Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 1.-25 Din.
DELAVSKA
POLITIK
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo Je v Mariboru,
Ruška cesta 5, poštni predal 22.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemalo*
Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22. Ljubljana VII., Zadružni dom.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za 'državo SHS znaša mesečno 10 Din, za ino* zemstvo mesečno 15 Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1’— Din. MaliK oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2 25 D. Pri večjem število objav popust
Št. 65.
Sobota 13. avgusta 1927.
Leto II.
Delovnemu ljudstvu Slovenije,
Dne 11. septembra bodo volitve v narodno skupščino.
Slovenska ljudska stranka,
Socialistična stranka Jugoslavije *n delavsko-kmečka skupina »Zedinjenje« sta postavili tudi za te volit-Ve v vseh treh okrajih skupne liste, želeč nadaljevati s tem delo, ki je rodilo pri volitvah v Delavsko zbornico 'n pri volitvah v oblastne skupščine tako razveseljive uspehe.
Za te liste bodo glasovali vsi tisti, ki želijo, da se zbere delovno ljudstvo v Sloveniji zopet y enotno in močno razredno stranko kakor je bilo to v prvih povojnih letih, ko smo se združili
delavci in mali kmetje
Slovenije v močno vojsko, ki je dvignila visoko naš prapor
enakosti, pravice in svobode.
To pa želi ogromna večina delov-nega ljudstva, ki težko prenaša reakcijo, ki je sledila temu mnogoobe-tajočemu poletu.
Skupščina brez socialističnih poslancev.
V	ravnokar razpuščeni narodni skupščini ni imela nobena izrazito delavska stranka svojih zastopnikov.
Zato je delovala ta skupščina, kakor da bi v tej državi delavcev in malih kmetov sploh ne bilo.
Brez vsakega protesta v narodni skupščini so se mogli gaziti zakoni o Zaščiti in zavarovanju delavcev. A-Srarna reforma je ostala na papirju. Vse te zakone so smatrali v našem najvišjem zakonodajnem zastopstvu za zmotni plod onih dni, ko so se široke ljudske plasti za kratek čas vzdramile.
Ravnokar razpuščena narodna skupščina je naložila razen tega °gromna bremena na ramena delav-Cev in malih kmetov. Pri tem pa ni Jniela denarja ne za socialne ustano-v*i ki jih je stopnjema ukinjevala, ne
brezposelne, kojih število država
2	brezobzirnimi redukcijami stalno Veča, ne za invalide, ki jim je trgala
priznane rente. Tudi po vremenih nezgodah, poplavah in potresu ^‘Zadeti kmetje so zaman čakali v^adne podpore. In nikogar ni bilo v skupščini, 'ki bi nastopil kot tolmač čustev, ki so navdajala široke mase el°vnega ljudstva. V skupščini so postopa kakor da bi teh mas sploh ne bilo. 0bljube, ki so jih dajale meščanske stranke pri volitvah, pa so lahko in hitro pozabiH, ker te stranke ne slonijo na moči delavskih in kmečkih organizacij, temveč na denarju in sili.
Zato pojdejo delavci in mali kmetje pri teh volitvah vsi na volišče in ne bodo oddali
»obene kroglice meščanskim strankam.
je sklenila že v volilnem boju pogodbo, glasom katere se bo zvezala tudi v bodoči narodni skupščini z
radikalno stranko,
ki je bila v tej državi vedno glavna opora kapitalizma in nasilja.
V	tej zvezi se more potegovati Slovenska ljudska stranka morda za zaupanje meščanskih slojev v Sloveniji, ne more se pa več potegovati za zaupanje proletariata, katerega težnje in stremljenja ne bo mogla zastopati v nar. skupščini.
Naprednejše in delavstvu prijazno krilo te stranke se bo skušalo vpričo reakcionarnosti ogromne večine lastne stranke in reakcionarnosti zaveznikov zaman uveljaviti. Oziri na strankino disciplino mu bodo branili, zastopati interese delavstva s tisto odločnostjo, ki je za obrambo teh delavskih interesov v reakcionarni narodni skupščini potrebna.
To se je pokazalo jasno že v pretekli narodni skupščini, ko je bila ta stranka skupno z radikali v vladi, ki je reducirala železničar, plače in železniško osobje, ukinila stanovanjsko zaščito ter naprtila še celo tobačnim delavcem in rudarjem v državnih rudnikih davek na ročno delo.
Samostojna demokratska stranka
je tipična predstavnica slovenskega meščanstva. Njej dajejo smer bankirji, fabrikanti in podeželska gospoda ter mestna inteligenca, ki se ni znala dvigniti preko miselnosti te gospode, čeprav bi ji Mio namenjeno v proletarski demokraciji častnejše mesto.
S to stranko gredo le tisti proletarci, ki so rajši hlapci peščice oblastnikov, kakor nosilci nove družbe.
Težka obsodba delovnega ljudstva zadene pri teh volitvah
Radičevo stranko,
ki si dovoljuje varati ljudstvo z nezaslišano demagogijo.
Pravo norčevanje iz ljudstva je, ako obeta ta stranka v enem kraju belo, v drugem črno, kakor si kdo želi, pri tem pa pozablja na dane obljube in na vse ljudske potrebe in služi samo interesom vodilne strankine klike.
Kmetje in delavci, ki so verjeli obljubam te stranke, so spregledali in bodo postali
v kmečko-delavskib zvezah
zopet sestaven del velikega, svetovnega socialističnega gibanja.
Socialistično gibanje je šlo v povojni dobi skozi težko krizo. Ta kriza pa je bila le začasna. Sedaj se delavsko gibanje v vseh državah naglo
konsolidira. Ni naša krivda, če v ta volilni boj ne gremo z eno samo listo. Delavstvo pa bo poskrbelo, da se bodo zbirali delavski glasovi le v eni sami skrinjici, v tisti skrinjici, koje predstavniki delujejo za eno poli-tično-delavsko stranko.
Tudi med nami so se pojavili po vojni slepi oboževalci sile, ki so upali, da more ustvariti orožje na hitro pravičnejši družabni red. Pozabili so pa pri tem popolnoma še pravilno preceniti svoje in tuje oborožene sile. S tem so dali v roke reakciji strašno legitimacijo, ki uničuje v velikem delu evropskih držav
demokratične svoboščine in z njimi nezdružljivo vezane delavske interese.
Tudi v naši državi so prinesla taka stremljenja delavstvu mnogo nepotrebnega gorja, reakciji pa mnogo koristi. Ona so razbila tudi v Sloveniji prej enoten socialističen pokret.
V imenu nasilja, ki ga nosijo samo na jeziku in ga resno niti ne mislijo izvajati, razdvajajo ti propovedniki delavski pokret in jačajo reakcijo.
