagotoviti zlasti za ceste, kjer se material potrebuje in troši predvsem v mesecih do konca leta, manj pozimi, ko zapade sneg; zato opažamo veliko povečanje izdatkov tehničnega oddelka, ki mora največji del svojih nalog izvršiti že v 9 mesecih do sedaj običajnega proračunskega leta. V tem oddelku je predvidena izredna ioklada za cestarje v znesku 945.000 din. Povečani so tudi izdatki za narodno prosveto in podpore za vse prireditve v naši banovini In udeležbe izven naše banovine. V kmetij- skem oddelku so predvideni višji izdatki za kmetijsko gospodinjsko izobrazbo. V tem oddelku je nova postavka 300.000 din kot prispevek k ureditvi posestva »Lepi dol« pri Mariboru, kjer bo nastanjen poseben zavod za gojitev pečkatega sadja. Dohodki. Dajatve in davščine nespremenjene Stopnje banovinskih dajatev in davščin bodo ostale v glavnem neizpremenjene. Izvršene bodo le majhne izpremembe, ki so v zvezi z zadnjo taksno in trošarinsko preosnovo, da se prilagodijo stopnje banovinskih trošarin in taks novo nastalim razmeram. Doklada bo ostala neizpremenjena: 50% občna, 5% cestna, 5% zdravstvena in 35% šolska doklada. Ker pa se je donos neposrednih davkov zaradi davčnih preosnov dvignil, bo tudi banovina imela višje dohodke, kar ji je v največji meri omogočilo, da je povečanje nujno potrebnih izdatkov pokrila z že obstoječimi davčnimi viri na dosedanji stopnji. Nekoliko zmanjšan je proračunski donos trošarine na bencin in pnevmatiko zaradi nazadovanja avtomobilskega prometa v državi, kakor tudi donos davščine na jedilna olja. Pričakuje pa se povečan donos od takse na prenos nepremičnin, ker je kupčija z nepremičninami še vedno živahna in je nameravana prilagoditev stopnje novo nastalemu stanju. Novi banovinski proračun je sicer zvišan, vendar pa se ne bo vpeljalo ne povišanje do-klad, ne nove davščine, marveč se bo našlo kritje že s povečanim donosom obstoječih davščnih vrst in stopenj. Osnovnim šolam - kmetifsko-nadaljevalno šolo! (Piše kmet iz Stoperc) Največja potreba, ki vpije na oblastva, je, da se čimprej uvede na vseh podeželskih osnovnih šolah dvoletna kmetijsko nadaljevalna šola. Kakšno drevesce si vzgojiš, takšen sad dobiš. Tako je tudi z izobrazbo našega kmetskega ljudstva, kateremu manjka podlage za umno gospodarjenje. Marsikaj bi se dalo izboljšati z majhnimi stroški, še dosti več koristiti s praktičnimi nasveti. Kmetsko ljudstvo ni bilo nikdar tako dovzetno za vsako dobro stvar kot je danes. Z neko mrzlično vnemo išče snov, ki bi mu služila za čim boljše uspehe. Čas je torej prišel, da oblastva temu najvažnejšemu delu vzgoje posvete še več pozornosti. Zares imamo kmetijske vinarske, sadjarske šole in tečaje, toda še vse premalo. Te izobrazijo le nekaj procentov naših sinov. Kje so vsi drugi, ki so tudi potrebni kmetske izobrazbe. Kako nepoučeni marsikje škodujejo sami sebi, kažejo tile primeri: Precej je že zgrajenih umetnih gnojišč in gnojničnih jam. Opažati je veliko takih, ki še gnojnične jame od tistega časa, ko jo je zgradil, do danes niti enkrat ni izpraznil. Jama je polna, gnojnica teče čez, dočim travniki in njive kar hrepene po njej. Nekateri so, ko se je pričelo šmarnico zatirati, isto precepili ali so na prošnjo dobili za vsaka dva trsa izkrčene šmarnice po eno cep-ljenko. Pokazalo se je, da s precepljanjem šmarnice ni pravega uspeha. Ravno tako so tudi kmetje, ki so kar med stari trs dosadili cepljenke, zgrešili. Tudi ti nimajo uspeha kot ga je bilo želeti, ker niso postopali pravilno. Ali ni marsikdo opazil, kako so nekateri nepravilno sadili sadno drevje, ki se je dobilo po znižani ceni. Kmet je šel kar z mo-tiko in z drevesci na rami na travnik. Skopal je jamo ter vtaknil sadno drevesce v isto in zagrnil. Posledice se že vidijo. Tako drevo ne bo nikdar prav razvito. Životari nekaj časa, dokler ne podleže kot slabič raznim škodljivcem in boleznim. Težki tisočaki gredo letno v izgubo kljub danim pogojem radi premalega pridelka vina. Še danes skoraj polovica ne zna trsa pravilno obrezati. Koliko se greši v tem, ker se orje preplitvo. Velike važnosti je tudi čiščenje sadnega drevja itd. Morda se bodo zdele te opazke kateremu smešne. Toda roko na srce, pa se vprašaj, koliko si že storil dobrega svojemu bližnjemu s pametnim nasvetom... Ne tisti, ki vse brezsmiselno kritizirajo, ampak oni, ki delajo, ti so nosilci socialnega gibanja. Ko bi imelo ljudstvo dobro podlago o umnem gospodarstvu, bi se takih nepopravljivih napak ne delalo. Skrajni čas je, da oblastva priskočijo kmetskemu ljudstvu na pomoč. Ne toliko od zgoraj, ampak več od spodaj pri korenu praktično in teoretično. Vcepiti je že otroku prej, kakor iz šole izstopi, glavne pojme in uspehi se bodo v teku par let pokazali. Vrednost gospodarstev bi se znatno dvignila, kar bi pripomoglo do občega blagostanja. Prosimo oblast, da v tem pogledu stori potrebne korake, ker za to svrho izdan denar in trud bo najkoristneje naložen. ia delo za boliš© bodočnost! Različni strokovnjaki in merodajni faktorji se trudijo, kako pomagati kmetu. Zastavili so vse svoje sile. Priznati moramo, da ti žanjejo že lepe uspehe. Čas hiti nevzdržno naprej. Ljudstvo vsemu ne sledi, zaostaja, naša gospodarstva propadajo ... Vzroki, ki so nas privedli do tega, so kaj različni. Eden je skoraj povsod enak in ta je, da ljudstvo še vse premalo živi z zemljo in ne ceni njenih vrednot. Posledica tega je prekomerno izkoriščanje gozdov, negnojenje travnikov, njiv itd. Navajeni smo samo pospravljati pridelke, ne dajemo, odnosno ne vračamo pa zemlji snovi, iz katerih bi lahko črpala zopet obilnih pridelkov. Kmečka največja škoda so: prekomerno izkoriščani gozdovi, zanemarjeni pašniki, travniki, vinogradi, star opešan trs, neizčiščeno sadno drevje itd. Ne smemo se čuditi tarnanju ljudstva o slabih časih. Še slabše bo, ako se v tem pogledu razmere ne zboljšajo. Prvo in glavno je: omejiti sečnjo gozdov. V par letih, kdor bo imel še gozd, bo predstavljal celo premoženje — bogastvo. Ali smo že kdaj pomislili, kako so se naši predniki borili za obstanek? Z delom so zmagali in neovrgljivo dejstvo je, da se zopet z delom začne, ako se hočemo izogniti gospodarskemu polomu, ki nam preti. Ne samo okoristiti se, ampak tudi žrtvovati. Mi imamo isto zemljo v rokah. Treba je zopet začeti krčiti zapuščene pašnike, preri-golati ali globoko preorati njive, na novo zasaditi prekomerno izkoriščene ali na golo posekane gozdove, mladim nasadom dati s primernim čiščenjem dovolj svetlobe. Ne pozabimo izmenjati semen. Oblasti nam gredo toliko na roko, da same skrbijo za najboljše vrste semen in še po zelo ugodnih cenah. Poslužujmo se pripomočkov, ki nam jih oblasti nudijo. Zavedajmo se, da živimo v časih, ko nam je dolžnost storiti še vse več. Naj ne ostane niti kotiček nezasajenega ali neobdelanega. To naj nam bo cilj za bodočnost. Po I u g o s i a y i j i Predsednik vlade Cvetkovič in zunanji minister dr. Markovič pri Hitlerju. Voditelj Nemčije in državni kancler Hitler je sprejel 14. februarja v navzočnosti nemškega zunanjega ministra Ribbentropa jugoslovanskega predsednika vlade Cvetkoviča in zunanjega ministra Cincar Markoviča v svoji vili Berg-hof pri Salzburgu. Razgovori o vprašanjih skupnih koristi so potekali v duhu zgodovinskih prijateljskih odnošajev med obema državama. * Predsednik dr. Kulovec y Mariboru V soboto in nedeljo je predsednik JRZ za Slovenijo minister dr. Kulovec obiskal Maribor. V soboto zvečer so člani organizacije JRZ v Mariboru napolnili dvorano bivše Zadružne gospodarske banke, da poslušajo besede našega političnega voditelja. Dr. Kulovec je najprej omenil odmev, ki ga je njegov poziv k medstrankarskemu pomirjenju, izrečen na celjskem zborovanju, vzbudil pri političnih nasprotnikih. Služiti splošno narodnim in splošno državnim vrednotam, je dolžnost, od katere ni nikd.o odvezan, ne posameznik, še manj pa politične skupine in organizacije. Za splošne narodne in državne koristi nosi odgovornost v prvi vrsti organizacija, ki zastopa večino naroda. Legitimacijo, in to zgodovinsko legitimacijo slovenskega naroda imamo mi, da ga zastopamo v njegovem domačem političnem in državnem življenju. Pa tudi manjšinske skupine se morajo dvigniti nad ozke strankarsko-politične spore na raven splošno narodnih razgledov ter pomagati ustvarjati splošno narodne in državne vrednote. Silno se motijo, je poudaril dr. Kulovec, ki gledajo v mojem prizadevanju za pomirjenje v političnem življenju in za podpiranje večinske stranke v splošno narodnih in državnih ozirih našo slabost. Če smo govorili o pomirjenju, je to bolj dokaz, da se zavedamo vse svoje odgovornosti. Prav zato, ker vemo, da smo močni, zelo močni, ker so naše vrste enotne, prav radi tega smo vsemu narodu pokazali našo polno odgovornost in poklicali vse k pomirljivosti. Prav radi tega smo podčrtali dejstvo, da so stvari, ki se visoko dvigujejo nad ozki krog' strankarskih teženj manjših ali večjih skupin, ki pa niso narod. Mi smo rekli svojo besedo. Ker se zavedamo svoje moči, hočemo biti lojalni in pravični! Pred zgodovino ne bomo mi nosili odgovornosti, če se del naroda iz strankarsko-poli-tičnih razlogov ne bo hotel dvigniti višje, če bo napačno tolmačil raše cilje in namene in s tem tolažil vest. Zatem je dr. Kulovec zopet podčrtal za-kesv^-i . ju wp i. w -i MU mmiM** hteve slovenskega naroda po samoupravi, po slovenski banovini in izjavil, da slovenski narod ne bo prenehal s svojim političnim bojem za široko samoupravo, za banovino Slovenijo, dokler si je ne bo izvojeval. »To je naše načelno stališče. Toda pri tem poudarjam, da smo Slovenci vedno imeli razumevanje za prednost in nujnost neodložljivih splošnih državnih problemov. Če smo tako delali v rednih časih, toliko bolj bomo tako delali v današnjih časih evropske in svetovne vojne.« Prosvetni minister dr. Miha Krek je v svojem govoru zanimivo in poljudno razpravlja! o važnejših vprašanjih zunanje politike naše države. Dal je potrebna in zadovoljujoča po jasnila o obisku ministra predsednika Dra-giše Cvetkoviča in zunanjega ministra dr. Cincar Markoviča v Nemčiji pri najvišjih činiteljih nemške države. Ta obisk je bil dokaz in nova potrditev tradicionalnega prijateljstva med obema državama. Dr. Krek je poudaril potrebo sloge in neomajne discipline v sedanjih resnih časih. Če bo naš narod v sedanjih težkih časih složen in discipliniran, bo v bodočem novem redu nadaljeval Aspirin tzMete In vsaka Aspirin tableta nosi „Bayer"-jev križ. „Bayer"-jev križ je edino jamstvo, da ste res dobili Aspirin. Ne pozabite nikdar, da ni Aspirina brez „Bayer"-jevega križal Oflfa» f»o pod 8. &• T287 od 23 rtiarts I940i z lepim življenjem v veliki in močni Jugosla vi ji! Naša vlada bo nadaljevala svojo dobre preizkušeno politiko miru in popolne nevtral nosti v sedanji vojni. Naša država hoče ohraniti prijateljstvo z vsemi velikimi in manj šimi sosedi. Zbor mladine JitZ v Mariboru K-SSSPfSl Zadnjo nedeljo dopoldne je bila v dvorani Zadružne banke v Mariboru seja banovinske-ga odbora JRZ, katere so se udeležili gg. ministri: dr. Fran Kulovec, dr. Miha Krek in Franc Snoj, senatorji, večje število bivših poslancev, mariborski g. župan dr. Juvan, oba sreska načelnika in mnogo odposlancev iz vse Slovenije. Seja je začela s petjem državne himne, nato je imel predsednik g. Smer.su pozdravni govor, v katerem je poudaril, da gradi mladina JRZ svoje delo po načelih za dobro naše ljubljene skupne domovine pod narodno dinastijo Karadjordjevičev. Sponjnil se je s toplimi besedami rajnega dr. Korošca, kateremu so zaklicali vsi prisotni trikratni: Slava! HH&KHimni Sprejeti sta bili vdanostni brzojavki kralj ter knezu namestniku in odposlana pozdrav na brzojavka g. banu. Burno pozdravljen od vseh navzočih je mi nister g. dr. Kulovec v svojem govoru v uvo du poudarjal pomen organizirane mladine zr. narod, za državo in posebno za politično organizacijo. Potem je govoril bviši minister g. Fran: Snoj o javnem delu mladine in o vprašanjih ki se danes postavljajo pred mlade ljudi. Tajnik JRZ g. Marko Kranjc je podal siln zanimivo sliko o dnevnem tisku v Slovenij O organizaciji mladine JRZ je govoril taj nik banovinskega odbora g. Slavko Češnovar Tudi črnci imajo svoj tisk. Angleške »Times« so prinesle odgovor na vprašanje, ali obstoje posebni listi, ki jih pišejo in izdajajo črnci, oziroma, ali obstojajo samo _ taki listi, ki jih pišejo ' beli ljudje 3 posebnim ozirom na črnce. Odgovor se glasi, da imajo črnci svoje liste in sploh svoj tisk. Vsega so zasledili 600 »črnih« listov. Njihova naklada se suče med 7 in 200.000 izvodov. Najmočnejši črnski list je »The Crisis«, ki izhaja v Niujorku v 190.000 izvodih. Bostonski »Qua-drian« se tiska v 80.000 izvodih. V uredništvih so večinoma sami črnci, ponekod pa tudi belci. Neki črnski list izdajajo sami kuharji, pristaniški delavci, šoferji, nosači in podobno. Najvplivnejši časnikar med črnci je William Monrey Troter, Podkrafjški fudež »Močnih je še drugih tudi dosti v fari.