Iieto 1885.
1
Državni zakonik
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos I. —Izdan in razposlan dne 17. januvarja 1885.
Razglas ministerstva za finance od 18. decembra 1884,
da je c. kr. mali colniji v Stonu na Dalmatinskem dana oblast, odpravljati cola prosto prazne
nazaj pošiljane sode.
V abecednem kazalu različnega blaga k čolni tarifi od 25. maja 1882 pod besedo „Sodi“, opoinnja, odstavek 2, omenjena pravica, sè starimi, uže rabljenimi sodi, ki imajo na sebi znamenje firme, tedaj postopati kakor z blagom cola prostim, kadar se pokaže, da je v te sode bilo domače v vnanjo deželo poslano blago spravljeno in da zdaj v deželo nazaj gredö, dodeljuje se tudi c. kr. Stonski mali colniji.
Dunajewski s. r.
3.
Ukaz ministerstva za finance «d 28. decembra 1884,
s katerim se izpreminjajo dozdanja določila o poslovanji glede štempeljskih in neposrednjih Pristojbin, pobiranih po c. in kr. poslaništvih in konznlstvih od strank v kaki vnanjij dežeil,
in o dotičnem računovodstvu.
V porazumu s c. in kr. ministerstvom vnanjih reči in s c. kr. ministerstvom n°tranjih reči izpreminjata se ukaza od 17. marcija 1860 (Drž. zak. št. 74) in od Ib. novembra 1863 (Drž. zak. št. 99) o poslovanji gledé štempeljskih in nepo-Srednjih pristojbin, ki jih c. in kr. poslaništva in konzulstva od strank v kaki ymuiji deželi pobirajo, in o pisanji dotičnih računov ter naj na istih mesto po-U(inši od 1. januvarja 1885 stopijo naslednja ukazila:
»
'«•nUch.)
1
T. Kadar se kaka popotna ali druga pristojbini podvržena listina (pismo) na zaprosbo c. in kr. poslaništva ali konzulstva za stranko bivajočo v vnanji deželi izdaje, naj domače (tozemsko) oblastvo, ki izdaje tako listino, štempeljsko prist jbino, ki jo je opraviti, zapiše na listino s tem pristavkom, da je treba to pristojbino neposrednje pisarnici dotičnega c. in kr. poslaništva ali konzulstva opraviti.
C. in kr. poslaništva in konzulstva so dolžna na teh listinah zabeležene iznose potirjati od stranek, predno kateri listino izročč, prejem na listinah potrditi, a iznosa, ki ga potirjajo, naj ne vstavljajo v službovni račun med prejemke, temuč naj ga z dopisom, v katerem stoji ime plačnikovo ter oznaka štemplju podvržene listine, odpravijo na ravnost onemu avstrijskemu oblastvu, katero jim je bilo listino poslalo.
Dolžnost tega oblastva je po tem, oni dopis z doposlanim iznosom odpraviti na urad, kateri biva v tistem kraji, da štempeljske in neposrednje pristojbine pobira, s prošnjo za propisom primerni vpis in zaračun.
II. Gledé vseh drugih pristojbin, ki jih je po postavi od 9. febru-varja 1850 (Drž. zak. št. 50) in po dotičnih dodatnih postavah in ukazih koma pripisovati, naj se tujim državljanom pristojbinske note a avstrijskim kje na vnanjem bivajočim podložnikom plačilni nalogi pošiljajo.
Vročitev pristojbinskih not (plačilnih nalogov) opravljajo na neposrednjo zaprosbo avstrijskih finančnih deželnih oblastev c. in kr. poslaništva in konzulstva.
A uradi pristojbino pripisujoči naj pristojbinske note (plačilne naloge) in dotične razpravne spise samo tedaj predlagajo finančnemu deželnemu oblastvu, kadar se je pristojbina tirjala od osob bivajočih v domači državi, ki zakonito za-njo porokujejo, ter je to tirjanje bilo brez uspeha, ali pa kadar ni nikogar, kdor bi bil porok za-njo.
V pristojbinski noti (plačilnem nalogu) treba je na tanko imenovati tozemsko blagajnico (kašo), kateri je plačati, dalje naj se navede dolžnost, plačati zamudne obresti, v slučaji ko bi se plačilo o postavljenem roku ne oprayilo, po tem je navesti pristavek o utečaji in gledé dolžnikovega imenja, kar ga je v domači državi, tudi pretnjo zvršila (eksekucije) ter dodati, da se pristojbina po izteku roka za plačilo postavljenega brez odloga o dolžnikovem trošku po zvr-silnem poti potirja.
Pripisilo pristojbine treba je v onih slučajih, kadar plačilo dolžni človek nima v domači državi imenja, na katero bi se moglo seči z zvršilom, omejiti na redno pristojbino in priklad od 25" 0.
Finančno deželno oblastvo je dolžno na podlogi razpravnih spisov na tanko pretehtati odmero pristojbine in pa tudi samo pristojbinsko noto (plačilni nalog) v oziru na zgoraj stoječa določila popregledati in, če ne najde nikakeršnega po-misleka, obrniti se na dotično c. in kr. poslaništvo (konzulstvo) zarad vročbe ter zaprositi ga, naj od človeka, kije plačilo dolžan, popisani (izpolnjeni) vročilni Hst preposlati ali pa zadržke vročbi nasprotujoče na znanje dati in v slučaji, ko bi plačilo dolžni morebiti dobrovoljno pripisani iznos pristojbine pri c. in kr. pr*' slaniŠtvu (konzulstvu) opravil, te novce na tozemsko blagajnico, katera bode v zaprosbenici finančnega deželnega oblastva imenovana, odpraviti izvoli.