V imenu nasilja razdvajajo proletariat pri skupščinskih volitvah, kjer vse to ne more priti v poštev. Ker sta socialistična stranka Jugoslavije in delavsko-kmečka skupina »Zedinjenje« ta dejstva spoznali in pripo-znali, se neprestano trudita, da bi zbrali pri vseh političnih akcijah vse delavske sile,
da bi utrdili enotno strokovno organizacijo, ohranili enotno kulturno organizacijo in ustvarili enotno politično socialistično organizacijo,
ki bi združila delavce, male kmete in uradnike ter privatne in javne nameščence.
Čeprav smo vedeli, da tisti, ki pišejo list »Enotnost«, po svojem lastnem priznanju, politične enotnosti nočejo, smo vendar ponudili enoten nastop pri volitvah tudi njim, uvažujoč, da pomenja skupen nastop za delavstvo dejansko korist.
Omenjena skupina je pa skupen nastop odklonila, sklicujoč se na smešne očitke. V resnici ni ona z nami že od prvega početka marala enotnosti, ker je pravilno ocenila, da naših organizacij z manevri in lažmi ni mogoče razbiti.
Zato je poskusila s takozvano skupino »Naprej«, ki živi samo od slepega sovraštva in volje do razdiranja. Že pri volitvah v Delavsko zbornico in pri volitvah v oblastne skupščine je ta skupina rušila delavsko solidarnost. Ves njen uspeh je bil
v	tem, da je pripomogla meščanskim strankam do nekaj mandatov.
V	delavskih vrstah Slovenije se vstvarjata dve skupini: Ena, ki se je učila iz prošlosti in dela za boljšo bodočnost v skupnih organizacijah, druga, ki se iz preteklosti ni ničesar naučila in ki hoče, da bi razkoli še dalje trajali in da bi delavstvo še nadalje ostajalo brez vsakršnih državljanskih pravic.
Na naši strani se zbira ogromna večina delavstva,
ki ustvarja s tem v boju svojo novo enotnost,
na njihovi strani umira in se izgublja par oseb, ki žive od sovraštva in blatenja. Vsi oni, ki hočejo, da se uvelja-
vi	v tej državi, tudi delovno ljudstvo, bodo oddali 11. septembra 1927 svoje kroglice
v mestu Ljubljani
v 3. skrinjico,
v okrožju Ljubljana se še le določi, v okrožju Maribora pa
v 6. skrinjico.
Zaupniki-volilci!
Pojdite na agitacijo od moža do moža! Prepričujte, poučujte! Mera preizkušenj je polna! Kupa razočaranj je izpita do dna! Od Vas je odvisna lepša bodočnost delavcev in kmetov, Vrnite v silnem naporu delovnemu ljudstvu Slovenije politično enotnost in izgubljeni politični ugled!
Pojdite v boj za svoja stara gesla!
Za zaščito delavcev!
Za starostno zavarovanje!
Za zavarovanje poljedelskih delavcev!
Za podpiranje brezposelnih in invalidov!
Za podaljšanje stanovanjskega zakona in zaščito stanovanjskih najemnikov.
Za svobodo združevanja, govora in tiska.
Za zakonit eksistenčni minimum!
Za odpravo protidelavskih izjemnih zakonov.
Za odpravo zakona o tisku.
Za samoupravo ljudstva v občini, oblasti in državi.
Za žensko volilno pravico.
Za progresivni davčni sistem in proti posrednim davkom.
Za izvedbo agrarne reforme.
Za razlastitev gozdnih veleposestev!
Za razglasitev cerkvenih veleposestev!
Proti militarizmu.
Za zvezo balkanskih narodov!
Za priznanje Rusije.
Za svetovni mir in socialistično republiko!
Za združene evropske države.
Za socialistične republike.
Za odpravo kapitalističnega sistema produkcije in uprave in za uvedbo socialističnega družabnega reda.
Tem geslom pa boste dali novega povdarka s svojo trdno voljo, ojačimo v volilnem boju tisto orožje, ki nam daje edino garancijo, da bomo vse to izvojevali.
Čas volilne borbe bo obenem za nas čas podvojenega dela za naše skupne politične liste »Delavsko politiko« in »Volksstimme« katere bomo razširili, utrdili in izboljšali.
Čas volilne borbe bo za nas velika priprava za ustanovitev
enotne politične organizacije,
brez katere ni trajnih uspehov.
V tem znamenju dvigamo bojne prapore, ki bodo prapori zmage in korak do lepše bodočnosti slovenskega proletariata.
V Ljubljani in Mariboru, avg. 1927.
Pokrajinsko načelstvo Socialistične stranke Jugoslavije.
Delavsko kmečka skupina »Zedinjenje«.
Razkrinkani so!
Na delo za konsolidacijo socialistične stranke.
Od vsega početka smo vedeli, da imajo ljubljanski dekalisti in berno-tovci zapoved iz Beograda, da morajo pri volitvah v narodno skupščino na vsak način ovirati lepo napredujočo konsolidacijo socialistične stranke in Zedinjenja k močni delavski stranki v Sloveniji. Kljub temu je socialistična stranka ponovno vabila te .ljudi k skupnemu nastopu, ker se je delavstvo samo hotelo prepričati, če je naše mnenje pravo ali ne.
Dogodki pa kažejo, da smo imeli popolnoma prav, ker sta obe imenovani ljubljanski kliki tudi že zadnji poizkus na prav grd način zavrnili.
Kako je že bilo?
Ljubljanska konferenca dne 24. julija je sklenila, da se te ljudi še enkrat povabi k skupnemu nastopu. Volilni odbor je poslal vabilo, a odgovorili možakarji niso, ker niso imeli poguma, da bi povedali, da ne marajo skupnega nastopa pri volitvah.
V	nedeljo, dne 7. julija je bila v Tržiču naša okrožna volilna konferenca. Tam so zastopniki našega volilnega odbora v zmislu predlogov tržiške konference obljubili največjo popustljivost,* če pride da skupnega nastopa, dasi pravzaprav ne bi bili smeli iti preko sklepov ljubljanske oblastne konference dne 24. julija.
Z ozirom na željo tržiške konference je torej volilni odbor tem ljudem poslal še eno vabilo k skupnemu nastopu. Povabilu so se odzvali topot Gustinčičevci in Klemenčičeva.
In kaj mislite, kaj se je zgodilo?
Prvo, kar je bilo, je, da so izjavili, da našega glavnega volilnega odbora ne priznavajo, čeprav je imel pooblastilo oblastnega odbora SSJ in akcijskega odbora SSJ in Zedinjenje ter mandat oblastne konference z dne 24. julija. Ničesar seveda zastopniki te lepe družbe tudi niso hoteli slišati o tem, da bi opustili osebne boje, blatenje in obrekovanje.
Kaj je razvidno iz teh dejstev?