« »Pa nobenega takega, ki bi bil za to delo. Ti si sam, nimaš nikogar svojega ... hehehe, na denar pa si in za svetnika bi se tudi rad napravil.« »Kdo to pravi?« se je Judež razburil. »Ljudje ... in ljudje pravijo, da se boš ti oglasil za grobarja. Župan me je prosil, naj te vprašam.« »Zupan? Nadvornik? Kako pa se je ta mene spomnil ?« »Hehehe, Julka mu je to misel dala, Julka. Je rekla, da bi ti bil zato.« »Kaj? Kaj? Julka? Tega ne verjamem,« je govoril Judež. »Naj svojega brata vpraša, če bi ta hotel!« »Hahaha, Petra — kodi pa misliš? Županov Peter? Ta se ne sme v nevarnost podajati. Kdo bi pa potem bil za župana, ko starega ne bo več? Hahaha!« se je smejal Migec na ves glas. »Mene pa bi radi spravili v nevarnost, kajne? Zame ni škoda, kaj?« je sikal Judež skozi zobe. »Ba-ba-ba! Zate ni nevarnosti — kopriva ne pozebe, je rekla nadvorska Julka.« »Lažeš, lump!« »Če meni ne verjameš, kar pojdi gor pa jo vprašaj! ... Hehehe!« »Ti satan —, ubil te bom!« »Oho, mene nikar! Nadvorsko daj, če hočeš! Jaz t le ponavljam, kar je ona rekla.« Judež je umolknil, vse telo mu je drhtelo. Migec pa je hujskal naprej: »Nadvorska pravi, da so moški vsd strahopetci; n eden si ne upa, da bi tisto malo svojega življenja tvega' ko itak vse vkup piškavega oreha ni vredno. Če te je ka fanta, si lahko zaslužiš čast in denar... in če se koz na ležeš in umreš, pa svoji ljubici lahko kaj zapišeš.« Judež je starega satana pogledal s tako divjim po gledom, da se je ta rajši pobral in izgubil. Hudobno se j režal, kc je švedral nazaj. Ko je bil že dovolj daleč, j na svoje orglice zaigral žalno koračnico, kakor jo god n". pogrebih igrajo. Njegov namen ni bil, da bi Judež pregovoril, naj se prime grobarskega dela; s svojim hi. dobnim govorjenjem ga je le hotel nahujskati, da bi zs mrzel vso faro in vse ljudi, Julko pa še posebej; tako upal, da se bo zopet povrnil k njemu. Toda dosegel je ravno nasprotno od tega, kar j mislil. Judež je šel počasi proti domu. Vso noč ni zatisn očesa, vso noč in ves naslednji dan — bila je sobota -je premišljeval. Proti večeru je šel na faro in v cerke Kaplan je bil v spovednici. Le nekaj starih ženic se je š plazilo po mračni cerkvi. Judež je pokleknil k spovednik in je s posebno pobožnostjo opravil spoved. O nalogah organizacije mlade JRZ je govoril 1 Zaključno besedo je povedal slovenski mla-g. Jože Melaher. I dini minister dr. Krek. Ilovice iz ilomacili Ekrafev Ban izročil pisatelju F. S. Finžgarju visoko odlikovanje. Ban dr. Natlačen je izročil 15. februarja pisatelju F. S. Finžgarju z nagovorom red Jugoslovanske krone II. razreda in darilo banovine ter slovenskih avtonomnih občin kot narodni dar in izraz priznanja ob 70 letnici in 50 letnici književnega dela. Slavljenec se je ganjen zahvalil za počastitev, spominjajoč se v svojem govoru razmer v prejšnji tuji državi. Z občutjem, da smo sedaj zares v narodni državi, sprejema to odlikovanje v imenu vseh slovenskih kulturnih delavcev, tudi tistih, ki so pred nami v trudu in boju, v bedi in zaničevanju postavljali temelje slovenski umetnosti in narodni kulturi. Nova predstojništva v jugoslovanski kapucinski provinciji. Provincijal s sedežem v Celju je p. Mavricij Teraš; definitorji so: p. Odilo Mekinda, p. Joahim Ferk, p. Alojzij Novak, p. Edvard Vogrin. Gvardijani v slovenskih samostanih so: v Celju p. Joahim Ferk, v Studencih pri Mariboru p. Edvard Vogrin, v Ptuju p. Frančišek Lončar, v Krškem p. Avrelij Šerik, v Škofji Loki p. Rafael Bogataj. Vikarji pa so sledeči: p. Oton Kocijan v Škofji Loki, p. Hugolin Prah v Krškem, p. Dionizij Pristovnik v Ptuju, p. Marijan Koren v Studencih, p. Vilibald Novak v Celju. Nadalje pride iz Osijeka p. Jakob Vunčina v Škofjo Loko, iz Karlovega p. Gustav Mavrič v Celje. Nesreča pri nedovoljenem skakanju na vlak. Trije mladi fantje iz Krnjaje pri Som-boru v Banatu so sklenili, da bodo odšli iz naše države v Nemčijo. Bili so to 20 letni David Bornet, 20 letni Majer Jakob in 20 letni Josip Šnepf. Do Maribora so se pripeljali z vlakom, ker pa niso imeli potnih listov, so nameravali potem skrivaj naprej čez mejo. Poskusili so pred nekaj dnevi prehod v bližini Št. Ilja, pa so jih zalotili graničarji, ki so uporabili celo orožje ter so mladi begunci komaj ušli nazaj. Uvideli so, da je pot na meji prenevarna, pa so sklenili, da se bodo vtihotapili v Mariboru na tovorni vlak. Na mariborskem kolodvoru je pa bil vlak tako zastražen, da se jim ni nudila prilika skriti se v vagone. Zato so se spravili na most na nadvozu v Košakih ter čakali tam na vlak. Bornetu je namera uspela, ker je padel pri skoku v vagon ter je na ta način dospel čez mejo, Majer pa je padel med vagone, ki so mu tako zmečkali ko, da so mu jo morali v bolnišnici odrezati v rami. Šnepf je pri pogledu na nesrečo opustil misel na prepeljavo preko meje in je sedaj v zaporu. Nesreča s puško. V Ploderšnici pri Mariji Snežni je streljal vrane 33 letni Franc Horvat. Nabita puška se mu je napolnila ob koncu cevi s snegom. Ko je ustrelil, mu je razkadilo puško in eksplozija mu je raznesla levo roko. Težko poškodovani se je zatekel v mariborsko bolnišnico. Zmrznjenega je našel. Na cesti med Cir-kovcami in Pragerskem je našel Alojz Repič iz Zg. Hajdine v snegu zmrznjenega neznanca. Pri njem so našli 5 živinskih potnih listov ter nekaj denarja. Iz potnih listov je razvidno, da je zmrznjeni Franc Pulko, delavec iz Pečk pri Makolah. Pokopali so ga v Cir-kovcah. Otrok podlegel opeklinam. Na Bregu pri Leskovcu je prepustila mati Marija Šumi-čeva, ki je šla k sosedu, enoletno Marico v Potopljena angleška podmornica »Tritin« varstvo 16 letni sestri. Varhinja je imela opravka pri štedilniku. Otrok se je skobacal neopaženo k loncu s kropom in padel vanj. Dekletce se je tako hudo opeklo, da je podleglo po 7 dneh prehudi ter mučni poškodbi. Plaz se je utrgal. Sneg in južno vreme sta povzročila, da se "je v Ptuju v Ljudskem vrtu utrgal velik plaz zemlje. Plaz je izruval več dreves in zasul javno pot. Zaradi poledice padla in si zlomila nogo. Gospodična Kolenc Marija, sestra g. župnika pri Gradu v Prekmurju je šla od večernic. Ker je bila precej huda poledica, ji je spodrsnilo in je tako nerodno padla, da si je zlomila nogo. Ponesrečeno, ki je pri vseh fa-ranih zelo priljubljena, so prepeljali na zdravljenje v soboško bolnišnico. Hišni posestnik in vojni invalid se ubil. Zadnjo soboto se je podal v Celje po razni nakup hišni posestnik in vojni invalid Anton Goršek, ki ima na hribčku v Pečovniku pri Celju malo posestvo. Ko se je vračal v temi proti domu, mu je spodrsnilo, zakotalil se je po pobočju 120 m globoko, treščil z glavo ob drevo in so ga našli v nedeljo zjutraj mrtvega. Družinski oče smrtno ponesrečil. V Tremar-jih pri Celju so čistili progovni delavci sneg s tira. Med temi je bil tudi 28 letni Jožef Vetrih iz Lokrovca pri Celju. Okrog treh popoldne je pripeljal po progi od Zidanega mosta ljubljanski brzovlak, istočasno pa njemu nasproti tovorni vlak iz Celja. Vetrih se je umaknil in se je naslonil na ročaj lopate. V tem trenutku je pribrzel brzovlak, treščil ob toporišče lopate ter odbil Vetriha na nasip Savinje, kjer je obležal nezavesten s prebito lobanjo. Tovariši so ga prenesli v čuvajnico, a je hitro izdahnil. Smrtno ponesrečeni zapušča ženo in nepreskrbljenega otroka. Nesreča pri streljanju. V Zavodnjaku nad Topolščico je obhajala gostilničarjeva hčerka god. Ob tej priliki so streljali in se je pri tem nevarnem poslu hudo ranil 18 letni dninar Karel Stropnik. Smrtno ponesrečil mlad voznik. 18 letni Stanko Hribar izpod Sv. Katarine nad Št. Pavlom pri Preboldu je peljal divji kostanj v Trbovlje. Med vožnjo se je prevrnil nanj voz in mu je tako hudo poškodoval lobanjo, da je fant podlegel poškodbi v celjski bolnišnici. Smrtnonosen zalet z motorjem v voz drv. V noči ob deseti uri se je zaletel v gosti megli nad Ljubljano z motorjem v z drvami naloženi voz ključavničarski pomočnik Franc Novak iz Mengša. Trčenje je bilo tako silovito, da je Novak padel z motornega kolesa s prebito lobanjo in je umrl med prevozom v ljubljansko bolnišnico. V nedeljo je po drugi maši šel na občino in se je za čas, dokler razsajajo koze, javil za grobarja ... Hudi časi so se začeli zdaj za njega. Že prva dva tedna je imel tri pogrebe. Sprva se je le z največjo težavo premagal, tako se mu je studilo in tako ga je bilo groza pred mrliči. Po sili in s trdno voljo pa se je navadil, da je opravljal to delo kakor vsako drugo. Pa se ni držal le tega, kar je prevzel, temveč je pomagal, kjer je bilo treba. Letal je k zdravniku, nosil zdravila, hodil po duhovnika in marsikateremu bolniku je Btregel. Najbolj se je brigal za tiste, ki so bili zapuščeni in sami in je po cele dni in noči prebil ob njihovi postelji. Marsikateremu je rešil življenje. Tako se je zgodilo, da so 8e Dobjeveščani v tej hudi preizkušnji z zaupanjem ozirali vanj in gledali v njem svojega velikega dobrotnika. Medtem ko je sprva opravljal svoje nevarno delo z neko nevoljo in trmo, so ga počasi prevzeli plemeniti nagibi; ta neprestana bližina smrti in to žrtvovanje dan na dan ga je očistilo in je vzbudilo v njegovi duši to, kar je bilo V njej lepo, dobro, krščansko. Dan na dan je imel tudi opravka z duhovnikom in zdravnikom, ki mu nista le svetovala, kako se naj varuje, da se bolezni sam ne naleze, temveč sta tudi sicer bila prijazna z njim in sta ga večkrat pohvalila. Vesel pa je bil posebno zaradi tega, ker Se videl, da so mu Dobjani res hvaležni, da ga imajo ka-:or za svojega in ga tudi kličejo z njegovim krstnim imenom: Tonč. Vse, kar je bi'o na njem plahega, trmastega, surovega, se je otajalo, prvič se je začutil kot človek, ki velja kakor drugi. Pa ne le v Dobji vesi, po vsem Podkraju so ljudje govorili o njegovi vnemi in marljivosti; mnogi so se mu čudili, marsikdo ga je hvalil, nekateri pa so seveda vse črno videli in So se zgražali, češ kak je ta človek, vse stori za denar — kakor pravi Judež prodaja za denar svoje zdravje in življenje. »Coprnik Migec« mu seveda ni mogel odpustiti, da se je tako spredelal; saj — kje bi si bil mislil, da bo res šel za grobarja! Migec je bil toliko hudoben, da je vse, kar je kdo slabega o Judežu rekel, temu na uho spravil. Še enkrat je v Judežu vzplamtela stara trma, toda prišel je že tako daleč na dobro pot, da je obrekljive jezike zaničljivo preziral. Le še bolj vneto se je posvetil postrežbi okuženih bolnikov. Čudno je bilo, da kuga ni prestopila Dobje vesi in je ostal sicer ves Podkraj zdrav. Štirinajst tednov je razsajala in je vsega umrlo en in dvajset ljudi. Od drugega tedna v aprilu dalje ni nihče več umrl, pa kuga je le počasi jenjavala. Nazadnje je kazalo, da si je izbrala še Judeža samega. Judež je tedaj stregel