Nasproti naj se pa c. in kr. poslaništva in konzulstva ne zaprašajo, da bi bijemu državljanu, ali avstrijskemu v vnanii deželi stanujočemu podložniku pripisano pristojbino, katere v zakonitem roku ni plačal, potirjevala od njega, kajti le-teh oblastev delo bodi samo in edino to, da poskrbé vročbo pristojbinskih n°t (plačilnih nalogov) in da prevzamejo in odpošljejo one iznose, katere bi jim stranke iz drage volje vplačale.
Dopise in službene pakete na c. in kr. poslaništva in konzulstva treba je pri oddajanji na pošto frankovati. Izimek veljâ samo gledé uradnih dopisov v one kraje turške, kjer so postavljeni c. in kr. poštni uradi.
Popolen pregled staleža c. in kr. avstro-ogerskih konzulstev v vsehčibarnih tujih državah razglasi se vsako leto meseca januvarja v Dunajskih Novinah.
Pristojbinske note (plačilne naloge) takim dolžnim, ki stanujejo v saski kraljevini, treba je po finančnih okrajnih ravnateljstvih (uradih pristojbine odmerjajočih), katerih delo je v tem slučaji pretehtovati jih, kakor je zgoraj ukazano, na ravnost na kralj, saska sodišča odpravljati, da jih dadö vročiti. Tudi le-te za-prosbeniee treba je frankovati.
Spisek sodišč kraljevine saske obs žen je v državnem zakoniku od leta 1857, št. 15, str. 37.
Ker po zgornjih določilih (sub II) pristojbine takim dolžnim, ki na vnanjem stanujejo, odmerjene ostajö v pripisu in razpregledu pripisujočih uradov, ter se kodo računi pristojbinskih iznosov, bodi, da se pri teh uradih neposrednje vplačajo, bodi, da jih c. in kr. poslaništva (konzulstva) vpošljejo. po splošnih pro-Ptsih pisali, za to ne bode več treba tega, da bi se pristojbinsko pripisilo priobčevalo računskemu oddelku c. in kr. ministerstva vnanjih reči, da bi ta računski °ddelek pristojbine pripisaval na poseben račun c. in kr. poslaništev in vsled tega Judi pripisilne potrdniee izdajal, dalje da bi se pri c. in kr. poslaništvih vplačani lznosi postavljali v službene račune in da bi imenovani računski oddelek sestavljal letne izkaze na dolg ostalih takih pristojbin.
I>unajewNki s. r.
3.
Ukaz ministerstva za pravosodje od 10. januvarja 1885,
da ge občina Holešovice-Babna odkazuje pod mestno-delegovano okrajno sodišče na Mali Strani in pod mestno-delegovano okrajno sodišče za prestopke v Pragi-
Po Najvišji pooblastitvi prejeti dne 6. januvarja 1885 izločuje se občina Dolešovice-Bubna, ki je v zmislu deželne postave za Češko od 18. novembra 1884 (t>ež. zak. XIX, št. 48) s Prago v eno občino zedinjena, iz okoliša Karlinskega °krajnega sodišča ter gledé grajanske (civilne) sodbenošti odkazuje pod mestno-delegovano okrajno sodišče na Mali Strani a gledé sodbenosti za prestopke pod Mestno-delegovano okrajno sodišče, katero je v Pragi za prestopke postavljeno. Ta ukaz pride v moč 1. maja 1885.
Pražiik s. r.
4.
Začasni ukaz ministerstva za poljedelstvo v poraznimi z ministerstvom za bogočastje in uk od 13. janiivarja 1885,
z dodatnimi določili k začasnemu nkazu ministerstva za poljedelstvo od 28 febrnvarja 1879, o preskušnjah za sposobnost, biti nčitelj kmetijstva na poljedelstvenih šolah.
Dodatno k začasnemu ukazu izdanemu dne 28. februvarja 1879 v porazumu z ministerstvom za bogočastje in uk, o preskušnjah za sposobnost, biti učitelj kmetijstva na poljedelstvenih šolah in srednjih kmetijskih šolah, dalje biti učitelj gozdarstva na šolah gozdorejstva in srednjih gozdarskih šolah (Drž. zak. od 1. 1879 št. 35), zaukazuje se, da je vsak kandidat za kmetijsko učiteljstvo na poljedelstvenih šolah dolžen svoji prošnji za pripuščenje k preskušnji priložiti potrjujoče ali zavračujoče svedočbe ene ali druge izmed obeh na Dunaji in v Pragi obstoječih preskuševalnih komisij, ako bi bil katero poprej prejel.
Preskuševalni komisiji za učiteljstvo, ki bivata na Dunaji in v Pragi, imata dolžnost, uradno priobčevati si vzajemno, kadar koli katerega kandidata za učiteljsko mesto na šolah poljedelstva zavrneta, ter pristavljati, kateri rok je bil vsakemu kandidatu določen za ponovo preskušnjo.
Conrad s. r.	Falkeuhayu s. r.
Popravek.
V LI. kosu državnega zakonika izdanem dne 1. oktobra 1884, pod št. 16D ki obseza razpis ministerstva za finance od 26. septembra 1884 ? določili k popisu V. Prickovega aparata za merjenje špirita in k propisu o uporabi istega, naj se na strani 455, v odstavku 1, vrsti 4 namesto besed: kovinsko stoglo“ denejo besede „odločeno ŽlTOSrebrilO nit“ in dalje V odstavku 4, vrsti 1 namesto besed „živosrebrni stolpec“ besede „odločeno Živosrebrno nit“-