Kdor ima zdrave možgane, mora razvideti, da so se klikarji udeležili pogajanj iz gole demagogije, da bi z udeležbo na pogajanjih preslepili volilce in tisto idealno delavstvo, ki še vedno meni, da je s takimi elementi mogoče skupno delo.
Pred vsemi pametnimi volilci in zavednim delavstvom so se ti ljubljanski politični agenti že samo s tem dovolj razkrinkali kot pravi krivci.
Sodrugi, zakaj gremo v volilno borbo?
V	volilno borbo gremo iz dveh vzrokov. Prvič, da upostavimo čim močnejšo del. socialistično stranko s propagando in razlago socialističnega programa in njegovih načel in drugič, da pri volitvah dosežemo dejanski volilni uspeh z izvolitvijo poslancev, ki naj vrše boj za minimalne zahteve v zakonodajni skupščini in proti reakcionarnim nazira-njem buržuazije.
Zadržanje Gustinčičevcev in Kle-menčičevcev pa skuša ta delavski boj ovirati in če le mogoče, preprečiti, da bi proletariat v Sloveniji nastopil kot jak faktor in eventualno še z lepimi političnimi uspehi. In to, sodrugi, se tem sovražnikom delavske solidarnosti ne sine posrečiti.
Sodrugi, končno še nekaj!
Skoro dva meseca smo se pogajali za skupen nastop in o tem, če se sine lasati in obrekovati. Dokazali stno, kdo laže, kdo obrekuje, kdo blati delavske zaupnike, ko se pa pouka o razrednem boju niti spomni ne. Sodrugi, ali ni škoda časa, da nasedate nekateri na take glupe limanice. Pomislite samo. koliko bi bili mi vsi lahko storili za razširjenje socializma ali magari, če hočete komunizma, če bi se ne bilo treba baviti v stvarmi, ki jih trosijo okoli ljubljanski Gustinčičevci in Klemenčičivci, samo zato, da preprečijo konsolidacijo delavske stranke, samo da igrajo hlapca buržua-ziji, ki naj bi še naprej bila brez kontrole v narodni skupščini in ki naj bi tudi v bodoče ne imela računati s konsolidirano politično močjo socialistične stranke v Sloveniji.
Sodrugi, ali še ne uvidite, kako herostratsko delo je, če se zavaja delavstvo v osebne prepire, namesto da se ga vzpodbuja k solidarnemu razrednemu boju?
Kaj takega morejo delati le izdajalci delavskega razreda.
To je naš zadnji apel na vas, sodrugi, v tej volilni borbi. Ne bomo vodili osebnih bojev, sicer pribili pa bomo vsako laž ljubljanskih razdi-račev delavske solidarnosti pri teh volitvah. To moramo storiti resnici na ljubo. Ne bo nas vsak lump obrekoval, še manj pa bomo dopuščali, da bi politični kameleoni, ki bi se še
Kino Apolo.
Do nedelje velik smeh!
OlPOflll
Izboren film najboljšega francoskega komika.
Od pondeljka naprej: napet in zanimiv film iz življenja divjakov na otoku Waluiki
Nevesta viharja.
■	.............■■■■■■—■■	»i.i.i	’
Utegnili pojaviti, rušili započeto konsolidacijo socialistične stranke.
Sodrug! Imejmo v bodoče pred očmi le okrepitev politične stranke; okrepiti jo pa moramo sami, ker so ljubljanski Gustinčičevci odločno proti temu, da bi imeli enotno politično stranko.
Politična organizacija iflora biti združenje prijateljev, ki imajo isti cilj; politična stranka sloni na programu in na iskrenem sodelovanju vseh pristašev, to je v socialističnih strankah vseh zavednih delavcev.
Odločeji boj pa morate, cenjeni sodrugi napovedati vsem tistim, ki sejejo med vami ljuliko sovraštva. Le na ta način bo socialistični proletariat upostavil močno stranko:	le
če se bo otresel vseh elementov, ki so se pokazali v svoji preteklosti in sedanjosti kot neiskreni, kot slabi resnicoljubi in kot demagogi.
Proč z izdajalci; vi delavci, kmeti in vsi, ki ste za boj proti krivicam. se pa združite pri volitvah v narodno skupščino in v močno politično socialistično stranko in dokažite s tem, da ste siti prevar.
Kandidatna lista za ljubljansko oblast.
I
Nosilec liste:
Stanko Likar
tajnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
Okraj Črnomelj:
Franc Jernejčič, železničar v Ljubljani. Namestnik:	Anton Ho-
nigsman, zav. uradnik, Ljubljana.
Okraj Kamnik:
Valentin Šteble, posestnik na Viru pri Domžalah. Namestnik: Pavel Škerlj, strojnik v Ljubljani.
Okraj Kočevje:
Ignac Mihevc, nameščenec plinarne v Ljubljani. Namestnik: Ivan Vodušek, rudar v Kočevju.
Okraj Kranj:
Josip Pastorek, knjigovez v Kranju. Namestnik:	Jakob Vehovec,
zav. uradnik v Tržiču.
Okraja Krško in Litija:
Jos*p Kopač, urad. Del. zbornice v Ljubljani. Namestnik: Ivan Kamnik, rudar v Zagorju.
Okraj Novomesto:
Franc Jernejčič, želez, v Ljubljani. Namestnik:	Anton	Honigsman,
zav. uradnik v Ljubljani.
Okraj Ljubljanska okolica:
Jurij Petrovič, župan na Viču. Namestnik: Ludvik Miklošič, vlakovodja v Ljubljani.
Okraj Logatec:
Ludvik Miklošič, vlakovodja v Ljubljani. Namestnik: Anton Koren-čič, železničar na Rakeku.
Okraj Radovljica:
Franjo Koren, poslovodja v Ljubljani: Namestnik:	Janko	Avsenek,
kovinar na Savi pri Jesenicah.
P. Strmel:
l
Nad pogoriščem.
Drama v treh slikali.
Nikar ne dolži ogledala, če imaš grd obras!
Gogolj, rusk. narod, pregovor.
Ali je zato Kristus laž, če mu oni, ki bi mu morali služiti, ne služijo, ki bi ga morali slušati — ne slušajo.
Finžgar, P. s. s. 1. 198.
Osebe:
Župnik,
Zupan Koren,
Manica, njuna hči, Učitelj, občinski tajnik, Kmet Zalar, občinski odbornik,
Rezika, njegova žena. Stara mati, Rezikina mati,
Občinski odborniki:
Orehovec, Muhič,
Lešnik, Krišper, Arnuš i. dr Jera, dekla pri Korenu, Katra, dekla pri Zalarju, Joža, hlapec pri Zalarju. Rožmarinka, nakupovalka jajc,
Dva orožnika, Salomord, vaški razgrajač,
Še nekaj vaščanov.