dvema, ki sta bila že čisto na koncu. Tri dni in tri noči se ni ne sezul ne slekel in ni očesa zatisnil. To je bilo tudi za njega preveč. Četrti dan ga je zjutraj začelo tresti, glava ga je bolela, žila mu je tolkla hitreje in močneje, zdaj ga je zeblo, potem ga je obšlo vroče — in proti večeru je bil tako truden in one- ki mu ameriške oblasti leta 1919. niso hotele dati dovoljenja za potovanje v Evropo, ker niso hotele, da bi se kot časnikar udeležil pariške mirovne konference. Mož pa je le pokazal, da je pravi časnikar in da je zato tudi primerno iznajdljiv. Vkrcal se je kot kuhar na neko ladjo, ki je vozila v Evropo. V prostem času je marljivo pisal za svoje liste. V svojstvu kuharja je šel tudi v Pariz in je tako le prisostvoval mirovnim konferencam. Trgovski potnik požrl nož. Trgovski potnik Do-stal se je vozil iz Olo-muca v Pršerov. Med vožnjo si je hotel nekaj popraviti na čevljih in se je sklonil k tlom z odprtim nožem v roki. Med tem, ko je rezal košček usnja, ki mu je nagajal, se je vlak naglf ustavil. Mož, ki je imel Krediti za regulacijo Savinje in pritokov. Gradbeno ministrstvo je sprejelo v svoj program javnih del tudi regulacijo Savinje, Vogla jne in Ložnice ter določilo za regulacijo Savinje pod Celjem 30 milijonov, za regulacijo Savinje nad Celjem 10 milijonov ter za regulacijo Voglajne in Ložnice 18 milijonov dinarjev. Prepeljava hišice po amerikanskem vzorcu. V Petanjcih v Prekmurju so doživeli te dni amerikansko selitev, ki je vzbudila veliko pozornost. Lastnik lesene barake pri petanj-skem mostu je dal prepeljati leseno poslopje na drug konec vasi, kakor so nekdaj prepeljali mlin v bližini mostu. Domači tesar Janez Benkič je barako dvignil na 4 sani in dva para konj sta prav z lahkoto potegnila tovor po gladki zasneženi cesti na zaželjeni kraj. Redek lovski plen. Lovski najemnik g. Ja-vornik Jože je ustrelil na starem gradu pri Keblju v občini Oplotnici popolnoma belega zajca. Takega lovskega plena tukajšnji stari lovci po 40 letnem najemu ne pomnijo. Pojasnilo. K našemu poročilu v zadnji številki glede v Slov. Bistrici izsledene ponare-jevalske družbe podajemo naslednje pojasnilo: Fran Napast je bil koj po aretaciji izpuščen. Pri njem najdeni in zaplenjeni denar je bil njegove žene in ji pa je sodišče že vrnilo. Ostalo Napastovo premoženje izvira iz poštenega nakupa. Vse čitajte! Dosti je takih naročnikov iz Prekmurja, da prečitajo samo dopise pod Slovenska krajina. Opazili smo pa v zadnjih dveh številkah »Gospodorja« pod »Novice iz domskih krajev« več pomembnih dopisov iz ... ue v.ie, vi.,.j.. ......i j^iiiii jl' v Okraj je zelo, 14 podružnic Sadjarskega in vrtnarskega £ B(tl kj arlluncnt 8e je 18. februarja. gorat in pokrit z gozdovi. Ravnine je zelo' društva, ki tudi pospešujejo napredek sadjar-JNa tej sej. pričakujejo važne lzjave bolgarskega malo. Iz tega sledi, da je okraj zaradi po- Stva. i zunanjega ministra Popova o turško-bolgarski manjkanja primerne plodne zemlje pasiven. Govedoreja Svinjereja f nenapadalni pogodbi. Svinjereja je tudi važna kmetijska panoga^ Po poročilih ameriških listov je pričakovati, posebno glede prehrane, domačega prebival-#da bosta v kratkem odpotovala na obisk v Nem-Glavna gospodarska panoga v okraju je stva. Ne more se pa razviti, ker primanjkuje ¿4ij0 bolgarski ministrski predsednik Filov in zu-živinoreja. V dokaz temu naj služijo nasled- primerne krme (žita). Znanji minister Popov. nje številke. Lansko leto se je na postaji La- ško naložilo 125 vagonov volov za izvoz v Znižanje cen cementu i V Romuniji so raplenili vse premoženje legio- ¿ narskih organizacij. Prepovedan je vsak poli-inozemstvo, 7 vagonov pa za tuzemstvo. Na; Za oboje, govedorejo m svinjerejo, pa jeJtični pokret in izdanj ^ strogi ukrepi proti po_ postaji Zidani most pa za inozemstvo 29 va- važno, da bi se izboljšali hlevi. Ureditev h!e-¿skusom apora gonov, za tuzemstvo pa 2 vagona. Skupaj vov, gnojišč in gnojničnih jam je važna za J Ker je krenilo vef flanov italijanske vlade na 163 vagonov. V vsak vagon se je naložilo napredek govedoreje in svinjereje, pa tudi*fronto med njimi zunanji minister Ciano, pro-12 glav živine, in sicer prvovrstnih volov, travništva in drugih kmetijskih panog, zato*svetni ministel. ministra javna dela ter za fi-težkih preko 600 kg žive teže. Skupaj tedaj je nasa stalna zahteva, da se v to svrho znižaj nance> je bi!a v,ada 17 februarja izpopolnjena z 1956 volov. Resnica je, da vsa živina ni bila cena cementu, oziroma da se s podporo to-Jimenovanjern nekaj novih državnih podtajnikov, vzrejena v laškem okraju, vendar sem mne- zadevna akcija podpira. jki bodo nadomeščali odsotne ministre. nja, da je od zgoraj navedene živine bilo 75 odstotkov iz laškega okraja. Računati tudi moramo, da kmetje iz nekaterih župnij, oziroma krajev ženejo vole na sejme v drug zadevna akcija podpira. Gozdarstvo \ V Italiji so izdali posebne varnostne ukrepe Tudi gozdarstvo je važna panoga v okraju, p™" Palcem. Brez posebnega dovoljenja tujci V okolici Hrastnika, Trbovelj, Hude jame se<>ne smei° zapustiti svojih bivališč. Posebne var- okraj, na primer v Sv. Jurij, Planino in Ra- prodaja posebno jesenski les. Veliko se na-*nostne straf so razvrščene po južni Italiji, ka- _ r .. . *" j i - i . . .___, , . i i i mer sa Kili v minit um tcwinn annolili on. deče. Zelo veliko živine iz našega okraja pa se zakolje in porabi v domačem okraju, predvsem v Trbovljah in Hrastniku. Posebno je to važno sedaj, ko primanjkuje pitanih prašičev in slanine iz Hrvaškega in je gotovo, da bo povpraševanje po goveji živini še večje. pravi tudi splavov iz stavbnega lesa in desk£mor so se že bm v mlilulem tednu spustili an-na Savinji. Precej se izvaža tudi drv. V La-7 gleški Pacialci. Škem je tudi sedaj gozdna drevesnica. Po-! Londonski radio je sporočil svetu, da so Jugo-trebno je, da se izsekani gozdovi tudi zasa-Jslovani najboljši vojaki v Evropi, dijo. f Angleški vojaški krogi so prepričani, da bodo Poljedelstvo ) istočasno s poskusom nemškega vdora v Anglijo Važna je govedoreja tudi radi mleka. Tr-! Poljedelstvo se podpira s preskrbo s seme- £ izvršeni tudi obsežni napadi s strupenimi plini, bovlje Hrastnik, Laško, Rimske Toplice po- ni in z nabavo razkužil zoper snet. \ Ameriški predsednik Roosevelt je odposlal z rabijo veliko mleka in mlečnih izdelkov. V j y ' letalom v Anglijo svojega tretjega zaupnika v okraju je razširjena predvsem pomurska pasma. Ako je v nekaterih okrajih Slovenije kmečki gospodar ponosen na svoje konje, so pa v našem okraju ponos kmeta lepi voli. Da se pa pleme živine še izboljša, skrbi okrajni kmetijski odbor za dobre plemenjake. Sadjarstvo Druga zelo važna panoga v okraju je sadjarstvo. Vsako drugo leto je važen dohodek našega kmeta sadje. Zadnja leta se je zasadilo zelo veliko mladih sadnih dreves v okraju, zgradilo pa tudi že več sadnih sušilnic v okraju. Okrajni kmetijski odbor ima v svojem proračunu tudi zneske za podporo pri gradnji sušilnic. Podpore se bodo delile seveda samo tam, kjer bodo sodelovali domači prebivalci, oziroma občine. Pa tudi pravilno napravljen sadjevec je veliko vreden. Kdor ga ima sedaj naprodaj, ga lahko proda po 5 din liter. Letos, ko pričakujemo ugodno sadno leto, bo okrajni kmetijski odbor pospeševal tudi Proračun osebi predsednika slovitega Hawarskega vse- Proračun izdatkov okr. kmetijskega od-J, učilišča, Jamesa Conant, ki je eden najodličnej-bora za 1. 1941. znaša 40.000 din. Ravno to- f ših pristašev pomoči za Anglijo, liko je dohodkov, za katere prispevajo ob-? Angleška letala so letela zadnjo soboto v noči č'ne- * prvič nad Krakovom, Katovicami in južno Polj- * sko. Letala so metala letake. ¡Nekje v Afriki pripravljajo veliko letališče, kjer bodo sestavljali ameriški in angleški inže-i nirji iz Amerike v posameznih kosih pripeljana ¿letala. . . ... . . ... .... C! ? ' V Kremlju v Moskvi je pričel 18. kongres ki so bile uprte v Anglijo, ki bi naj doživela > komunist,ane stranke sovjetske zveze, v najkrajšem času nemški vdor so se kar$ Alm>riškl ^nat je ^ 17. februarja v Wa-preko noci zagledale v vzhod kjer imajo shi tonu ra Q 0 Rooseveltovem £konu za Nemci v Romuniji zbranih 600.000 moz. O J ja njh trebščin demokratskirn drža_ tej armadi trdijo, da dela red v Romu-,^am ni ji in varuje tamošnje petrolejske vrelcej Med A .„ kitajskim „^^ Cangkaj. Turki izjavljajo, da so pripravljeni na^, , skleniena talna voiaška zveza ki bi vse. V trenutku, ko bi se pojavile nemške? 3 sklenjena tajna vojaška zveza ki bi čete na Bolgarskem, bi se Turčija zopersta- Vonemo^lla Prodiranje Japoncev proti jugu. vila tem z oboroženo silo. Angleški ministr-fj V Španiji in na Portugalskem je divjal zadnjo ski predsednik Churchill je v svojem govoru • soboto in nedeljo silen vihar, ki je povzročil stra- po radiu povedal celemu svetu, da se zgri- \ hovita opustošenja. © % v e i polno, so zlate in srebrne tudi, v :.aoji kamri so zelene, ne pozabite jih!« »Ti si čisto zmešana,« je dejal kaplan nevoljno; »pustiš bolnika samega pa se podajaš na božjo pot, ta je lepa! Ali nisi nikoli čula za dela krščanskega usmiljenja?« »Pač, pač ... saj znam katekizem. Dela krščanskega usmiljenja so: Nevedne učiti, dvomljivcem prav svetovati, krivico potrpežljivo prenašati, za žive in rajne moliti — ali ni tako ?« »Na glavno reč pa zabiš ... Prav je moliti, pa o pravem času. Najprej je treba bližnjemu pomagati in bolniku postreči. Tebi nihče ni tako blizu kakor Tonč. Kdo pa naj mu drug postreže, če ti ne?« »Moj Bog, moj Bog, jaz še nikoli nisem bolniku stregla. K Mariji v Puščavo pojdem in mu pošljem Našo ljubo Gospo sem — ta zna bolje streči kakor jaz.« »Ali misliš, da se bo Naša ljuba Gospa dala taki ženski komandirati, ki ne ve, kaj je njena dolžnost? — Takoj se mi vrni in stori, kar si storiti dolžna! Skup pojdeva. Najprej moram videti, kako je z bolnikom.« Kaplan je šel predi, Jerulja pa je capljala za njim in je vzdihovala in stokala pa polglasno šepetala razne molitve. Ravno svitati se je začelo, ko sta prišla do bajte v Kotu. Pa kaj sta zagledala! Duri so bile od kraja odprte, bolnika ni bilo nikjer, tudi njegove obleke ne. Zaslutila sta, da je kaj narobe, in sta prebrskala vse kote po bajti, iskala sta okoli bajte in klicala Tonča, pa nista našla sledu za njim. »Zdaj pa imaš,« je zagodrnjal kaplan. »Angel varuh ga je odnesel,« je odgovorila Jerulja. »Ga je že na pravi kraj zanesel.« »Seveda, to bi bilo prijetno, ko bi nemarni ljudje lahko angelom pa svetnikom svoje dolžnosti nalagali,« se je gospod kregal. »Zraven njega bi bila morala čuti, ne pa bežati. Zdaj je ves vročičen zašel ven na mraz, v les kam, tam je še do kolen shega, in si je šel po smrt. Kriva pa si ti, neumna Jera!« »O ljuba Pomagalka! Sveti Volbenk, ti nas varji jeze in sovraštva!