Godi se I. dejanje pri Korenu, 11. in lil. pa pred Zalarjevo hišo.
Čaš: Med 1. in II. dejanjem mine nekaj mesecev.
I.	dejanje.
(Kmečka soba, kmečka peč, postelj ob steni, dolga miza, zanjo klob, trije stoli, ob steni dve omari, okoli peči klop. Na steni nad mibo v kotu križ, poleg mnogo svetih podol). Ko se zastor dvigne, je soba prazna.)
Županja: (Pride praznično oblečena, si odvezuje že pri vstopu svileno ruto na glavi, odpre omaro ter naravna v predalnik ruto. Med tem govori dekli, ki ji je takoj sledila in hotela v sosedno sobo.) Jerica, sedaj pa le brž, da pospraviva sobo, možje bodo takoj prišli, Orehovca sem že videla, kako jo je mahal za nama.
Jerica: (Odhiti v drugo sobo in se vrne z domačo ruto in predpasnikom. Hiti v vežo po metlo in smetišnico. Nato pometa, županja, ravna postelj in briše mizo.) Ste slišali danes v cerkvi, da je tesar Urban umrl. Sem si že kar mislila, ko so ga peljali v bolnico, da ne bo nič več znjim. Grozne bolečine je moral prestati.
Županja? Bog mu daj večni mir! Siromak ni imel ničesar dobrega na svetu. Lepo je, da so ga gospod župnik danes omenili v pridigi. Res nikoli ne vemo, kedaj nas zadene nesreča.
Jerica: Kaj bo neki sedaj počela Urbanovka s svojimi štirimi otroki?
Županja: Kaj bo? Iz koče bo morala pa beračit. Tako je pri nas.
Orehovec: (Praznično oblečen starec pogleda v, sobo.) Bog Vama daj blagoslov svete maše!
Županja: '1'udi tebi, Orehovec!
Orehovec: Kaj ste še sami? Bo pa spet pozno, predno pridemo vsi skupaj. Človek pa bi naj opravil še toliko potov v nedeljo. (Dekla odide.) *
Županja: Le potrpi, Orehovec, bodo že prišli. Pa semkaj sedi (mu pokaže na klop), naš oče bi že tudi lahko bil doma. Kaj neki dela tako dolgo?
Orehovec: Zdi se mi, da je pri cerkvi nekaj prekliceval. Bo pa že zopet kaj od gosposke. (Mamica in učitelj prideta.)
Učitelj: Dober dan, mati! (Odpre uradno omaro, mamica si odveže ruto ter jo razgrne na postelji.)
Orehovec: No, gospod učitelj, bomo danes dolgo sedeli? (Županja in Mamiču odideta.)
Učitelj: Tega pa jaz ne vem. Če bo tako, kakor zadnjič, ko je hotel vsak vse najbolje vedeti, potem bomo sedeli do poldne.
Orehovec: Jehtasna, jehtasna! Jaz bi pa še rad šel tja v Rodne pogledat neke vole, če bi bili za mene.
Učitelj: Tja boste pa že morali iti šele popoldne.
Orehovec: Potem pa kar grem, saj ni treba, da bi moral biti tu pri seji. Boste že brez mene o-pravili.
Učitelj: (da akte na mizo) Kaj boste odhajali, ko ste že enkrat tu. Danes bo šlo za važno reč: Župnik hoče napraviti občini nove stroške.
Orehovec: To pa že ne. Saj še dolgov ne moremo poplačati. Kaj bi nove stroške. Kaj bo danes tisto o farovških hlevih?
Učitelj: Danes, danes se bomo pomenili.
Orehovec: Potem pa že ostanem. Tistega pa ne, da bi morali sedaj še hleve zidati, ko imamo polno drugih plačil. (Občinski odborniki prihajajo po skupinah, sedajo na klop, za mizo, se pozdravljajo z Zegen božji ali Dober dan in se pogovarjajo.)
Muhič: Pa da je Urban umrl, sem si kar mislil, da ni več pomoči.
Krisper? Tega je smrt res rešila. Strašne bolečine je moral imeti zadnje dni. Cverlinov Drejče ga je bil danes teden obiskal, pa Je povedal, da siromak kar skeče od bolečin.
Dnevne
Stavka mizarjev v Mariboru.
Mariborski lesni delavci so vložili na delodajalce spomenico, v kateri so zahtevali dokaj skromno izboljšanje njihovih skromnih in preskromnih urnin. Zadruga mizarskih mojstrov ni na spomenico niti odgovorila. Delavci so morali poseči po štrajku. Zahtevajo za delavce, ki so dovršili učno dobo in so že prvo leto samostojni delavci, 5 Din temeljne urne plače, za starejše delavce pa postopoma toliko višje. Zahtevajo nadalje, da se uvede temeljne plače strojnih delavcev in pomožnih delavcev. Povdarjamo, da delavci ne zahtevajo toliko na plači, kolikor na tem, da se dolovno razmerje uredi, kratkomalo, da se uveljavi kolektivna pogodba, kakor je v navadi pri vseh drugih kategorijah in kakor je bila v veljavi tudi prej za lesne delavce v Mariboru. To je bistvo spora in mislimo, da bi se noben spor ne mogel poravnati tako lahko, kakor ta spor, če bi bili delodajalci količkaj bolj uvidevni. V četrtek so se vršila pogajanja pri Inšpekciji dela, katerih so se udeležili zastopniki mojstrov, pa zastopniki delavstva in Delavske zbornice. Po dolgem pogovoru so se iskristalizirali posamezni Predlogi, o katerih se bo zadruga mojstrov definitivno izjavila najkasneje do sobote. Štrajka poteka v. najlepšem redu in solidarnost je vzorna. Nekateri listi so pisali, da je štrajk političen. Proti temu moramo najodločneje protestirati. Štrajk m Prav nič političen, štrajk je skozinskoz mezdni štrajk, -odnosno pravzaprav štrajk za ureditev kolektivne Pogodbe, ki jo imajo že vse druge delavske kategorije.
»Narodni Dnevnik« nas ne mara.
V	eni zadnjih številk je »Narodni Dnevnik« zopet povedal, da z »Delavsko Politiko« ne bo razpravljal, ker smo premalo »vljudni«. No, znamo biti tudi vljudni. Pa naj bo. — »Narodni Dnevnik« je nedavno hvalil, da je Kranjska hranilnica likvidirala in postala oblastna banka. Hranilnica je pa imela 2,800.000 Din rezervnega sklada, ki so si ga baje člani razdelili med seboj za »dobrodelne namene». Mi smo opomnili N. D., naj to zadevo, ker je o vseh stvareh dobro informiran, tudi pojasni. Na to niti ne mislimo, da bi u-gledni list tega ne vedel. Tukaj gre namreč za precej velik znesek, ki bi v celoti nekaj pomenil, dočim utegne razdrobljen služiti indirektno bolj političnemu namenu. N. D., kolikor ga poznamo, je vnet za poštenost, plemenitost, jasnost in bo na svojem eminentnem ugledu le še pridobil, če to zadevo razčisti v javnosti, eventualno pripomore k temu, da se rezervni sklad porabi v plemenit namen. V plemeniti nesebičnosti bo N. D. nedvomno prvi stavil k temu ognju svoj piskrček iskrene vneme za dobro stvar, Pk naj bo prizadet kdorkoli. — Gospodje, bolj vljudni Pa ne moremo biti!	.
Delavstvo naj sodi! lrbovlje je že od nekdaj industrijski center, v katerem prevladuje delavski živelj. V to s® pa nekaj prenapetih novo pečenih šele po vojni privandranih gospodov ne more uživeti. Nekateri od teh nadutih obrtnikov si predstavljajo, da Uiorajo vsi občani živeti izključno po ?)ihovi komandi. Že dalj časa opazujmo, da mala peščica teh ljudi prilito ruje proti posameznim predstavnikom, ki sede v občinskem odboru, posebno pa proti našemu županu sodr. Siterju. Pod firmo: Obrtniki skupaj!, skušajo tudi sedaj kovati svoj politični kapital za svojo potapljajočo se stranko, s čimur se postavljajo v najnevarnejši položaj, saj je njih obstoj odvisen od delavstva, ne pa delavstvo od njih! Pri vsaki priliki povdarjajo, da so oni, in samo oni poklicani in upravičeni, da gospodarijo v trb. občini, ker so hišni posestniki in davkoplačevalci, v resnici pa samo zbirajo od delavstva denar in ga pošiljajo davkariji, ker če ne bi bilo delavcev, tudi ne bi bilo obrtnikov in hišnih posestnikov! Najprej so bili v Trbovljah kmetje in delavci potem so šele prišli drugi obrtniki,
novice,
ki žive od teh. Pa si naj ta peščica dobro zapomni, da je delavec tisti, ki jim reže kruh. Predsednik dem. stranke gosp. Paulin tudi pridno pošilja delavcem vabila, s katerimi jih vabi na demokratske sestanke, delavstvo pa seveda še bolj pridno ta vabila meče v peč in se sestankov ne udeležuje, saj so mu še živo v spominu dogodki 1. junija 1925, ko so razni orjunski obrtniki s samokresom v roki po Trbovljah preganjali mirno delavstvo. Povdariti pa moramo, da v obč. odboru sede predstavniki delavstva, katere je delavstvo izvolilo in za katerimi tudi stoji, in bo našlo sredstvo, da tem zagrizencem pokaže, da ni od njih odvisno, kakor si predstavljajo in s tem, da se bo gospodarsko samoosvojilo. Kdor ni z nami, ta je naš sovražnik in proti njemu se bomo borili toliko časa, da bomo zmagali. — Delavec.
Kdo ima prav. »Jutro« in »Slovenec« se med seboj kregata, kdo ima več zaslug, da se gradi v Trbovljah me ščanska šola. »Jutro« trdi, da gosp. Kramer, »Slovenec« pa, da gospod Žmavc. Mi pa ugotavljamo, da ne eden, ne drugi, marveč sedanji obč. odbor in krajni šolski svet, v katerem ni ne enega ne drugega od omenjenih gospodov. Potem pa še naj kdo reče, da niso meščanske stranke resne. Pika.
Delavstvo obsoja razdirače. Kako s srcem čuti delavstvo potrebo enotnega delavskega nastopa pri volitvah v narodno skupščino, so zopet pokazale naše volilne konference. Na tržiški konferenci so zaupniki to zahtevo soglasno povda-rili ter dekalistom in bernotovcem v lice povedali, da so delavci za skupen nastop pri volitvah, da pa zahtevajo, da Gustinčič in Žorga tisto povabilo, ki ga zagovarja tudi Klemenčič, prekličejo, ter se sklene dogovor, s katerim se tam navedene žalitve prekličejo in opuste vsakršni nadaljni osebni in medsebojni politični boji. Ta konferenca je jasno pokazala, da delavstvo ne mara več opravljanj in obrekovanj, zahteva le politično delo, razredni boj. I isti pa, ki bi hoteli še dalje opravljati u-mazano delo, pa naj ne hodijo več med delavstvo, ki trpi vsled političnih in socialnih razmer v državi. Delavski razred je trpel dovolj in se ne bo lasal več med seboj, kakor to nekateri hočejo, marveč bo zbiral svoje moči in vodil boj za svoje pravice. Tržiška konferenca, ljubljanska konferenca in druge so to zahtevo tako sijajno potrdile in podprle, da — upamo — ne bo nihče več imel poguma hoditi med delavstvo in ga farbati z lažmi in obrekovanji ter begati, da ne more dovolj koncentrirati svojih sil v boju za svoje socialne in politične pravice. Menimo, da je sedaj padla škodljivcem delavske enotnosti vendar enkrat maska s obraza.
Poučite volilce o škandaloznem postopanju Gustinč»čev£ev in Kle-menčičevcev. Naš list ne pride v roke vsem našim in drugim ljudem. Zaraditega naj čitatelji lista pojasnijo vso zadevo svojim znancem. V vseh teh stvareh daje tudi volilni odbor pismena pojasnila ali pa pošlje poročevalca, če priredite sestanek volilcev. Obračajte se torej v vseh zadevah za pojasnila, ker delavstvo ne sme ostati več v taki temi* kakor doslej. Mi hočemo delati z delavstvom, zato hočemo tudi delavstvu vse pojasniti in obrazložiti. Tisti pa, ki delavstvo varajo, bodo ostali sami, če pride delavstvo do spoznanja. Volilni lokal Ljubljana, Gradišče 2.
Tudi v ljubljanski objasti odločitev, Dolgo so nas hoteli vleči za nos ljubljanski Gustinčičevci in Kle-menčičevci, V torek je končno padla odločitev in sicer na pogajanjih, ki so^ se ponovila na predlog tržiške okrožne konference. Gustinčičeva in Klemenčičeva klika sta bili v tem edini, da se našega volilnega odbora ne prizna. Dalje sta vztrajali na tem, da se medsebojno blatenje nadaljuje tudi med volilno borbo. Jasno je, da so to storili zaraditega, ker so hoteli vzeti vsako možnost poga-
janja. Vršil se je sicer krajši raz- I govor, pogajanja se pa niso mogla vršiti, ker navedeni dve kliki nista priznali naših izvoljenih zaupnikov. Tako preziranje sklepov naših zaupnikov je skrajno žaljivo za vsakega sodruga, ne le za našo delegacijo. Zato zahteva že čut poštenosti, da vsi zavedni sodrugi delajo na to, da se strnejo delavske vrste, toda brez ljudi, ki še po teh izkušnjah nočejo konsolidacije.