« je zajavkala Jerulja. Letala je venomer sem in tja, nazadnje se je lotila skrinje in je pobrala iz nje vse suhe rože kar jih je bilo, da bi se prepričala, če ji katera ne manjka. Duhovnik pa je odhitel v Dobjo ves, da bi videl, če se Judež morda ni tja vrnil. Pa tudi v Dob ji vesi ga ni našel, niti ni kaj zvedel o njem. Zdaj so se zbrali možje in so cele ure iskali po lesu in vse okoli bajte v Kotu; pa vse iskanje je bilo zaman. Na večer so nehali z iskanjem in so bili prepričani, da je Judež izgubljen. Ta ali oni je hinavsko požaloval, eden ali drugi je dejal, da ni posebne škode, če ¡?e je izgubil; Dobjani pa so resnično žalovali za njim. Nekaj skrivnih solz za njim je ušlo Nadvorski Julki... (Dalje sledi) lovit krč. Obležala Je kakor mrtva. Sorodniki so bili prepričani, da je mrtva. Dva dni je ležala doma na parah, prišla je toliko k zavesti, da je videla vse, kar se dogaja okoli nje, ni pa mogla niti z najmanjšim gibom dokazati, da še živi. Pred njenimi zavestnimi očmi so gorele sveče, videla je moža in sorodnike, kako so se jokali ob slovesu, ko so hoteli pokriti krsto s pokrovom. Tedaj se ji je z nadčloveško močjo posrečilo, premakniti levo trepalnico tako, da so prisotni opazili. Rešila se je strašne smrti v jami. — Dogodek sam je pa tako vplival nanjo, da je dobila popolnoma sive lase. Preživela je 50 let svojo prvo smrt, zdaj je v 78. letu resnično umrla. njajo v Bolgarijo nemške tehnične čete in da so vsa bolgarska letališča v nemških rokah, čeprav dela bolgarska vlada tako, kakor da o vsem tem nič r.e ve. Da je Boigarija na pragu usodnih dogodkov, potrjuje okoliščina, da je angleška vlada prekinila diplomatske stike z Romunijo in dala sporočiti bolgarski vladi, da bo isto storila z Bolgarijo, če bi napadli Nemci preko njenega ozemlja Grčijo ali Turčijo. Posebno pa je še treba podčrtati izjavo angleškega poslanika lorda Halifaxa v Ameriki, ki je rekel, da Anglija ne bo ostala samo pri teh ukrepih. Poglavar Španije na dveh važnih sestankih. Poglavar španske države, general Franco, se je sestal 11. februarja na italijanski Rivieri (severnozapadna obala proti Franciji) z Mus-solinijem, 13. februarja pa v Montpellieru na francoski Rivieri z maršalom Petainom. Franco je obiskal tokrat prvič službeno Italijo ter Francijo. O teh sestankih se zelo mnogo ugiba. Službeno je bilo objavljeno, da je bila med omenjenimi državniki dosežena popolna soglasnost o evropskih in o vseh vprašanjih, ki v sedanjih zgodovinskih trenutkih zanimajo svet. Spominiafiaio se y molitvah rajnih! Bivši izseljenski komisar in duhovnik umrl. V Šoštanju je umrl g. Maks Goričar, bivši izseljenski komisar in duhovnik. Rodil se je 22. oktobra 1877 v Mozirju. Mašniško posvečenje je prejel 1. 1901. Kaplan je bil na Vidmu ob Savi, pri Sv. Juriju ob juž. žel., pri Sv. Magdaleni v Mariboru in v Smartnem pri Velenju, od koder je odšel v samostan. Kot dominikanec je deloval v Dubrovniku, v Rimu, v Gradcu, šopronju in na Dunaju. Po vrnitvi v svetni duhovski poklic je pomagal v pastirstvu pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, v Novi cerkvi pri Celju in v Mozirju. Leta 1935. je postal izseljenski komisar v Diissel-dorfu v Nemčiji. Bil je z vso požrtvovalnostjo na delu med našimi slovenskimi izseljenci, ki ga hranijo v najboljšem spominu. Rad je zahajal tudi med slovenske izseljence v Francijo in jim je pomagal po svoji moči. Vojna na zapadu mu je prekrižala vse lepe načrte, katere je imel glede vsestranske pomoči našim izseljencem. Blago-pokojni je bil goreč duhovnik, vnet prosvetni delavec in je tudi marsikaj napisal, kar bo obdržalo z zgodovinskega vidika trajno vrednost. Dobremu g. Maksu bodi Vsemogočni obilen plačnik, preostalim naše sožalje! Dobra mati umrla v Holmcu pri Prevaljah. Nemila smrt je utrgala nit življenja komaj v 61. letu starosti dobri, daleč naokoli znani Tereziji Perše, p. d. Desetnikov! mami. Rajna je vdana v božjo voljo potrpežljivo prenašala težko bolezen ln je tudi sprevidena s sveto popotnico odšla s tega sveta. Ni ga menda človeka, ki bi se do nje obrnil za kako pomoč, da mu ne bi ustregla po svoji moči. Kako je bila rajna mama priljubljena, je pokazala obilna udeležba njenega pogreba. Da je pa rada vsakemu postregla, priča to, da je še vsem, ki so jo spremljali na zadnji zemeljski poti, poskrbela okrepčilo. Rajna mama zapušča moža in sedem že preskrbljenih otrok. Zvest obiskovalec njene hiše je bil že dolga dolga leta »Slovenski gosopodar«. RajnJcl svetila večna luč, žalujočim pa naše sožalje! Dolgoletni naročnik »Slov. gospodarja« preminul. Na Vodulah v župniji Št. Peter pri Mariboru je Bog poklical k sebi po večno plačilo 77 letnega posestnika Jožefa Protnerja. Rajni je bil dolgoletni naročnik »Slov. gospodarja« in je vzgojil v pravem krščanskem duhu 8 danes že dobro preskrbljenih otrok. Njegovo občo priljubljenost, katere je bil deležen v župniji, je dokazala obilna udeležba sofaranov pri pogrebu. Blagemu rajnemu svetila večna luč, preostalim naše sožalje! Blaga samska posestnica je preminula pri Sv. Petru pri Mariboru. Zvonovi farne in gorske cer kve so naznanili žalostno vest, da je umrla v Vinički vasi na vnetju možganske mrene blaga samska posestnica Marija Tomažič v starosti 64 let. Zvesto je služila Bogu in bila je dobrega srca. Ob veliki udeležbi smo jo polo- žili v družinski grob ob gorski cerkvi Matere božje. Na sedmini so nabrali pogrebci 150 din za novo bogoslovje. Smrtna kosa pri Sv. Rupertu v Slov. goricah. Spet so zapeli zvonovi in naznanili, da smrt kosi m išče žrtve zmiraj v moških vrstah, že 11 po številu. Pred kratkim je šel v večnost Anton svarc iz Jazbin, čez nekaj dni pa smo spremili k zadnjemu počitku Cuček Jakoba, p. d. Sekolovega Jaka iz Crmljenšaka, starega 78 let. Bil je blaga duša. Pevski zbor mu je zapel krasni nagrobnici. Bog mu daj nebesa! Gregonova mamica na zadnji poti. Prejšnjo nedeljo, 9. t. m., smo v Turnlšču v Prek-murju položili k večnemu počitku T k a 1 e o Barbaro, po domače »Gregonovo mamico«. Pokojnica je bila dobra in po vsem Prekmurju znana ženica; kajti prepešačila ga je neštetokrat, ker je v mlajši dobi hodila okrog po sejmih. Ko pa se je bližal večer njenega življenja, je posvetila glavno skrb svojim vnukom, katerim je bila prababica in jih je zelo ljubila. Njenega pogreba se je udeležilo mnogo ljudi. Med drugimi tudi zet dr. Klar s svojo družino. Naj počiva v mira, a preostalim naše sožalje! Smrt samske soposestnice v Št. Jerneju pri Ločah. V soboto, 8. februarja 1941, je umrla na Ličnici samska soposestnica Korošec Luči ja v 69. letu svoje starosti. Vzela jo je pljučnica. Bila je v Marijini družbi od njene ustanovitve. Doma je delala in gospodinjila dvema samskima bratoma, pogosto prihajala v cerkev in k zakramentom ln tako pokazala, kako se da delo združiti z molitvijo brez škode za imetje. Bila je priprosta in ponižna ženska, ki jo je vse rado Imelo, kar je spričal tudi njen lep pogreb. Naj v miru počiva! Po p I S I Slovenske gorice Sv. Peter pri Mariboru. (Ruperče-Grušova). V »Slovenskem gospodarju« smo že sporočili javnosti, kako razburja tukajšnje prebivalce čudno postopanje občinske uprave pri Sv. Marjeti ob Pesnici v zadevi prešolanja naših šoloobveznih otrok. Vsi, ki poznajo pota in velike ovinke od Partliča, po katerih morajo hoditi otroci v šolo k Sv. Majetl, se prijemljejo za glavo, da nekateri občinski odborniki nimajo ne srca in ne razumevanja za naše otroke. Ob velikem snegu letos pozimi so pa otroci večidel ostajali kar doma, ker so bila pota v šolo preslaba in predaleč. Tako trpi zelo tudi učni uspeh naših otrok, ker ne morejo hoditi redno v šolo, česar vsega nI bilo, ko so otroci hodili v šolo k Sv. Petru. Hvaležni smo g. župniku pri Sv. Marjeti ob Pesnici, ki so stali zmiraj na strani nas staršev ter so celo s posebno vlogo na oblast podpirali naše upravičene zahteve. Apeliramo na vse dobromi-sleče soobčane ln občinske odbornike, da se potegnejo za našo pravično stvar ter povejo znanim diktatorjem, da naj delajo ljudstvu v korist, ne pa soobčanom v škodo. Jarenina. Zadnji dopis Vašega dopisnika iz Pesnice glede onih slavnih »patriotov« in »nacionalistov«, ki so šli kot člani »vsenacionalne oganizacije« na sprehod v sosednjo deželo, je vzbudil tudi v Jarenini veliko zanimanje. Tudi iz tukajšnjega društva nacionalistov so se nekateri člani prav domoljubno žrtvovali ln so tudi vzeli potno palico v roke ter so jo »korajžno ucvrli« za svojimi pesniškimi nacionalističnimi prijatelji. Mi pa, ki se ne šopirimo s takimi prisiljenimi patriotskimi podvigi, gledamo z obžalovanjem na te nacionaliste. št. Iij v Slov. goricah. Pri nas smo dobili v letu 1940. novo cesto v Ceršaku. Tukajšnja tovarna je dala graditi zidano cesto od banovinske skozi vas Ceršak do Mure. Sedaj tovarni ne bo treba več prevažati lesa ln tovarniških izdelkov preko Mure čez ozemlje Nemčije, ampak bodo s kmečkimi vozovi in avtomobili vozili vso to blago iz tovarne na železniško postajo v Št. Ilju. Sedaj tudi ni nevarnosti, da bi tovarna zastala ln da bi delavci zgubili kruh, kar smo se najbolj bali. Vaščani našega zavednega Ceršaka pa so dobili lepo cesto, da jim ne bo treba gaziti blata Nevarni netopirji. Ameriški profesor Pa-wan je na predameri-škem otoku Trinidad zaključil težavno znanstveno delo. Na tem otoku se je zelo pogo-stoma pojavila steklina, ki je prav gotovo niso razširjali psi. šlo je tedaj za to, da se odkrijejo nevarni raznašalci bacilov. Po daljšem raziskovanju je prof. Pawan sedaj ugotovil, da so ti raznašalci neki netopirji. Dali so mu nato na razpolago potrebne vsote, da bi započel uničevalen pohod proti tem netopirjem. Jezik, ki ne pozna besede vojna. Je ljudstvo, ki prave vojne nikoli ni poznalo. Najboljši dokaz je to, da v njegovem jeziku ni izraza za vojno. Eskimi so to ljudstvo. Morda je zemljepisna lega njihovih dežel vzrok, Januš Gotec: 7 Hči mariborskega mesenega sodnika Ljudska povest iz junaške dobe obrambe Maribora pred Turki leta 1532. Pri niti začeti oblegi Maribora, ko sta bila obča zmedenost in obup na višku, se je pokazalo, da je nebo navdahnilo omenjenega viničarskega fanta z edino rešilno mislijo. Pri izvrševanju navdiha ga je vodila božja roka in mu pomagala oteti v odločilnih trenutkih Maribor. Prazni mestni jarki so mrgoleli Turčinov, kateri bo grozili obzidju s stisnjenimi pestmi. Sam veliki vezir Ibrahim paša je galopiral na belcu proti mestu, ko je vdrla voda po glavnem krčevinskem grabnu iz Treh ribnikov, se razdelila pri severnem obrambnem stolpu na levo in desno ter napolnila v par minutah jarke do vrha. Kakor bi trenil, se je spremenil položaj za tabor oblegovalcev in obleganih! Pri pogledu na rešilno valovanje vode v jarkih so pokleknili branilci po hodnikih za obzidjem, sklepali iz dna duše roke, jih dvigali kvišku in se zahvaljevali glasno Bogu in Materi božji, da sta jim naklonila pomoč v skrajni sili. Silovito bruhanje vode v izpraznjene jarke je čisto zmešalo sigurne zmage pijane Turčine. Vojaki na obrežju jarkov so se pozabili skloniti, da bi ponudili roke po grabah se potapljajočim tovarišem, kateri so vpili k Alahu iz presenečenja in strahu pred smrtjo. Jesenski mrak je legal na zemljo med gorečo zahvalno molitvijo na obzidju — med potapljanjem ter obupnim alahovanjem po jarkih in na njihovih obrežjih mtd turškimi jezdeci in pehoto. Prvo noč začete oblege so bile po Mariboru polne vse cerkve in cerkvice Vsemogočnemu ter nebeški Materi najhvaležnejših branilcev, katere sta prevzela prerojena hrabrost in iz obupa zraslo zaupanje v zmago nad sovražnikom. Mestni poveljnik Krištof Wildenrainer je prebil ono nepozabno noč po skrbno opravljeni spovedi na kolenih v župni cerkvi sv. Janeza. V zahvalo za prvo in za nadaljnji potek oblege odločilno rešitev so zvonili vsi mariborski zvonovi ono noč do polnoči. Turške priprave za naskok in maščevanje nad nedolžnbni Sultan Sulejman se je razljutil do pobesnolosti nad pašami in nižjimi poveljniki, kateri so nasedli nastavljeni pasti in se osmešili s prenagljenostjo že ob prihodu pred Maribor. Zapovedal je strokovnim četam, da morajo do kolen, kakor je bilo skoro ob vsakem deževnem vremenu. Tisti, ki so delali proti tej cesti, pa so dobili dolg nos in vse se jim sedaj smeje, ko jih nihče ni poslušal. Sv. Lenart v Slov. gor. Prosvetno društvo »Zarja« pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je priredilo dne 26. januarja 1941 zelo uspeli »domovinski dan«. Na sporedu si *" ile deklamacije, petje in govora dveh govornikov iz Maribora. Zlasti g. učitelj Kotnik je razvnel vse poslušalce. Udeležba občinstva je bila tako dopoldne kakor tudi popoldne prav lepa. želimo še več takih prireditev, da se poživi naša ljubezen do domovine in dvigne naša narodna samozavest. Odbor za zimsko pomoč je nabral na prostovoljnih prispevkih nekaj nad 8000 din. Na tem mestu izrekamo vsem darovalcem iskren Bog plačaj! Sv. Lenart