Dekalisti in bernotovci
so preprečili skupen nastop delavstva pri volitvah v narodno skupščino.
Organizirano delavstvo se pa kljub temu združi.
Komur je draga organizacija, iskren socialistični politični pokret, ta naj voli
dne 11. septembra enotno socialistično l»sto delavcev in kmetov!
To bo najboljši odgovor na izdajstvo.
Organizirano delavstvo se je združilo pod praporom Socialistične Stranke Jugoslavije in Zedinjenja. Sem spada vsak organiziran in zaveden delavec, ki pojmuje pomen politične moči proletariata, ker bo s tem upošteval močno stranko, ki je ne bodo nikdar več ogrožali podobni sovražniki delavske solidarnosti.
Proč s sovražniki!
Kultura.
»Kr*za«, socialna drama v šestih slikah, je naslov knjigi, ki jo je pred kratkim založila in izdala »Delavska Politika« v Mariboru, iz peresa sodr. R. Golouha. Naša socialna literatura je, zlasti še kar se tiče drarnatskih spisov, sila revna in naši delavski odri so vedno v zadregi, kaj naj u-prizarjajo in si morajo navadno pomagati s prevodi, ker se originalne slovenske socialne drame lahko seštejejo na prstih. Cankar, E. Kristan in še ena, dve druge, pa smo gotovi. Zato moramo biti hvaležni avtorju »Krize«, da je izpopolnil to vrzel. Snov drame je povzeta iz neposredne sodobnosti slovenskega socialnega razvoja. Brezvestno izkoriščanje, nenasitnost kapitala, ki povzroči reakcijo v delavstvu, štrajk, nacionalistične strasti in napadi, padanje konjunkture, gospodarska kriza, izseljevanje, prebujenje in spoznanje, da je rešitev delavskega razreda v industrializaciji, v intenzivnosti produkcije, v delu, po katerem	bo prišel proletariat zopet do veljave.	Ni
lahko pisati socialno dramo,	to	je
zelo polžka pot, na kateri lahko spodrsneš v tendenco. Golouh se ji je spretno izognil, ostal je vseskozi stvaren in nepristranski, kljub temu pa dosleden in brezobziren v odkrivanju nanak naših reševalcev delavskega vprašanja. Tehnično je drama dobro razvita, ne manjka ji tudi napetih, dramatičnih momentov, zlasti v tretji in peti sliki; nekateri simbolični dialogi bodo delavstvu morda težje razumljvi, vendar	to	ne
škoduje celoti, ki je jasno očrtana. Morala drame je izražena na koncu: 0Svr>u~Hitev stroja, tovarne, dela od kapitala, izročitev njegovemu na-r ravnemu lastniku, delavcu. Sele tedaj bo stroj in delo človeštvu v blagoslov, medtem ko mu je sedaj suženjstvo, prokletstvo. Želimo, da bi to spoznali ob tej drami vsi tisti, ki se jih tiče. Želimo pa tudi, da avtor ne ostane pri tem svojem delu, temveč nadaljuje in nam kmalu da zopet kaj novega v tej moči in višini. Saj smo te literature baš tako potrebni. Ljubitelji lepe knjige bodo to delo gotovo toplo pozdravili, ker je za našo literaturo nedvomno po-membna pozitivna pridobitev. Jezik je lep in sočen, mestoma cankarjansko krepek. Ljudska tiskarna je o-skrbela okusno izdajo na finem papirju, z razločnim tiskom, ki kaže solidno delo. Naroča se pri »Delavski Politiki«, Maribor, Ruška cesta
5.   Na to našo naboljšo socialno
dramo se še povrnemo. Cnlkovski.
Mor.
Vojaške vaje na Teznu. Že delj
časa se vrše na Teznu ponočne vojaške vaje, in to med hišami in njivami, vsled česar prihajajo dan za dnem pritožbe ondotnega prebivalstva. Mislimo, da bi se vaje lahko vršile zunaj naselbine, kjer ni obdelanih njiv in prebivališč. Na Teznu prebivalo večinoma delavci in železničarji, ki so v stiski vzeli v najem nekaj njiv, da na njih posejejo nekaj krompirja in drugo — to jim je v današnjih težkih dne vsa hrana za bližnjo zimo ... Sedaj se pa povodom vežb, vozi in hodi pre o njiv, uničuje njihov skromni pri e e , ki je bilo vse njihovo težko pridobljeno bogastvo. Poleg tega se preko noči strelja, in so tu noseče žene, ki
LV'-/ Ln}«-/
ravr/r/n
I iw/
SINALCO
BREZ ALKOHOLU
nvr/ri
)/\ 1 dhT\ \7j/J\ l /✓//A 1 /x/*A»/✓/,A u
trepetajo — neki otrok se je pa tako prestrašil, da je dobil krčni napad. Pritožbe prebivalstva doslej niso zalegle. Oblastni poslanec sodr. Grčar je zato danes interveniral pri srezkem poglavarstvu, ki je izjavilo, da se bo zadeva uredila v korist prebivalcev. Apeliramo tudi na vojaško oblast, da uvidi položaj in ukrene potrebno, da ne bo več škode in pritožbe.
Ženski sestanek se vrši v torek, dne 16. avgusta ob pol 8. uri zvečer.
Razglas Mestna občina mariborska razpisuje oddajo slikarskih, pleskarskih, steklarskih in tapetniških de za nove mestne stanovanjske hiše v Mariboru, Smetanova ulica. S kolekom za 100 Din kolkovane ponudbe je vložiti v vložišču mestnega magistrata mariborskega do četrtka, dne 18. t. m. ob 11. uri. Ponudbe se bodo odprle ob 11. uri v navzočnosti ponudnikov. Vsi pripomočki in potrebni formularji so dobe pri mestnem gradbenem uradu, soba š t.4 od četrka 11. t. m. dnevno od 10. ure naprej. Mestna občina pridržuje pravico, oddati dela sku-no ali pa posamezno, brez ozira na višino ponudenih cen.
Osvežiš s kopeljo telo si mlado, še bolje pa s „CLIO* šumečo limonado.
Mežica.