v Slov. goricah. Kljub težkim časom, v katerih živimo, se tukaj pridno gibljemo. Naše mladinske organizacije so zelo živahno na delu, kakor je že od nekdaj bila navada v Slov. goricah. Naša mladina ne popiva in ne razgraja, ampak se posveča bodočim poklicem s tem, da se izobrazuje in organizira. — Zadnjo nedeljo smo pa možje in fantje imeli sejo širšega odbora zaupnikov naše stranke JRZ. Obenem je bil tudi občni zbor te organizacije. Predsedoval je domači priljubljeni zdravnik dr. Krambergar. O zanimivih dogodkih zunaj mej naše domovine in v notranjosti nam je v domači besedi poročal bivši naš poslanec, mariborski podžupan žebot. Predsednik g. dr. Krambergar se je na seji v znesenih besedah spominjal smrti blagopokojne-ga voditelja dr. Korošca, kateremu smo vsi zaklicali trikratni »Slava«. — Na seji smo se tudi pogovarjali o prehrani našega ljudstva in smo sklenili kmetje, da bomo v letošnjem letu obdelali in ohsejali vsak rob zemlje, ki je sposoben. Če ne za drugo, pa za krompir, koruzo in fižol. — Naše ravnine so vse pod vodo. Bojimo se za aimsko setev, da ne bo prezimila. Sv. Rupert v Slov. goricah. Zadnjič smo poročali, da bodo letos ženini na karte, pa smo se ¡ppšteno urezali, kar naenkrat imamo cel koš kandidatov, ki bodo skočili v sladki zakonski jarem. Bog daj srečo! — Pretečeno nedeljo je Imela krajevna Kmečka zveza občni zbor. Mnogo ljudi je poslušalo z zanimanjem poročila g. Špind-lerja in marsikateri je prišel do zaključka, edina kmečka organizacija je vodnica kmetskega stanu. Za zaključek je zapel moški zbor kmečko pesem: »Mi smo slovenske zemlje orači«. Sv. Andraž v Slov. goricah. Letošnji predpust je pri nas zelo živahen, saj je bilo zadnjo nedeljo oklicanih 10 parov. Najlepše izpričevalo naši župniji podaje dejstvo, da imamo letos samo domače neveste, celo iz treh tujih župnij so si zaželeli ženini nevest iz naše župnije. Pa jih še imamo... Nakaznic za neveste pri nas zaenkrat še ne bo. Naš vrli Pihler Franček si je izbral za svojo življenjsko tovarišico šauprl Fa-niko, vrlo družbenico, požrtvovalno cerkveno pevko in vneto gledališko igralko. Težko jo bomo pogrešali na našem odru. Bog živi vrla novo-poročenca! Naš dobri Čeh Franček, brat bogo-goslovca Jožeka, tudi naš dober igralec, pa je segel po Fekonjevi Micki, ki je tudi članica naše dekliške družbe. Bodita srečna v prijaznih Hva-letincih! — Tudi ugledna Korenova družina je obhajala poroko hčere France z občinskim odbornikom Jakobom Zorkom. Obilo sreče želimo na skupni življenjski poti! Pa tudi ostalim ženinom in nevestam želimo po kratkih medenih tednih še medena leta Ostanite zvesti svojemu dosedanjemu hišnemu prijatelju »SI. gospodarju«. — V tukajšnji župniji se je ustanovilo gasilsko društvo, ki šteje že lepo število članov. Naša dolžnost je, da z vsemi močmi podpiramo gasilce, katerih cilj je, bližnjemu biti v pomoč ob času stiske. Na pustno nedeljo nameravajo gasilci prvič stopiti v javnost s posebno prireditvijo v Cerkvenem domu. Vabljeni vsi, da podpremo njih plemenita stremljenja. Sv. Trojica v Slov. gor. Dne 23. februarja, na pustno nedeljo, ob 3 popoldne bomo v našem farnem domu predvajali dve pustni igri: »Gosposki ženin« in »Boter Zmešnjava«. Vabimo vse in tudi nasmejali se boste. Na pustni torek ob 4 popoldne igri ponovimo. Dravsko polje Trniče na Dravskem polju. Minuli mesec je tukajšnja kmečko nadaljevalna šola priredila razna predavanja. Reči moramo, da je bila udeležba res zelo velika, vendar bi se še predavanja lahko udeležil marsikateri, pa bi se ga tudi, ko bi vedel, kako zanimivo in praktično so nam razlagali g. predavatelji o raznih panogah kmetijstva Naša dekleta in žene je gotovo zanimalo predavanje o svinjereji, gospodarje pa razprave o različnih kužnih boleznih pri živini. V zadnjem pre-uavanju o krompirju smo slišali res zanimive stvari. G. prof. Šiftar nam je predaval o gnojenju krompirja in sploh, kako priti do čim večje j proizvodnje. Cena krompirju je napiam današnji! draginji res prenizka, pa priznati moramo, da! smo si deloma sami krivi. In to zaradi tega, ker o kakšni zadrugi nočemo ničesar slišati, da bi tako prodajali, kakor bi nam šlo v račun. Zdaj smo pa odvisni od trgovcev, tako da trgovec brezskrbno živi, seveda na naš račun, in mi pa zraven svojega pridelka trpimo silo. Ptujsko polje Ptujska gora. Novo stolpno uro dobimo na spomlad. Stane 6000 din. Po domači župniji se je do sedaj nabralo v ta namen 3250 din. Nekateri so prav lepo darovali. Bog daj, da bi jim sledili še drugi. Vsem pa naj ljubi Bog in gorska M. B. stotero poplačata. — Predzadnjo nedeljo smo či-tali v »Slovencu«, da so v Sv. Lovrencu na Drav. polju, t. j. v naši sosednji župniji, letos tudi »ženini na karte«. Pri nas bomo pa imeli »Davek na samce«, tako se namreč imenuje igra, katero bo na pustno nedeljo popoldne ob treh igralo naše Prosvetno društvo na Ptujski gori. Vse kaže, da bo velik obisk, zato si priskrbite vstopnice že vnaprej! — Elektrifikacija Dravskega polja, t. j. občin Cirkovce, Sv. Lrovrenc na Dr. polju, Ptujska gora, se bo gotovo tekom tega leta izvedla. To je zadnji čas, ker material bo vedno dražji. Zato naj nišče ne tvega oskrbeti svojega stanovanja in gospodarskih poslopij z električno razsvetljavo. Ptujska gora. Veseloigra »Nevesta Iz Amerike«, ki jo je igral na Svečnico naš Dekliški krožek, je dobro uspela. Dekleta so se prav uži- vela v svoje vloge, zato jih je občinstvo tudi nagradilo z burnim smehom in ploskom. Slovenja vas pri Ptuju. Dela za elektrifikacijo občine Slovenja vas so v teku, mislimo, da nam bo na spomlad končno vendarle zasvetila prepo-■trebna elektrika, katero že vsi težko čakamo, posebno sedaj, ko so nam spet znižali dobavo petroleja. — V nedeljo, dne 9. februarja, so gostovali pri nas na Hajdini igralci iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Uprizorili so Finžgarjevo igro »Naša kri«. Igralcem vsa čast. — Veliko skrbi dela našim gospodinjam bližajoči se pust, ker nam grozijo samo — koruzni krofi. Sv. Marko pri Ptuju. Dne 9. februarja 1941 se je zbrala množica kmečke mladine iz naše fare k ustanovnemu občnemu zboru Mladinske kmečke zveze. Praznik naše kmečke mladine so počastili s svojim obiskom domači župnik, načelnik MKZ g. Puš, župnik iz Sv. Barbare, ban. svetnik g. Prelog, predsednik krajevne KZ g. Kuhar in okrajni tajnik g. Bračko. Po kratkem pozdravu je podal svoje poročilo načelnik MKZ g. Puš, ki je izrekel našim fantom vse priznanje, da so sami spoznali potrebo po ustanovitvi te važne mladinske organizacije. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika Feguš Janez, znan markovski mladinski organizator, ki posveča ves svoj prosti čas za uveljavljenje kmečkih pravic, za dosego tistega mesta v današnji družbi, ki našemu kmetu po vsej pravici pripada. Mi pa želimo, da bi delo naše kmečke mladine obrodilo tisočere sadove, ki bodo oplajali ves naš narod, kajti le tedaj se bomo lahko počutili varne pred vsemi sovražniki. Kmečka mladina na delo! Slovenska IKrajjina Turnišče. Ob koncu preteklega meseca je imela naša krajevna Kmečka zveza svoj redni občni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan. Ob tej priliki je imel kmetijski referent iz Lendave zanimivo in poučno predavanje, katerega so prisotni z zanimanjem poslušali. — Pred nedavnim je mati nekega našega študenta šla na obisk k svojemu sinu v Maribor. Ko je dijak N. F. zvedel za materin obisk, je z veseljem stekel po stopnicah k dragi materi. Toda po nesrečnem naključju mu je na stopnicah spodrsnilo in si je vpričo matere zlomil roko. — Ni še dolgo tega, da so trije naši čevljarski ter en krojaški pomočnik hodili v Maribor polagat mojstrski izpit, katerega so trije srečno položili, a eden se pa bo moral še enkrat priglasiti. Beltinci. Te dni nas je zapustil g. kaplan Piki, ki je pri nas služboval le nekaj nad pol leta. Ker je bil odličen prosvetni delavec in se je mnogo trudil, da bi razvajeno mladino, ki ni zahajala v cerkev, temveč postajala okrog cerkve in popivala med službo božjo, spravil na pravo pot, so ga ljudje zelo vzljubili. Na novem službenem mestu v Hrastniku mu želimo mnogo uspeha med našimi rudarji! Bakovci. Svoječasno smo na tem mestu poročali o krvavem obračunu, ki se je zgodil pri Voglerovih med rejencem Tratnjek Štefanom in Vogler Francom in Marijo. V nekem medsebojnem prepiru je namreč Tratnjek tako obdelal z ročico svojega rednika, da mu je celo eno rebro zlomil. Za svoje nehvaležno dejanje je bil Trat- čez noč pripraviti vse za razrahljanje mestnega obzidja s topovi, za premostitev jarkov in za vdor na najbolj šibkih mestih. Številni turški saperji in pijonirji so zakopali do jutra za izmetane nasipe težke topove. Hrzale so žage in pele sekire, odmevala kladiva od zabijanja žebljev za mostišča, oblegovalne stolpe in lestve. Po turških treh glavnih taboriščih v Graškem, Koroškem predmestju, po slivovih nasadih ter gozdovih v Krčevini so svetili s plamenicami vso noč, odjekala so vsakojaka nerazumljiva povelja; turška vojska je bila z vsemi močmi na delu, da potolaži razljutenega sultana z zavzetjem Maribora po prvih dobro pripravljenih naskokih. Veliki vezir Ibrahim paša, ki je tudi padel pri sultanu v nemilost radi prenagljenosti, je hotel odobro-voljiti vladarja na svojstven in azijatski način. Nekje za Tremi ribniki je dal vloviti po šumi se skrivajoče kmete, katere so preoblekli v uniforme v nemški armadi običajnih »landsknehtov«. S pomočjo poučenih tolmačev je izsilil iz ujetnikov priznanje, da so bili oni spuščeni po vrveh v zadnjem hipu iz mestnega obzidja in so spustili vodo v prazne trdnjavske jarke. Drugo jutro je pred pričetkom obstreljevanja sporočil vezir Sulejmanu, da je uspela njegovim ljudem izsleditev onih vragov, kateri so zakrivili včerajšnjo nesrečo. Jetniki so morali še enkrat vpričo sultana potrditi, kaj so zagrešili. Ogorčeni vladar je smehljaje zamahnil Ibra-himu v znamenje, da mu zopet zaupa in naj postopa s krivci po svoji volji. Čisto nedolžne vojaško preoblečene kmečke siromake so odgnali v bližino treh glavnih obrambnih stolpov. V z obzidja razločno vidni razdalji so omilili sultanovo jezo z izlivom tatarske krutosti nad trojico krščanske raje. V landsknehte preoblečene tri krčevinske kmetice so navlekli s konji na zaostrene droge tako, da se jim je zasadila konica skozi zadnji del telesa do trebuha. Nato so vkopali kolce v zemljo in pustili viseti mučence po cele dneve v nepopisnem trpljenju, dokler ni zlezlo telo z lastno težo tako daleč po drogu, da je prebodel zaostreni del kak glavni notranji del in povzročil edino rešiteljico — smrt! Oblegani so brž uganili, da gre za maščevanje turških poveljnikov nad nekrivci in da naj služi strašna kazen branilcem v svarilen zgled: taka smrt čaka vsakega, kateri bi se skušal prekrasti skozi obroč oblege in poklicati pomoč od zunaj. Gospod Krištof je potrdil s svojo poveljniško besedo, da med nasajenimi ni resničnega rešitelja, kojega duha-prisotnost in hrabrost slavita še danes narodna pesem ter ustno izročilo. Strahovite muke na kolce nabodenih so končali mariborski topničarji. Obsuli so z granatami okrog trpečih da niso sosedje nikoli , čutili poželenja do njih, morda pa tudi podnebje, ki hladi pač sproti vse vroče nagone. Kako drevesa osvajajo tla. Znano je, da se nekatera drevesa, posebno pa še grmičevje, širijo zelo naglo ln zavzemajo nove prostore. Najlepše se vidi to v pragozdu, ki stalno prodira v obdelano zemljo, če ga ne »odganjajo«. Pripetilo se je večkrat, da se je pragozd razbohotil v preprosta naselja in so se ljudje, ki niso imeli potrebnih sredstev, da bi ga zaustavili, morali preseliti drugam. Tudi naše drevje zahteva svoj »življenjski prostor«. Hitrost, s katero si posamezne vrste dreves pridobivajo nov prostor, je zelo različna. Najbolj len in brezskrben v tem pogledu je hrast. Ce prepustimo