Podružnica del. tel. in kult. zveze »Svoboda« v Mežici bo priredila v nedeljo, dne 14., in pondeljek, dne 15. avgusta 1927, slavnostno »Razvitje prapora« s sledečim sporedom: Nedelja 14. avgusta: 1. Ob 7. uri zvečer serenada kumici in materi. 2. Ob 8. uri zvečer veliki koncert pe/skin društev na vrtu g. Vivat. 3. Ob 9. uri zvečer marmonati kipi in skupine, umetni ogenj itd. Vstopnina 5 Din. —-Pondeljek 15. avgusta* 1. Ob 5. uri zjutraj budnica. 2. Ob 8. uri sprejem gostov in zbiranje na Poleni. 3. Po sprejemu korporativen odhod z zastavami na čelu iz Polene na slavnostni prostor. 4. Pozdravni in slavnostni govori. 5. Slavnostno razvitje prapora in zabijanje spominskih žebljev. 6. Sprevod z razvitim praporom po vasi. 7. Ob 12. uri obed. 8. Ob 2. uri pop. »Javni telovadni nastop« delavskih telov. enot raapih podružnic Slovenije. 9. Ob 3. uri pričetek velike vrtne veselice z bogatim srečolovom in različnimi zabavami, plesom Ud. Za najlepše okrašena kolesa pri sprevodu so določena 3 krasna darila. Za prevoz iz Prevalj in nazaj bo na razpolago brezplačno rudniški vlak in sicer: v nedeljo 14. avg. pelje iz Prevalj ob 4. uri pop., v pondeljek 15. avgusta ob 8. uri zjutraj in zvečer dvakrat nazaj. Prenočišča brezplačno na razpolago. Dobitki za srečolov, dne 15. avgusta so razstavljeni v izložbi
30 letnica obstoja
I. delavskega kolesarskega društva za Slovenijo v Mariboru
dne 14. avgusta 1927 na vrtu gostilne Anderle v Radvanju« V slučaju slabega vremena v dvorani pivovarne Union (GBtz).
mesarije g. Vivat. Vstopnina k telovadbi in veselici 5 Din. Pri celi slavnosti sodeluje kovinarska godba iz Guštanja. Ker rešitve za polovično vožnjo do danes še nimamo v rokah, obveščamo vsa zainteresirana društva, da bomo razposlali tozadevne izkaznice takoj, ko prejmemo dovoljenje. Ako bi do nedelje ne prejeli izkaznic, opozarjamo vse one, ki se pripeljejo, da na postaji Prevalje ne oddajo voznih listkov, ker je mogoče, da prejmemo dovoljenje še tudi zadnji dan, za ta slučaj se bodo izdale izkaznice v Mežici. V slučaju pa, da bi bila naša prošnja odklonjena, pa prosimo, da bi se sodrugi tudi v tem slučaju udeležili proslave v največjem številu. Vsa društva, ki imajo svoje prapore, prosimo, da se udeležijo s prapori. Prihitite 14. in 15. avgusta od blizu in daleč v Mežico, kjer Vas z veseljem pričakuje odbor.
Polovična vožnja dovoljena!
Centrala nam sporoča, da naj javimo udeležencem, da naj vzamejo cel vozni listek do Prevalj, kjer pa istega pri izstopu ne smejo oddati, ker bo veljal tudi za nazaj! Vsak pa mora dati vozni listek pri izletnem odboru odpremiti s štampiljko. Toliko v vednost ib ravnanje glede polovične vožnje«.
' Trbovlje.
Reveži med največjimi reveži, to smo menda mi stari kronski upokojenci, ki prejemamo od 3—20 kron mesečne penzije! Že dolgo se govori, da bomo prevedeni po novem pravilniku v IV. kategorijo, a še do danes ni o vsem ne duha ne sluha. Gospodje sedaj nimajo pač časa, saj so volitve, in sedaj si morajo vendar osigurati mandate za nadaljno izkoriščanje naroda. Do sedaj smo tudi vsako leto, ob veliki noči dobili od II. rud. sku-
pine nekaj podpore, letos so pa še na to pozabili. Ali mogoče zato, ker sede v odboru »bernotovci«, ki pač imajo vedno polna usta dobrot za delavstvo? Ako se obrneš na odbornika, te ta pošlje k drugemu, ta zopet k tretjemu itd. in tako obhodiš vse in ne zveš od njih ničesar, in greš praznih rok domov premišljevat o svoji usodi. Občina nam gre sicer na roko, in nam pomaga kolikor more, z začasno zapustitvijo, da si nekaj prislužimo, drugim pa zopet od časa do časa podeljuje podporo, kolikor je pač njej v sedanjih razmerah mogoče. Tako poteka od dneva v dan naše težko življenje. Sedaj pred volitvami nas pa zopet vse stranke snubijo za kroglice. Imajo polna usta mamljivih in vabljivih besed, mi jim pa povemo, da se zastonj pehajo, ker naši glasovi bodo padli v škrinjico našega kandidata Ignaca Siterja, kateri je domačin in ga vsi poznamo, na drugi strani je pa že tudi mnogo storil za nas. — Star upokojenec.
Člani trboveljske »Svobode« priredijo v nedeljo, dne 14. avgusta izlet na Kum in vabijo tem potom so-druge in sodružice iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja, da se udeležijo tega izleta. Drugo nedeljo, dne 21. avgusta je izlet na Mrzlico, katerega se udeležijo tudi sodrugi in sodružice iz Šoštanja, Zabukovce in Celja. Na veselo svidenje v prosti naravi.	Odbor.
Brežice
Kmetskemu in delavskemu proletariatu v volilnem srezu Brežice.
Ker se je na konferenci, dne 31. julija v Brežicah izglasovalo z absolutno večino za kandidata SSJ sodr. Rihterja, rudarja na Senovem in za njegovega namestnika sodr. Ogorevca, malega kmeta v Pišecah, apeli-
3
3 3
3
—i
3
u
~«l
3»
3
S
Ali že uporabljate
JU" tntiini km n ii
Dobiva se jo povsod. Dobiva se ]o povsod.
3 S 3
S
d
c
3
n
k«
C
M
d
h«
a a
tri
h.