njek obsojen na 8 mesecev strogega zapora, kar ga bo gotovo spametovalo. Sv. Sebaščan. Tu se je vršil sestanek naše krajevne JRZ. Na sestanku je govoril zastopnik ba-novinske JRZ iz Maribora. Le škoda, da je bilo tako slabo vreme in je bilo bolj malo poslušalcev, kajti veliko zanimivega smo zvedeli. Taki sestanki so bili v vseh občinah soboškega sreza. Haloze Sv. Barbara v Halozah. Sneg po Halozah je skopnel in to zelo hitro radi silnega juga. Vsi travniki so bili pod vodo, ponekod so bili zemeljski plazovi. Vinogradniki so začeli rezati in kopati. Dravinjska dolina Loče pri Poljčanah. Ce greš iz Poljčan v Slov. Konjice, prideš nekako na sredi poti v Loče Cesta se vije zdaj manj zdaj bolj blizu Dravinje, ki v svojem toku žre bregove in na obeh straneh odnaša rodovitne njive in dobre travnike. Oh, kako bi bila potrebna regulacije! Pa je zaradi letošnje januarske odjuge Dravinja tako narasla, da nam je grozila poplava. Ob tej priliki je ta grda voda odnesla s seboj jez pri mlinu, ki ni bil važen samo za mlin, ampak tudi za našo elektrarno. No ja! Bilo pa je tako: Ce je bila prevelika voda, če je je bilo premalo, ali če je mlinsko kolo, ki je opravljalo dvojni posel, zamrznilo, ni bilo luči. Hudomušneži so pač govorili, da v Ločah elektrika sveti samo vsake kvatre enkrat. In še so dodali: Hvala Bogu, da je šel jez po vodi! Sedaj ne bo luči, pa ne jeze in stroškov. Pa ne bo tako! Bodi luč! To mora biti. Menda smo ja toliko sposobni, da zainteresiramo merodajne kroge, da dobimo pošteno luč, ki ne bo samo svetila, ampak gnala tudi naše stroje. In kolikor je sedaj stvar že zrela, vemo le eno: Luč bomo imeli, če se ne bomo bali ugrizniti v ta trd oreh in tudi ne seči v žep. Kdor več ima, naj več prispeva. Nergačev ni treba! Z ner-ganjem še ni nikjer elektrika zagorela. Mi pa jo hočemo imeti. Zato na delo! Bog živi luč in tiste, ki se trudijo, da jo dobimo. — Naš občinski rdeči križ si je pretekli ponedeljek izvolil novo upravo z č. g. Modrinjakom Francetom kot predsednikom, g. dr. Ankerstom Erikom kot podpredsednikom, g. Grumom Martinom kot blagajnikom in gdč. Pugelj Ivanko kot tajnico. Zavedamo se pomena Rdečega križa v teh preizkušenj polnih časih in zato je Rdeči križ organiziral v Ločah .bolničarski tečaj, ki ga vodi šef zdravnik dr. An-kerst Erik, banovinski zdravnik s predsednikom Rdečega križa. Začel se je tečaj že 4. dec. 1940 in še traja. Priglasilo se je 42 udeležencev obojega spola. Udeležuje pa se tečaja tako 25 do 30. Ob koncu bomo naredili izpit, da bomo imeli izprašane bolničarje in bolničarke vsaj za prvo pomoč. — Pa imamo tudi kmetijsko nadaljevalno šolo za naše fante. Več znaš, več veljaš! Lepo število naših fantov jo obiskuje. Naši bodoči gospodarji! — Po odhodu ge. Brede Orel in gdč. Kos Jožefe, učiteljic, sta ostali na naši šoli dve učni mesti nezasedeni. Pouk trpi. Na eno mesto dobimo sedaj g. Lobnik Franca, učitelja iz Apač. Pa ga nergači in sitneži že strašijo, kaj bo v teh Ločah začel. Ml mu pa kličemo: Le korajže je treba in čimprej na svidenje! — Zapusti pa nas tukajšnji orožniški komandir g. Skorič Dušan, orožniški narednik. Na novem mestu mu želimo obilo uspeha in naj ohrani Loče v dobrem spominu. Loče pri Poljčanah. Prehrana je pa zelo kočljiva zadeva. Najbolj je nerodno, če je prazen že-lodček, prazen žep in so še prazne kašče. Pa vse to nas menda ne bo doletelo. Saj oblast skrbi za naše želodčke. In tudi občinski prehranjevalni odbor se je za stvar zavzel. So težave in sitnosti, ker pri ljudeh ni razumevanja. Najbolj to vse čuti g. delovodja našega prehranjevalnega odbora, nad katerim pač vsak strese svoje muhe. Pa ima gospod železne živce. Sicer pa smo sedaj dobili vagon pšenice in koruza in krompir kar po vagonih romata v Loče. Bo se pač treba tudi navaditi na koruzni kruh in žgance. Včasih pa bo dobro tudi pasove malo bolj napeti, pa bo tudi šlo. Od lakote še do danes ni nikdo umrl pri nas in upamo, da še ne bo kmalu. — Pa dovolj, da ne bo predolgo in ne bo romalo v koš. Smo se pač malo morali razpisati, ko že tako dolgo nismo poročali, kako živimo, kaj delamo in kako se imamo v Ločah. r Konjiški okraj špltalič. Dolina Sv. Janeza, ki jo je pred leti opeval naš g. Pivec v »Našem domu«, je letos sicer strašno prizadeta na posledicah toče, a se tudi po malem giblje in zibuja iz spanja. Kmalu bo sklep kmetijskega tečaja, ki ga z uspehom obiskuje 20 fantov. Predavanja za ljudstvo ob nedeljah so zanimiva in dobro obiskana. Za sklep tečaja 23. februarja popoldne pa se nam obeta večja prireditev in odličen obisk tudi iz sosednjih Konjic. — Naš rojak č. g. Pivec, župnik v Sv. Janžu pri Dr. je še vedno bolan v slovenjgraški bolnišnici. Želimo mu skorajšnjega okrevanja, da bi se mogel povrniti med nas. — In glavno: klic na pomoč. Mi stradamo. Ni žita, ni moke, ne koruze in povečini tudi ne denarja, ni krušnih kart. Zakaj se vsa stvar pri koruzi in kartah ravno v Konjicah toliko zavlačuje. Dramlje in Loče, kjer ni bilo toče, so jo dobile že dvakrat, tu pa, kjer je že cela vrsta koč, pa tudi kmetov, že pozabila, kaj je kruh, pa se odlaša. To je v škodo vsemu gospodarstvu. Saj sestradani, lačni, bolni ljudje niti svojih gruntov spomladi ne bodo mogli obdelati. Zato prosimo in zahtevamo, dajte nam takoj koruze in moke, znižajte cene, odpišite davke po toči prizadetim. Smarski kraji Šmarje pri Jelšah. Zopet je zapihal jug in globoko zapadlemu snegu tako prizadejal, da bo kmalu skopnel. Ali pa bo tudi res skoraj nastopila ljuba pomlad? Tako se sprašujemo, ko gledamo gole gričke, prevlečene s suho travo. Se veliko bolj pa smo radovedni, ali bo skoraj za svetila elektrika po naših krajih. Slišimo, da bo; saj nam je bila že večkrat obljubljena. Zato upamo in pričakujemo, ker se zavedamo mi in gotovo tudi drugi, da obljuba dela dolg. Posebno zdaj bi nam prišlo prav, ker nam tako primanjkuje tega ljubega petroleja, tako zvanega povzročitelja vojne. Pri razdelitvi petrolejnih kart se je zaradi premalo določene količine pokazalo precej nevolje, tako med občani kakor tudi med občinskimi uslužbenci. Da, elektrika. Da bi le kmalu prišla! Da ji bo pa pot olajšana, so že precejšnji del naših cest popravili, znižujejo in uravnavajo klance v Lešjah med Mestinjem in Belim ter se bodo lotili tudi še Halerjevega brega. — Pust se nam za prihodnji teden seveda tudi letos ponuja, pa mu prerokujejo, da bo našel na mizah le manj »krapčev« kakor druga leta, ker primanjkuje moke in je še ta malenkost le na karte. Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Šele danes ljudstvo spozna, koliko dobro obdelana zemlja velja. Danes, ko so kmetski pridelki dobili prilično ceno. Kmetje, zlasti še mali posestniki, gledajo danes na to, da svojo zemljo čimbolj izkoristijo. To se vidi tudi v tem, koliko se ljudstvo zanima za izmenjavo boljših semen in za umetna gnojila. Lanska vinska kapljica pa, ki se Je dala dobro vnovčiti, je navdušila vinogradnike za obnovo vinogradov. Ce pogledamo po naših vaseh, povsod vidimo, kako vinogradniki zdaj v zimskem času rigolijo goličave, primerne za vinsko trto. V starih slabih vinogradih pa pripravljajo zemljo za obnovo vinske trte. Tako se vidi, da se danes kmet zaveda, da se za svoj življenjski obstoj mora zanesti na lastno in sicer dobro obdelano zemljo. — Dekliški krožek Slomškovega prosvetnega društva je v nedeljo, dne 9. t. m., uprizoril igro »Magdina žrtev«. Cisti dobiček je bil namenjen za revne šolske otroke obeh šol. Prireditev je sijajno uspela s prav obilno udeležbo. Tako je naše ljudstvo najlepše pokazalo, da je odprtega srca do revnih nedolžnih šoloobveznih otrok. V večih primerih se zgodi namreč, da otroci prihajajo v mrzli zimi po eno uro daleč v šolo na tešče. To pa zato, ker je doma prevelika revščina. Takim in drugim revnim otrokom šolsko vodstvo nudi toplo hrano s kruhom. Da se ta akcija čimbolj omogoči, priporočamo tudi v bodoče, da na take prireditve, kjer je čisti dobiček namenjen za revno šolsko deco, pridete v čim večjem številu. Tako boste najrevnejšim otrokom pomagali do kruha. Laški okraj Smarjeta. (Rimske Toplice.) Zamisel pokojnega dr. Korošca je bila ustanovitev šolskih kuhinj. Tozadevno se je tudi pri nas pokazala potreba. Tako že od novega leta dalje dobiva v šoli mleko in kruh okrog 20 učencev vsak dan. Toda ugotovljeno je, da je res potrebnih okrepčila še okrog 60 učencev. Saj bori zaslužek staršev ne more v sedanji draginji zadovoljno nasičevati številne družine. Ustanovil se je pododbor za zimsko pomoč pod predsedstvom šolskega upravitelja g. Alojzija Koželja. V odboru so tudi zastopana vsa društva v šmarjeti, ki so obljubila finančno pomoč. Ko so začeli z akcijo za zimsko pomoč, niso imeli nobenih sredstev. Kr. ban. uprava, ki je nakazala 200 dinarjev, je pripomogla le k nakupu potrebnih kuhinjskih predmetov. Toda ko je akcijo podprl g. Uhlich, ki pošilja dnevno 4 kg kruha, se je breme nekoliko omejilo. Iz cerkvene zbirke, ki bo poklonjena odboru, se bo vsaj lahko plačevalo mleko. Upamo, da bo z božjo pomočjo in s podpiranjem so- hrastov gozd samemu sebi, bo potrebnih več sto let, da se bo pomaknil za sto metrov v polje. Druga skrajnost pa je leska. Ta se širi najhitreje. V 20 ali 30 letih zaraste leska velike prostore in jo morajo vedno iztrebljati, da se preveč ne šopiri naokrog. Prva zrna japonske kave. V poskusnih vrtovih japonskega poljedelskega ministrstva v bližini Tokia so nabrali pol kilograma kave. Pridelek je gotovo majhen, a vendar zelo važen, ker je to sploh prva kava, ki so jo pridelali na Japonskem. Strokovnjaki so vsadili kavovce, ki so jih prinesli iz Brazilije, in so z uspehom zelo zadovoljni, ker dokazuje, da bi mogla kava rasti tudi na Japonskem. Ni izključeno, da bodo začeli v tej deželi pridelo- rajajočo turško sodrgo. Gromoviti razpoki okroglih železnih granat so pobili dokaj Turčinov in privabili angela smrti k nepopisno trpečim ... Zgled zaupanja v božjo pomoč S prvimi topovskimi streli je otvoril oblego Maribora mestni poveljnik Krištof Wildenrainer. Po mukah treh žrtev nekoliko potolaženi sultan Sulejman mu je koj vrnil milo za drago. Na njegovo povelje so začeli bruhati streli vseh vkopanih turških težjih topov kamenje in železo v obzidje ter vžigalne bombe na najbolj vidna mestna poslopja. Obzidje je bilo dovolj debelo in trdno, da je vzdržalo in odbijalo najtežje krogle. Več sreče je imelo turško topništvo z zažiganjem. O uspehu muslimanskih užigalnih granat, ki je povezan z junaškim činom preprostega slovenskega hlapca, nam je zapustila stara kronika o drugi oblegi Maribora tole: Ob bližanju Turkov je zbežalo več družin iz Maribora v sosedne vinograde ter na Pohorje. Svoje premoženje so zakopali globoko po kleteh. Mlad tesar Pre-denik je bil zaposlen s postavljanjem ogrodja na mestnem cerkvenem stolpu, za katerega so pričakovali nove zvonove iz Gradca. Ob bližajoči se turški nevarnosti je za-ukazal svoji ženi, naj zbeži s polletnim otrokom v spremstvu zvestega hlapca, kateri se je pisal Venski, v Ruše. On sam je obljubil, da bo prišel za njo, ko bo oblege konec, ker ni mogel manjkati kot mlad in krepak meščan med branilci. Svojo žalostno ženo je priporočil varstvu hlapca in je odhitel na odkazano mu mesto na obrambnem zidu. Strah pred turškimi krvoloki je zmešal tesarjevo ženo tako, da ni pripravila vsega pravočasno za pobeg. Naenkrat se je raznesel po mestu glas: »Turki drvijo proti Mariboru od Košakov!« Kmalu potem so se ž« oglasili po Graškem predmestju prvi streli. Za umik je bilo prekasno. »Kam?« je kriknila na smrt preplašena tesar jeva žena. »Na cerkveni stolp, tam bom z otrokom še najbolj na varnem!« Hlapec jo je svaril pred zatekom v stolp, a nič ni pomagalo. Bednica je pograbila otroka in je tako tekla proti zvoniku, da jo je hlapec komaj dohajal. Ko je prisopihala do prostora za zvonove, se je zgrudila od onemoglosti. Zvesti hlapec ji je stal ob strani. — Že so pričeli boji za posest mesta. Kmalu se je pokazal po turških topovskih strelih na raznih krajih mesta dim, kateri je oznanjal izbruh požarov. Ogenj se je razširil med bojem do cerkve. Venski je zasledoval iz zvonika napad in obrambo. Z neugnano naglico so se začeli plameni oprijemati prvih lesenih stopnic v zvoniku. Rešitev po gorečih stopnicah je bila izključena. ciilno čutečih ljudi zagotovljen uspeh. Naprošeni ste, da podprete vsak po svojih močeh naše za-početo deio. Srečni vsi bi lahko bili, če kruh delil bi z bratom — brat. Ifamiaiiil- »Orača, naš največji kmetijski strokovni list bc posvetil v okviru akcije za povečanje kmetijska proizvodnje svojo letošnjo marčevo številko izključno navodilom za pravilno gojenje onih kmetijskih rastlin, ki jih sejemo, ozir. sadimo spomladi. Da bodo mogla potrebna navodila priti v roke slednjemu slovenskemu kmetu, bo izšla tretja številka Orača v zvišani nakladi 50.000 lztisov. V nedeljo, dne 2. marca, se bo ta številka Orača razpečavala po vseh slovenskih krajih. Posamezni izvod bo stal samo 1 din. Opozarjamo že zdaj na to izredno številko Orača vse naše čitatelje in jim priporočamo, naj si jo kupijo. S tem si bodo za en sam dinar preskrbeli navodila, ki jim bodo pomagala zvišati množino in kakovost ter s tem tudi vrednost letošnjih pridelkov. '¿rebanje knjižnih nagrad Družbe sv. Mohorja. Pri žrebanju knjižnih nagrad dne 15. februarja 1941 so bile izžrebane naslednje številke: 229 (1. nagrada, knjig za 2.500 din), 1491 (2. nagrada, knjig za. 2.000 din), 1333 (3. nagrada, knjig za 1.500 din), 1621 (4. nagrada, knjig za 1.0U0 din), 104, 124 (5. in 6. nagrada, vsaka knjig za 500 din), 1.561, 577, 1.175, 167 (7. do 10. nagrada, vsaka knjig za 250 din), 211, 505 191, 1.371, 650 (11. do 15. nagrada, vsaka knjig za 200 din), 1.291, 417, 119, 700, 624, 1.115, 67, 676, 1.558, 865 (16. do 25. nagrada, vsaka knjig za 100 din), 217, 221, 1.419, 726, 815, 1.489, 516, 1.738, 1.223, 1.408, 164, 758, 998, 7, 793, 1.524, 1.592, 153, 1.016, 873, 540, 836, 462, 421, 1.309 (26. do 50. nagrada, vsaka knjig za 50 din). Lastniki izžrebanih številk naj nam pošljejo kupone z navedbo svojega točnega naslova in s sporočilom, katere knjige naše založbe žele kot nagrado. — Družba sv. Mohorja v Celju. 343 Sanatorij v Mariboru: Tyrševa ulica 19, tel. št. 23-58, je najmoderneje urejen za operacije. Enteroklinar za izpiranje debelega črevesa! Vodja Specialist kirurg dr. černič. 23 Ljudski oder v Mariboru ponavlja na pustno nedeljo, 23. t. m., ljudsko igro »Pokora kmeta Bohanca« v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. Prosvetno društvo na Pobrežju priredi v nedeljo, dne 23. februarja, ob 3. uri popoldne pustno zabavo z raznimi šaljivimi nastopi, smeh itd. Libeliče. V nedeljo, t. j. 23. februarja, bo po maši v šoli predavanje, združeno s skioptičnimi slikami. Naslov predavanju je »Slovenska zemlja spomladi, poleti, jeseni in pozimi!« Nato bo še predavanje o zgodovini slovenske zemlje. Pose-tite predavanje polnoštevilno, ker je tako malokdaj. Vsakemu bo nekaj koristilo. >?akole. Predpust bomo zaključili v nedeljo, 23. februarja, ob treh popoldne v posojilnični dvorani Igrali bomo prisrčno šaloigro »Tončka in Pepca — nevesti«. Na programu so še tudi drugi šaljivi prizori. Vstopnina običajna. Pridite! Bog živi! DR. BREZNIK VLADIMIR zdravnik v Ptuju, ordinira od 15. februarja 1941 naprej na Florjanskem irgu štev. 1, prvo nadstropje levo, poleg okrajnega cestnega odbora. Ordinira dnevno od 8—12 in 3—5. Telefon 105. 313 Marija Snežna. V nedeljo, 23. t. m., bo po večernicah občni zbor Prosvetnega društva, katerega se naj udeležijo člani ter članice in še naj pripeljejo s seboj druge. Jarenina. Dne 27. tega meseca, ko bomo obenem imeli občni zbor Kmečke zveze ter se bomo tudi domenili glede ustanovitve zadruge, potom katere bomo nabavljali svoje potrebščine ter potom nje tudi prodajali svoje pridelke, če nam jih bo letos ljubi Bog kaj dal. In takrat, 27. februarja, pričakujemo tudi obilne udeležbe od strani naše mladine, da se bomo pomenili glede ustanovitve mladinske Kmečke zveze. — Jareninčani! Pokažimo, da tisti stari kmečki ponos in tisti duh skupnosti in samozavesti, ki sta ga pred vojno zanesla k nam pokojni voditelj dr. Korošec in dekan g. Gomilšek, v nas še ni popolnoma zamrl in da smo še vedno tisti Jareninčani, kakršne je postavljal za vzor vsem Slovencem leta 1904. rajni dr. Evangelist Krek na Brezjah na Gorenjskem. Pomagajmo si sami in krepko poprimimo za delo, pa bo Bog dal svoj blagoslov. Sv. Jurij ob Pesnici. Tukajšnji Fantovski odsek uprizori na pustno nedeljo na šolskem odru ob 3. uri popoldne in ob 7. uri zvečer veseloigro »Dva para se ženita«. Z obilno udeležbo doka-žite pravilno razumevanje naše severne mladine. Sv. Rupert v Slov. goricah. Na pustno nedeljo pa vsi v društveni dom, kjer bodo igrali »Dva para se ženita«. Nastopila bosta tamburaški in pevski zbor z izbranimi pesmi Bog živi! Sv. Anton v Slov. goricah. Tukajšnji Fantovski odsek uprizori na pustno nedeljo, dne 23. februarja 1941 po večernicah v tukajšnjem Društvenem domu predpustnemu času primerno komedijo v 3 dejanjih: »Pričarani ženin«. Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Zadnji domovinski dan je tako lepo uspel, da se prireditev z igro »Naša kri« ponovi v nedeljo, 23. februarja. Gornja Radgona. Tukajšnje Prosvetno društvo bo uprizorilo v soboto, 22. februarja, zvečer ob 8. uri in v nedeljo, 23. februarja, popoldne igro »Pričarani ženin«. Je to nova komedija, ki bo nudila vsakomur obilo smeha. Trniče na Drav. polju. Vsa župnija govori o igri »Guzaj«, katero uprizorijo, kakor smo že poročali, učenci tuk kmečko nadaljevalne šole 23. t. m. v dvorani ob 3. uri popoldne. Prosvetno društvo v Majšperku priredi v nedeljo, 23. februarja, ob 3. uri popoldne in ob 7. uri zvečer v tukajšnji prosvetni dvorani ob 70 letnici F. S. Finžgarja, slovenskega pisatelja in narodnega učitelja, njegovo pretresljivo dramo »Razvalina življenja«. Sodelujejo moški pevski zbor in tamburaši. Sv. Urban pri Ptuju. Fantovski odsek pri Sv. Urbanu uprizori na pustno nedeljo, dne 23. februarja popoldne po večernicah v Farnem domu lepo šale in smeha polno igro »Stari in mladi«. Velika Nedelja. Prosvetno društvo »Mir« ponovi v nedeljo, 23. t. m., po večernicah burko »Moja teta, tvoja teta«. Svetinje pri Ormožu. Ob zaključku kmečko na-nadaljevalne šole pa sledi takoj, t. j. v nedeljo, dne 23. februarja, igra »Gruda umira«, ki se ponovi 2. marca. črešnjevec pri Slov. Bistrici Tukajšnje Prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 23. februarja, po večernicah v »Slomšekovem domu« zelo veselo burko »Maksi«. Vse, ki se želijo iz srca poveseliti, vljudno vabi odbor. Loče pri Poljčanah. Naše Katoliško prosvetno društvo »Slomšek«, ta pionir katoliške prosvete v Ločah, nam pripravlja za nedeljo, 23. februarja 1941, popoldne presenečenje. Na preurejenem in preslikanem odru uprizori Gogoljevo »Ženitev«, burko v 3 dejanjih. Smeha bo na cente. Če kdo ne ve, kako se taka stvar naredi, tudi v Ločah imamo nekaj takih, ki pobirajo korpce, naj pride pogledat. Vstopnina navadna. Cvetkovci. Prostovoljna gasilska četa priredi na pustno nedeljo, dne 23. februarja 1941, veselico »Plesni venček« s prosto zabavo pri tov. Francu Petek v Cvetkovcih. Bele vode. Prosvetno društvo bo igralo na pustno nedeljo dve igri: »Jezičnega dohtarja« in »Kisle gobe«. Smeha bo toliko, da ga ne bo mogoče spraviti v vse belovoške koše in da bodo še sosedje lahko tega veselja deležni, katere lepo vabimo. — Naši fantje in dekleta se bodo letos postavili, ker hočejo dokončati svoj prosvetni dom. Lani so zbrali les, letos bodo pa postavili lepo dvorano, kjer bodo imeli sestanke, telovadbo in igre. če bi imeli dvorano, bi lahko veliko več storili. Pa že sedaj smo z uspehi zelo zadovoljni, nekateri so nam jih kar nevoščljivi. Za-četniki smo, pa se ne bojimo tistih, ki se že dalje vadijo kakor mi. . c. Andraž pri Velenju. Prosvetno društvo priredi na pustno nedeljo, dne 23. februarja, ob 3 popoldne v prostorih osnovne šole komedijo v treh dejanjih »Pričarani ženin«. Vsi, ki se hočete enkrat pošteno nasmejati, vljudno vabljeni! Sv. Frančišek Ks. Tukajšnji moški pevski zbor »Zarja« priredi na pustno nedeljo, dne 23. februarja, v Prosvetnem domu pevski koncert. Začetek ob 3. uri popoldne. Med odmori igra tamburaški zbor. Vsi prijatelji slovenske narodne in umetne pesmi prisrčno vabljeni! Sv. Pavel pri Preboldu. Ker je bilo v naši farl sedaj za predpust razmeroma malo svatov, si je izmislilo Kat. prosvetno društvo uprizoriti veseloigro »Pričarani ženin« v 3 dejanjih. Ker imamo pri nas mnogo takih, ki že dolgo par izbirajo, pričakujemo lepe udeležbe v soboto zvečer, 22. t. m., ob 8. uri in v nedeljo, 23. t. m., pop. po večernicali v Društvenem domu. Laško. V nedeljo, dne'2. marca, ob 3. uri popoldne uprizori Fantovski odsek v zvezi z Dekliškim krožkom v Nadžupnijski dvorani dramo »Stari In mladi«. LISTNICA UREDNIŠTVA Fr. Al., Mislinje. Znamke smo Vam vrnili. Poročate, da se je na poroki g. Z. G. nabralo 400 din za uboge! Notice ne objavimo, ker o nam neznanih porokah ne poročamo več. »Ljubi Bog,« je zaklicala tesarjeva žena, »živi bomo zgoreli!« Hlapec Venski je pokleknil in goreče molil, ker se mu je zdel pobeg iz zvonika nemogoč. Naenkrat se mu je rodila rešilna misel. Skočil je pokonci in zaklical: »V božjem imenu! Moramo pač po zunanji steni stolpa na prosto.« »Kako bo mogoče?« je vprašala mati. »Z božjo in Marijino pomočjo. Le korajžno!« je bodril obupanko od trdne vere prežeti hlapec. Na iz line stolpa moleči drog je pritrdil vrv, ki je bila pripravljena, da bi z njo DOtegnili v zvonik novi zvon. Zavihtel se je iz podstrešne line, zgrabil za vrv ter zaklical: »Otročiča si priveži s predpasnikom na hrbet, mene se oprimi z obema rokama okrog vratu! Če se ti vrti v glavi, zamiži!« V groznem trepetu so opazovali spodaj stoječi starci, ženske in otroci spuščanje iz višine po vrvi... Iz spodnjih stolpnih lin je že švigal in grozil s pogibeljo — plamen. V nevzdržnem položaju viseči Venski je zavpil gledalcem: »Na pomoč! Prinesite mi lestvo, ker ne morem več!...« Hitro so zvezali dve gasilski lestvi in ju podstavili pod noge skoraj onemoglega rešitelja matere in otroka. Občutek lesenega klina pod nogami mu je vrnil še toliko moči, da je prinesel po vrvi in lestvi na trda tla mater z otrokom na hrbtu. Hlapec je imel na rokah radi drčanja po vrvi do kosti posneto meso. Tesarjeva žena se je onesvestila, ko je že bila rešena. V par dneh so si opomogli od presta-nega smrtnega strahu vsi trije. Mestni tesarski mojster Predenik je napravil v zahvalo za rešitev preprostega hlapca za svojega somojstra, mesto ga je pa povzdignilo za izredno junaštvo v meščana. Zmagovito odbiti napadi Opisani svetli zgled neomajnega zaupanja v božjo pomoč nam priča dovolj, da je moralo biti obstreljevanje Maribora iz turških topov srdito, sicer se ne bi bile vnele stopnice zvonika župne cerkve, kateri je bil za tedanje topničarske razmere precej daleč od obzidja. Mesto je gorelo radi obstreljevanja na večih krajih, ker so bila številna gospodarska poslopja lesena in krita s slamo. Na uspešno gašenje po preizkušenih moških rokah ni bilo niti misliti, ko so pa morali vsi za brambo sposobni na obzidje. Sultan je pustil obstreljevati pla-meneče mesto vse predpoldne. Preboja niso dosegle številne kamene krogle nikjer. Kljub slabi topniški pripravi je zapovedal Sulejman po utihnjenju topov splošen naskok. (Dalje sledi) vati to poživilo za domačo potrebo na veliko. Volk v kuhinji V severnem rumunskem mestecu Botosani je imel te dni kuhar ondotnega samostana nenavaden doživljaj. Na vsem lepem je vdrl v samostansko kuhinjo sestradan volk. Kuhar pa, ne da bi bil len, popade poleno in pobije zver. Dogodek je zbudil v okolici Botosanija veliko zanimanje. Denar iz gumija. V Siamu so pred nedavnim izdali kot najmanjšo denarno enoto novčič, ki je izdelan iz rdečega gumija. Stvarna vrednost gumija tega novca je prav tolikšna kot je označena, tako da se teh novcev zares ne izplača ponarejati. Gumijasti kolo-barčkl imajo na eni strani številko, na drugi pa državni grb. SMEJTE SE! V trgovini Kupec trgovcu: »Zdi se mi, da Je vaš meter nekam kratek.« Trgovec: »Hm, to je že res, toda zato pa Je bolj debel!« Nerazumljivo Pijanec leži v obcestnem jarku in vidi vlak, kako drvi, in konja, kako teče, ter modruje sam pri sebi: »Konj pije vodo in teče, lokomotiva prav tako — jaz pa pijem vino, ki je boljša tekočina kot voda, pa ne morem z mesta...« Zareklo se mu je Sodnik čita obsodbo: »Zaradi pomanjkanja dokazov se obtoženec oprošča vsake krivde in kazni. Stroške...« Pa vpade v besedo srečni oproščenec: »Oprostite, gospod sodnik, ukradeni denar torej lahko obdržim?« UGANITE! Dva očeta In dva sinova gredo na lov. Ustrelili so samo tri zajce. Zvečer je pa nosil domov vsak svojega zajca v nahrbtniku. Kako je to mogoče? ('HnuA ui uib '8?o :tnq os toAoq) Katere ure ne moremo naviti? (-aupuog) S čim so imeli naši dedje pokrite glave? ( juisrei z) živo Je, črno je, ima štiri noge. Kdo? ("Bfj-B^tuunp BA0) MALA OZNANILA SLUŽBE Za hčerko iščem učno mesto špecerijske aH ma-nufakturne stroke na deželi. Rihter, gostilna, Kapla. 281 Konjarje in volarje, oženjene, brez malih otrok, lahko tudi več delovnih članov, sprejmemo takoj. Uprava veleposestva Ide Ornik-dedičl, št. Janž na Dravskem polju. 283 Majer, 3—4 delovnimi močmi, se sprejme takoj. Vprašati Kronvogel, Maribor, Gregorčičeva 6/II 293 Ofer z 2 delovnimi močmi se takoj sprejme. Ko-žaki 40. 299 Sprejme se poštena služkinja, Hlep, Zg. Kungota. bolj priletna. 297 Išfeim deklico od 12 let naprej na celo oskrbo. Partlič Marija, Gradiška 39, Sp. Kungota. 298 Hlapca, poštenega, od 17 let naprej sprejme Ivan Mulec, Ložane 2, Sv. Marjeta ob Pesnici. 300 Oferja na malo posestvo tik Ptuja iščem. Ponudbe: nadgeometer Gotzl, Maribor, Aleksandrova 43. 301 Dekla, poštena, vajena kmečke kuhe in svinje-reje, se sprejme. Fr. Kramberger, Gočova 6, Sv. Trojica, Slov. gor. _303 Iščem oferja z dvemi delovnimi močmi. Partlič Alojzija, Gradiška 1, Pesnica. 322 Sprejmem dekle, 14—15 let staro, brez staršev, ki ima veselje do notranjih del. Hauptman Marija, Rošpoh 50, Kamnica. 321 Sprejmem oferja z dvemi delovnimi močmi. Kopčič Julijana, Rošpoh 116, Kamnica. 325 Sprejmem viničarja v bližini Maribora. Naslov v upravi. 331 Kuharico-gospodinjo srednjih let sprejmemo v župnišče. Kuhinja v redu, posestvo majhno. Nastop in plača po dogovoru. 333 Iščem viničarja ali majorja s 3 delovnimi močmi. Sv. Jakob v Slov, goricah. Naslov v upravi. 310 Ofer se sprejme takoj. Kralj, Rošpoh, Kamnica. 312 Službo dobi viničarski delavec, po možnosti brez otrok na malem posestvu blizu Maribora. Plača itd. po dogovoru. Ponudbe: Meglič, Maribor, Krekova 16/1. 311 Poljske delavce-oferje, pridne, poštene, sprejme takoj uprava posestva Rogoza, pošta Hoče. 346 Sprejme se majer. Z daljšimi spričevali prednost. Jauk Anton, Limbuš. 335 Pošten hlapec, starejših let, vajen vsega kmet-skega dela, se sprejme. Polanec, Ložane 6, Sv. Marjeta ob Pesnici. 340 Ofer, dve delovni moči, se sprejme. Naslov v upravi. 341 Zdravo, veščo in pridno deklo, dobro plačano. Župnišče Muta. 342 300 din tedensko lahko vsak zasluži s prodajanjem ali izdelovanjem potrebnih predmetov. Pošljite znamko za odgovor! P. Baltič, Ljubljana, Pod-hrib 5. 158 POSESTVA Kupim malo ali veliko posestvo z inventarjem. Pišite do 25. februarja naslov, velikost in ceno. Ivan Prešern, trgovec, Maribor, Koroška c. 7. 279 Iščem posestvo v najem, 4—5 oralov, v bližini Maribora. Naslov v upravi. 305 Krasno posestvo, 45 oralov, radi bolezni prodam. Cena ugodna. Posredovalci 1000 din nagrade. Naslov v upravi lista. 316 Kupim posestvo, 20—30 oralov, najraje v okolici Poljčan, Slov. goric, Šmarja pri Jelšah. Posredovalci 1000 din nagrade. Naslov v upravi. 317 RAZNO: Pozivamo vse zid. pomočnike kakor vajence, kateri še niso prevzeli novih poslovnih knjižic s katerega koli vzroka, da to čimprej storijo zavoljo likvidacije združenja. Združenje zidarskih mojstrov v Mariboru. F. Lašič, t. č. tajnik. 347 Dom si išče na lepem posestvu pri starih ljudeh brez svojih otrok dobro vzgojen fant s premoženjem brez staršev in sorodnikov. Dopise na upravo lista pod »iskreno vdan«. 327 Sprejmem hlapca h konjem (lahko tudi poročen) Čevljarski cilinderstroj (Hohlmaschine), dobro in hlapca h goveji živini. Pernat Vinko, Ptuj. 309 Sprejmem majerja ali oferja z večjo družino. Jarenina 39. 306 Sprejmem 1 poštenega hlapca in 1 pošteno deklo proti primerni oskrbi in primerni plači ali pa tudi proti doti. Naslov v upravi »Slov. gospodarja«. _307 Ofer s svojo živino se sprejme. Fr. Kramberger, Gočova, Sv. Trojica, Slov, gorice._326 Sprejmem hlapca za delo in pašo. Bauman, Rače 133. 329 Viničarja s 3 do 4 delovnimi močmi sprejme Adolf Pavalec, Dragučova, pošta Sv. Marjeta ob Pesnici.__314 Sprejmem viničarja, 3—4 delovne moči, s svojo kravo. Protner, Dragučova 25. 315 Vzame se takoj hlapec kmetskega stanu, kateri je že odslužil vojaščino in je že bil pri konjih. Zglasiti se Josip Kirbiš, mesar, Maribor. 318 Samostojni vdovec sprejme gospodinjo 3»—48 let staro z večletnimi spričevali, vajeno vsega vi-nogradnega in poljskega dela. Naslov v upravi. 320 ohranjen, prodam za 1000 din. A. Jugovič, Maribor, Razlagova 11. 345 Dva rabljena šivalna stroja, kakor tudi nove znamke Vesta in Veritas proda poceni in tudi na obroke mehanik Draksler, Maribor, Vetrinj-ska 11. 344 Šivalni stroj, dober, 1200 din, proda Ussar, Maribor, Trubarjeva 9. 336 Nagrobni spomenik, črni švedski marmor, 2% visok in širok, proda Ussar, Maribor, Trubarjeva 9. - 337 Šivalni stroj za krojače, nov, poceni proda Ussar, Maribor, Trubarjeva 9. 338 Jablus-Jabolčnik. Kaj je »Jablus«? »Jablus« je edina snov, iz katere napravite izvrsten jabolčnik brez vsakega pravega sadjevca. Je sestavljen po navodilu raj. g. dr. I. Vošnjaka in se tako tudi izdeluje. S poštnino stane 50 litrov 48.50, 100 litrov 79.50, 150 litrov 117.50, 300 litrov 217.— din. Sprejeli že čez 1000 pohvalnih dopisov. Glavno zastopstvo »Jablus«, Podčetrtek. 339 Vodne turbine, venecijanke, mline, transmisije itd. izdeluje najceneje Strojno podjetje Ing. Borštnar, Ljubljana, Sv. Jerneja c. 18. 334 Takojšnja dolgoročna posojila dajemo članom varčevalcem vseh slojev, državnim ln samoupravnim uslužbencem kakor obrtnikom in posestnikom. Informacije daje pooblaščeni bančni zastopnik, Rajčeva ul. št. 1, vrata 1, priloga znamke 3 din. 332 Oddam 2 otroka za svoja. Bablč Josip, Rače 125. 302 Prodam sto petdeset kilogramov svinjskih kož. Franc Krivec, Dol-Hrastnik. 328 Prodam bagerl ali koleselj. Matija škrjanec, Stara cesta, pošta Ljutomer. 323 Kostanjevo kolje prodaja Lavrenčič, Zg. Sv. Kungota. 324 Priporoča se trsnica in drevesnica Čeh Janez, Ptuj. 253 Pozor! Vsakovrstne rabljene stroje, orodje in železne, litinske ter druge kovinske predmete, cunje, papir, gumij in steklovino, kupuje po najvišjih dnevnih cenah tvrdka Justin Gustin-čič, Marihor, Kneza Koclja ul. št. 14. Telefon 21-30. Podružnica vogal Ptujske ln Tržaške ceste. Telefon 24-94. 304 ZIMSKI OSTANKI mariborskih tekstilnih tovarn, dobro uporabni in brez napake: paket serija »M« 10—12 m kretona za obleko, druka za predpasnike in svila za bluzo 200 din; paket original Kosmom »D« 10—12 m barhenta in svile za obleke ter druk za predpasnike 250 din; paket serija »T« 4 m volnenega blaga za obleko dokler traja stara zaloga za staro ceno »T—1« 130.—, »T—2« 160.—, »T—3« 180.—, »T—4« 200.— (pri naročilu prosim sporočite serijo in barve); paket serija »Z« 3—3.20m štofa za moško obleko, za moški ali ženski plašč ali kostum »Z—1« 200.—, »Z—2« 250.—, »Z—3« 300.—, »Z—4« 360—, »Z—5« gladko sukno v rjavi, modri in črni barvi 400.— din. Ne odgovarjajoče zamenjam, pri dveh ali več paketih kprimeren popust. Ker se cene blagu dnevno zvišujejo, priporočamo takojšnje naročilo! — Vzorce ne razpošiljamo, ker se isti stalno menjajo. — Razpošiljalnica »KOSMOS«, Maribor, Razlagova 24/H. Trsne škarje ln drugo kmetijsko orodje ugodno kupite pri JOS. JAGODIC, CELJE GLAVNI TRG — GUBČEVA ULICA 830 (asenote klade 2 m dolge s premerom 32—50 cm, ravne, čiste komade, kupuje v vsaki količini za izdelavo smučk Industrija športskih potrebščin M. DRUCKER, ZAGREB, ILICA 39. Ponudbe stavite franko železniška postaja ali žaga. 308 Vsakovisuit: ODPADKE PAPIRJA IIV CUNJ kupuje ln plaču je po natviSjlh dnevnlb cenah ». ŽELEZNIH trgovina vseh vrsi surovin PIARIBOR—SMHSHIZJt Cankarjeva ulica 16 Nakupovalnlca Kopališka nI Telefon 27-43 Kdor v SLOVENSKEM (JOKP<)DA RJI oglašuje, h s peha gotovo se raduie! nosriN%i Moštna esenca MOSTIN za izdelovanje prvovrstne zdrave umetne domače pijače. Cena 1 steklenici za 150 litrov 25 din, po pošti 45 din, 2 steklenici po pošti 75 din, 3 steklenice po pošti 100 din. J A B L I N za izdelovanje domače pijače brez dodatka pravega sadjevca. Zavitek za 50 litrov 25 din, po pošti 36 din, 2 zavitka po pošti 65 din. Zaloga Drogeriia Kane Maribor, Slovenska ulica MALA OZNANILA RAZNO: Ste že naročili sadna drevesa? Ako Se ne, potem ne odlagajte In Se danes naročite v Kupčičevi drevesnici in trsnici na Ptujs . gori, katera Se ima zraven jabolčnih tudi mnogo slivovih dre-ves po zelo ugodnih cenah._230 Poroke! Poročne slike, prvovrstne in poceni. Pridite in se prepričajte. Foto Kieser, Vetrinjska ul. 30, Maribor, nasproti Grajskega kina. Pozor! Pridem tudi na dom. 277 mmtšmmmmimimm Šopke, vence, llllll!lllllll!l!lll!lll!lllll!INIIIIII!llll!IIIIIIN perilo, nogavice, obleke, klobuke, volno za ročna dela itd. itd. kupite ugodno pri ^LAMA', Maribor REDILO ZA SVINJE, z ribjo moko je tisočkrat preizkusen in od strokovnjakov priporočen prah, ki povzroča, da svinje rade žro, hitro debeljenje in naglo rast mladih prašičev. Paket 8 din, 1 kg 25 din po poŠti s povzetjem do 4 pakete ali 1 kg 10 dtn več. »Mle-kan« redilo za krave. »Galops prašek za konje. Lekarna pri Zamorcu, Maribor, Gosposka 12. 233 Veverice, dihurje, lisice, kune, zajce in vse ostale vrste kože dlvjačin kupujem po najvišjih dnevnih cenah. Sprejemam v strojenje In barvanje. Peter Semko, Maribor, Aleksandrova 13. 1777 Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, svinjsko dlako, arovco, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najbolje: Arbeiter, Maribor, Dravska 15. 11 Priporoča se Kupčičeva drevesnica in trsnica na Ptujski gori! 1384 ZA NEVESTE IN ŽENINE šopke, venčke, pajčolane, v veliki izbiri, izdelujemo tudi po naročilu, posteljno perje že od 10 din kilogram naprej, izgotovljene blazine in pernice dobite najceneje pri »LUNA«, Maribor, samo Glavni trg 24 (novi avtokolodvor). 103 Centralo: Maribor v lastni palači na oglu Gosposke in Slovenske ulice Hranilnica Pravšne banovine Maribor Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vse te v!x)ge pri tet hranilnici Dravska banovina z vsem svojim premoženjem m z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno Podružnica: Cclie * nasproti pošte, prej Južnoštajerska hranilnica V S A. K prevdaren slovenski gospoddt zavaruje sebe svoice in svoje imetje le prt VZAJEMNI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice GLAVNO ZASTOPSTVO: N ARI BOR Loška ulica 10 KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! najbolje in najvarneje pri ofpodnještajershi ljudski posojilnici o Maribora registrovana zadruga z neomejeno zavezo t Gosposka ulica 23 Ulica lO. oktobra Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog din 53,000.000'- SMBHMHIHBnBaBMnVHBHMiSHHMMBHBMMBBBHHHMHHMnHMMHKSMB HI!»» »M'