c
ei
t«
a a
ramo na vas ročne in duševne delavce, da glasujete za našo listo, nasprotne skupine »Naprejevcev« in »Enotnosti«, pa da ne vodi proti nam nobene protiagitacije, ker to ne bi bilo njim v nikako korist, pač pa vsem socialističnim strankam v veliko škodo, ker bi se ljudje od volitev abstinirali. Mora se tozadevno upoštevati proletarska demokracija; manjšina se mora pokoriti večini. Če bi bil izglasovan na konferenci pristaš katere druge proletarske skupine, bi bili mi od svoje strani isto tako upoštevali načelo ljudske volje. Delavci, kmetje, železničarji! Nas tepe vse enako brez razlike političnega prepričanja bič domačega kot tudi kolo-nijalnega kapitala, katerega zastopajo meščanske stranke — klerikalne kot demokratske. Proti njim je treba naperiti ves agitacijski aparat. Sedaj bodo hodili s sladkimi besedami in obljubami k nam, ker jim gre za kroglice. Po volitvah nas ne rabijo več, ker so svoje delo že opravili. Uverjeni smo lahko, da kandidat demokratske stranke Urek, veleposestnik, ne bo zastopal revno kmetsko ljudstvo, pač pa kmetske magnate, ker on spada med kapitaliste. De-mokratje govore, da so se zvezali samo zato z Urekom, da se reducira klerikalcem glasove; je pa laž, klerikalci in demokratje si faktično ne bodo nikdar med seboj porezali vratove, pač pa bi jih proletariatu, kot se je to že zgodilo. Slično ulogo igrajo klerikalci, ki so se zvezali z radikali. Dosedanji naš klerikalni poslanec Škoberne ni za naš srez niti mignil z mezincem. Ko je TPD reducirala delavstvo, je imel polna usta obljub, drugega pa nič. Zato vsi delavci in kmetje, kateri ste do sedaj še podpirali kapitalistične stranke, spreglejte delo poslancev v preteklosti in lahko boste odločili, kam spadate! Ko so bila prva povojna leta socialistični poslanci v parlamentu, smemo reči, da je bilo mnogo boljše kot danes, ko nimamo nobenega. Zato, sodrugi, volimo 11. Septembra vsi enotno kandidatno Isto SSJ, namreč sodr. Rihterja, ki je vso svoje življenje med nami kmeti in delavci in kateremu so naše težnje znane. Proletarci storimo svojo dolžnost! — Senovčani.
Soitnnl.
V	nedeljo, dne 7. avgusta se je vršil občni zbor politične organizacije SSJ v Šoštanju, na katerem je bil
po kratkem a burnem debatiranju izvoljen sledeči odbor: predsed. Štraus Ivan, namest. Zajc Vinko, tajnik Ko-radej Anton, namest. Mlinar Anton, blagajnik Friškovec Vinko, namest. Premužič Štefan; odbor: Gregorc Miha, Povše Jurij, Makušek Ivan, Hribar Franc in Jurjovec Jakob. Novi odbor ima izvršiti velike naloge, zato je potrebno, da vsi člani pomagajo pri delu, vsak član naj pridobi enega, dva člana, vsak naj deluje aktivno v stranki, delo naj bo razdeljeno. Treba je med delavstvo in mu pokazati pot v boljšo bodočnost, treba na agitacijo, v borbo za obstoj, za pravice, katere se nam kratijo. Treba, da stopimo na plan, da pokažemo našo borbenost za zmago tlačenega in izmozganega proletarjata, da pokažemo nasprotniku, da je bodočnost naša in da nas ne bodo vodili za nos razni demagogi v korist buržuazije. Sodrugi! Za bližajoče se volitve v parlament in v občino je treba vpostaviti močan agitacijski aparat, iti bode treba v skupni boj proti izkoriščevalcem delavskega in kmečkega proletariata. Če bo skupni boj, nas bo vodil do zmage!
Prvo del. kolesarsko društvo za Slovenijo, Maribor, proslavi v dneh 13. in 14. avgusta 1927 30-LETNICO SVOJEGA OBSTOJA. Vabimo vse delavstvo, da se tega redkega slavja v čim največjem številu udeleži. V soboto, 13. avgusta zvečer ob 20. uri ba-kljada po mestu. V nedeljo 14. avgusta sprevod od Tomšičevega drevoreda. Ob 3. pop. velika veselica na vrtu gostilne Anderle.
Uprava »Del. politike« najtopleje priporoča vsem svojim čitateljem, da si nabavijo novo izišlo socialno dramo Rudolfa Golouha,
»KRIZO«,
eno najlepših socialnih dram, ki bi ne smela manjkati v nobeni delavski hiši in v nobeni čitalnici. Naroča se direktno pri upravi »Delavske politike«, Maribor, Ruška cesta 5.
Za tiskovni sklad so darovali sledeči sodrugi iz Brežic:	Varlec
Franc Din 2.—, Slabe Anton Din
2.—, Baraga Ivan Din 10.—, Milavec Franc Din 10.—, Petrušič Ludvig Din 4.—, Baraga inlj. Din 5.—, Rihtar Din 4.—. Skupaj Din 37.—. Ostanek volilnega sklada oblastnih volitev Din 43.—; skupaj Din 80.—-Nadalje s. Valenčak iz Velenja Din 66.—. Izkrena hvala. Sodrugi, posnemajte!
n
Vsi Kupujejo o b I • k e pri
J.Trplnu, Mirjani lig 17
ker tam se dobi sukno že od 26 Din naprej, kakor tudi vsakovistnO drugo blago po  najnjžjihc e n a h.
Klobuke
kravate, ovratnike, nogavice, palice najceneje pri tvrdki
Igo Baloh, Vetrinjska ul. 18
Anton Vaupotič vdova
SODNA UL. 16, se priporoča v izvršitev vseb
sobo-, črkoslikarskih in pleskarskih del pO' najnižjili cenah.
JURIJ JUTERSCHNIK
slikar in pleskar, Maribor, Grajska ulica 3,. se priporoča za prevzem vseh slikarskih in pleskarskih del po najnižjih cenah in izvrstni izpeljavi. Samo moderni vzorci so na vpogled. — Učenec se sprejme.
DOBRE LASTNOSTI
finega Ustila za Čevlje so te-le:
Mazilo je mehko in se dobro razmaže; daje čevlju takoj lep, temen sijaj. Usnje ostane zmiraj voljno. In le lastnosti Ima
Indian Pasta
Ze pri uporabi prve doze se bodete o tem ________prepričali.____________
Branko Mejovšek
nudi najceneje: premog, drva, kolo-bare, koks, kovaiki premog, oglje, cement. -- Točna poštrežba.
OBVESTILO!
Jakob Perhavec
tov. z> izdelovanje likerjev, desert, vin in sirupov
Maribor, Meljska cesta 3
obveščam p. t. občinstvo, da sem prnvznl s 1. julijem 1.1. trgovino z alkoholnimi tekočinami
(razprodaja na drobno) od Albrecht & Strohbach
GOSPOSKA ULICA ŠT. 19
ter se priporočam za obilen obisk. — V zalogi bom imel vedno pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa In kisa za kumarce.
Poatralba točna.	Cena	solidna.
JAKOB PERHAVEC
Gosposka ulica 19
RestovracIJa koroški kolodvor jronsvoar
Do policijske ure dnevno pivo v sodčkih. — Kranjske klobase in prekajeno meso lastnega1 izdelka Došla je nova partija domačih vin in mošta.
ODVETNIK
Dl FILIP MATOVIČ
je otvoril svojo pisarno v novi Beraničevi hiši v
Mariboru, Kralja Petra trg štev. 1, I. nadstropje, desno.
(Tiskar: Ljudska tiskarna d, d. * Mariboru, predstavnik Josip Oftlak ▼ Mariboru, — Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru*