Isioed dally «set*i
Sanders aad HoBOaya.
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
MMU
UredniAri la spremil« praeterii 1697 S. Lawndale Ata.
Off lea of PobUeatloat 1667 «oath Uwadal« Ava. Telephoae, Rockwell 4104
Im
ETO—YEAR XXDL
Mata Ja «SAO
Juotn II. INI. at Um hh-Wnii «Im Amt oi Oamgnm of Marek ». im.
chicaoo. hxn četrtek. marca (march s), im«.
Subscription 16.00 Yearly
ftTEV.—NUMBER 46
fot anali In* at apodal vate of postage provided far In section 1103. Act of Oct. I. HIT, authorised on Jaaa 14, ISIS.
Mussolini ponovno zapretil z izstopom iz Lige narodov
ro se bo zgodilo» ako bo aankcijaki odbor odredil embargo za izvoz olja v Italijo. Ženeva je dala Muaaoliniju teden dni časaf da ae odloči za ali proti končanju aovražnoati v Afriki. Fašistična vlada prevzela kontrolo nad bankami in krediti. Italijani izvojevali novo zmago na severni fronti
Pariz, 4. marca. — Italija je iraj informirala Francijo, da i izstopila iz Lige narodov in eklicala vojaiko pogodbo a rancijo, ako bo ženeva odredi-oijne sankcije proti fašistični fcavi. List "Echo de Paria", je objavil to vest, dostavlja, j« diktator Mussolini na kon-renči s francoskim poslani-m v Rimu pojasnil program, ga bo Italija pričela izvajati, p ae bo Liga narodov izrekla poostrenje sankcij. Ženeva, 4. marca. — Ženeva uitra. da so izgledi glede konti ja afriške vojne ugodnejši pro kdaj prej, odkar je itali-iska armada invadirala Abe-lijo, dočim goreči pristali Li-narodov trdijo, da je Anglija tiovno ignorirala določbe že-i-flkega pakta.
I'e obdolžitve so posledica odia odbora trinajstorice, ki je enil poslati posladkan ultimat oliniju, v katerem mu je teden dni časa, da se odloči, pripravljen pogajati se sklenitve premirja.Od solini je vega, odgovora za vinaza! j nja akcija. Ako ne bo «tai na mirovna pogajanja, bo Liga narodov odredila sankcije proti Italiji, bor trinajatorke se bo po-sestal 18. márca. Ta upa, do tega časa prišel odgo-od italijanskega diktatorja tudi od abesinskega cesar-zvezi s sugestijami glede mirja, medtem pa bo odbor irai podrobnosti izvajanja <*Ka bojkota.
italijanskih krogih v Ženevi laduje veselje; prepričani je Mussolini izvojeval no-dipiomatično zmago. Vse dr-včla njene v Ligi narodov, Anglije, so u ver jene, da bo >!ini sprejel najnovejši mi-načrt Lige narodov, je bilo naznanjeno, da je >ski zunanji minister Flan-apeliral na Muesolinija, naj J me načrt. Pojaanil mu je, more izgubiti ničesar, pri-pa lahko veliko. Ako pri-na mirovna pogajanja, ne Ijnih sankcij in možno je. da t"'!! izvajanje drugi* ustav-ko se bodo vršila pogaja-
4 marca. — V«e velike ijaiiKke banke »o včeraj pomladne institucije na pod-♦xlredbe, Id j0 je soglaano ¡«I miniatrakl svet Štiri naj-b«'»ke — Crédito Italiana.
Commerciale iuliana, [ <li Koma in Banco Italia-*> prišle pod vladno kon-''«*tale ao napol državne n'ne institucije, slične ame-'«'doralni korporaciji za re-trukcijo financ.
1 «lavah bančnih strokov-ov J" delno podržavljenje ionskih l>ank posledica polomita italijanske vlade, ki "tfromn* vsote za financi-airiške vojne in aubvencl-,l«*lijanskih Industrij, iruktora iUlijanakih finanč-•nsiitucij je omajana, kar dejstvu, da glavno predstavljajo vladni /«radi poloma vladnega u v tuJezemstvu ao te ob-" * poetalt zmrznjeno" I-
jih ^ morejo rM.
^r nI trga sanj«.
f roete, 4. marca. -* * itrmada na aevemi 1 J" včeraj Isvojevala na-l<<mmgo. Po tridnevni bitki " "borni*» silo 30.000 <l*IJe aa S. strani.)
Japonska dobila novega premier ja
Sedem generalov predložilo reaignacijo
Tokio, 4. marca.—Mikado Hi-rohito je danes imenoval Funi-mora Konoja za premierja in mu poveril sestavo nove vlade, ki bo nadomestila ono premier-ja Okade. Novi ministrski predsednik je znan kot liberalec.	^
Tokio, 4. maroa. — Japonski zaupni svet se je včeraj sestal na svoji seji v cesarjevi palači in odobril "važen zakon." Seje so se udeležili tudi člani kabineta.
General Giči Niši, član vrhovnega vojnega sveta, je bil imenovan sa direktorja vojaške vzgoje. Nasledil bo generala Jotara Vatanaba, ki je bil umorjen v militarističnem puču zadnji teden. Niši je eden izmed sedmih generalov, ki so podali oatavko. Med temi sta Sonj uro Hajaši in Sadao Araki, oba bivša vojna ministru in nacionalista. Resignacije bodo danes predložene mikadu v odobritev.
Ti so izjavili, da so odgovorni za situacijo v armadi, ki je omogočila militaristično revolto zadnji teden in je ta rezultirala v umoru štirih visokih vladnih uradnikov. To je vzrok, da so predložili resignacije. V revol-ti je bilo zapletenih 24 vojaških častnikov in tisoč vojakov, ki so zasedli vladna poslopja in jih držali v svojih rokah štiri dni.
Da se je vrnil mir v Tokio, je razvidno iz vladne odredbe, naj se bojna mornarica umakne iz pristanišča. Bojne ladje so priplule v Tokio po izbruhu revolte.
Domače vesti
Is Clevelanda
Cleveland. — Pobil se je pri padcu rojak Frank Modic. Zdravi se doma. — Anton Novak je prejel žalostno vest, da je v Velikih Poljanah umrl 11. febr. njegov brat Janez Novak v sta-rosti 77 let. V Ameriki zapušča dva brsta, v starem kraju pa ženo, sina in tri hčere.
Avtna nesreča Gladstone, Mich. — Avtomobilska nesreča v tukajšnji okolici jo pred nekaj dnevi zahtevala življenje treh oseb. Med ponesrečenci je bil tudi neki Jugoslovan, ki se je pisal Joseph Blazina.
Strojniki izvojevali zviianje
Cleveland, O. — Krajevna organizacija strojnikov je pravkar podpisala novo pogodbo z upravo Apex Electrical Mfg. Co., ki določa zvišanje plače štiri cente na uro.
Roosevehova davčna poslanica
Priporoča k vek na dob pora
Waahington, D. C., 4. marca. —Predsednik Rooseveltje včeraj v poslanici pris*>ročil kongresu, naj revidira sakon dohodni r^kih davkov, da dobi nove dohodke sa kritje isgube. ki jo je povzročilo vrhovno sodišče z razveljavijenjem farmskega zakona, in sa isplačilo vojaškega bonusa veterhnom.
Predsednik «priporoča odpravo nekaterih starih postuvk davka na kapital In dobiček in te po-
STAVKARJl V AKRONU DOBILI PODPORO
Lewiaov odbor jim je zagotovil finančno pomoč
delavcTse dobro
dr2e
Akron, O. — (UNS) — Osem mednarodnih unij, katerih pred-sedniki tvorijo Odbor za industrijsko organizacijo in mu na-čeluje John L. Lewis, predsednik rudarske unije UMWA, jo
Zakon minimalne ienske mezde neustaven v N, Y.
Albany, N. Y. — Vrhovno državno sodišče v New Yorku je 3. t. m. razveljavilo zakon, ki določa minimalno mezdo za ženske. ......_..... V	_
Stavim delavcev
v javnih napravah
El Paso, Tex.—Delavci, upo-slenl pri E1 Paso Electric Co., so oklicali stavko, katere cilj je priznanje unije in zvišanje mezde. Costna železnica je morala ustaviti promet in mesto nima električne razsvetljave. "Morali smo se odločiti za stavko, drugače nas bi družba lahko uničila," Jo dejal N. T. Clay, predsednik krajevne unije bratovščine oloktrarskih delavcev. Proti tej družbi je izbruhnila stavka tudi pred enim letom, ker je odpustila v unijskcm gibanju aktivne delavce. Končana je
stavke naj se nadomestijo z dav- obljubilo kavčukarakim delov kom na dobiček korporaclj, ki še ni razdeljen med delničarje; dalje priporoča davek na one prejemke, ki jih mora federalna vlada ¡»plačati po odredbi vrhovnega sodišča kot povračilo procesnega davka. Poslanica vsebuje še nekaj priporočil, ki se tičejo obdavčenja dohodkov in dobičkov velikih korporaclj v raznih oblikah.
Skupna vboU novih davkov mora znašati milijardo in 614 milijonov dolarjev letno, če hoče vlada ipokriti vse predvidevane isdatke.
Kako se bo kongres odzval tej nalogi — tik pred volitvami! — je kočljivo vpraša«je. Newdeal-ski demokratje so pozdravili Rooseveltovo davčno poslanico, toda burbonski demokratje, katerih ni malo, so e burbonski-mi republikanci vred takoj napovedali oposlcijo Rooseveltove-mu davčnemu načrtu.
Poljska ee bo Cmerila
z Nemčijo in Rusijo
Varšava, 4. marca. — Poljski uradni listi poročajo, da se bo Poljska »pustili» v oboroževalno tekmo z nacijsko Nemčijo in sovjetsko Rusijo. Poljska mora hiteti z oboroževanjem, če hoče preprečiti spopad nemške in ruske armade na poljskih tleh. - »p——— —■ lil ■ ■
bila s posredovanjem zastopnika federalnega delavskega depart-menta, ko Je družba obljubila, da bo ponovno uposlila odpuščene delavce in pristala na druge zahteve, toda obljube nI izpolnila.
cem, ki so zastavkall proti Good year Tire Si Rubber Co„ vsestransko pomoč.
V to mesto je prišel John Hrophy, direktor odboru, ter sa-gotovil voditelje kavčukurske u-nije, da bo njegova organizacija nudila finančno pomoč družinam stavkarjev, dokler bo trajala stavka. Dalje je nuznanil, da bo poslala v središče kavčukarske industrije orgunizutorje, ki bodo skušali pridobiti vse kavčukarske delavce v unijo,
"Vsi člani Odbora zu industrijsko organizacijo so zainteresirani v borbo, ki jo vodijo kav-čukarski delavci," je dejal Bro-phy na konferenci z voditelji stavkarjev. "Upam, da bo stavka rezultirala v zmagi in da bo unija izšla ojačana iz tega boja."
Odbor za industrijsko organizacijo je na svojem zborovanju zadnji teden sklenil, da bo pod piral tudi splošno stavko v Akro-nu. ki je na vidiku. Odbor Jo pooblastil predsednika krajevna unije kavčukarskfh dtSa+čov, "naj raztegne stavko ns vse druge tovarne, če bo uvidel, da je tak korak potreben zu uspešen konec konflikta."
Despotizem kavčukarskih magnetov je končno Izzval revolto. 14.000 delavcev je zaatavkalo proti Goodyear Co„ ko je odklonila priznanje unije. Stuvkarji so olniolžili kompanijo, da je prelomila dogovor, katerega je podpisala v aprilu preteklega leta, da ne bo zniževala mesd. Poleg tega je odklonila priporočila imaebnega odbora, ki ga je imenoval federalni delavski depart-(Daljs na 8. strani.)
Organiziranje jeklarskih delavcev
Dvanajat mednarodnih unij obljubilo ao-delovanje
Waahington, D. C. —Skrbno zamišljena kampanja, da se or-ganisira delavce v jeklarski industriji, se bo pričela to pomlad, se glasi naznanilo eksekutivne-ga sveta Ameriške delavske federacije.
Predsednik federacije Green in nekateri drugi uradniki sestavljajo proračun in ko bo to delo končano, bodo vse pridružene unije pozvane, naj prispevajo določeno vsoto v organizatorji sklad. Sedanji načrti predvidujejo eno največjih kampanj, kar jih Je federacija pod-vzela med jeklarskimi delavci.
Uradniki federacije sodijo, da je okrog pol milijona delavcev uposlenih v jeklarski industriji, [skušnje železničarjev pri reševanju svojih problemov bodo služile kot smernice v kampanji, v kateri bo sodelovalo dvanajst mednarodnih unij, včlanjenih v Ameriški delavski federaciji.
Vprašanje glede organizira-naj Jeklarskih delavcev je postalo zapleteno radi stališča, ki ga Je savzol Odbor za Industrijsko organizacijo, kateremu na-čeluje John L. I*wla, predsednik rudarsko unij« UMWA, Ta odbor je zadnji teden naznanil, da je pripravljen prispevati pol milijona dolarjev v kampanjski sklad, ako bo Ameriška delavska federacija prlapovala v ta sklsd «1,000,000. Eksekutiva ADK Jo ponudbo odklonila, kar Jo vaebovala provizijo, da mora Lewisov odbor izbrati načelnika kampanjo, ki naj bi nadziral vse aktivnosti organizatorjev, poleg loga pa mora biti unija jeklar skih delavcev industrijsku.
Stahanovstvo v Rusiji povzroča umore
Moskva, 4. marca. — Odpor med ruskimi delavci proti sta-hanovizmu (priganjaAtvu) je že tako hud, da se poslužuje nasi Ija. Dva umora sta že rezultirala iz stahanovskih metod pov-speševanja produkcije. Sovjetski listi poročajo, da je delavec Makar Burijak pred kratkim u-moril mlekarico Jekaterino Us-tinovo na državni farmi v Ka-zakstanu, katera je dosegla nov rekord v molzenju mleka. Nekaj dni prej sta dva delavca v Sa-ratovu ubila mlado železničar-sko delavko, ki ae je podila pri delu. Dva pristaniščna delavca v Vlad i vos toku ata bila obsojena na tri leta ječe, ker sta aaboti-rala stahanovske metode dela v pristanišču.
Papei zagrozil
Nemčiji s prelomom
Vatikan, 4. marca. — Papežev nuncij v Berlinu Je včeraj informiral Hitlerjevo vlado, da bo katoliika cerkev pretrgala diplo-matične stike s Nemčijo, če ne bodo nemške oblaati spoštovale določb konkordata.
Nova afera korupcije v Sovjetski uniji
Kijev, USBR. 4. marca—Vsi člani, razen dveh, ekaekutive centralnega delavskega sveta v Ukrajini ao Mli odstavljeni in nekaj teh Je bilo aretiranih ter obtotoiih. da no pnneverili veliko vsoto delavskega denarja.
Californiji zagrozili z bojkotom
Mesto Portland obsodilo "vigilante"
Portland, Ore.—Akcija "vigl-lan tov" v Los Atigelesii, da ae onemogoči vstop brezposelnim revežem v Californijo, Je issvala številne proteste v državah ob paclfični obali.
Tukajšnji meatni svet je sprejel resolucijo, ki odločno |M»l»iJa aktivnoati "vigilantov." "Ali bi 'vigilanlje' /ubranili vstop tudi Abrahamu Lincoliiu, ki Je bil prav tako reven kakor brezdomci, ki prihajajo v C-alifomlJoT vprašuje mestni svet v resolu-rili.	4
Centralna delavska unija Je naznanila, da bo isizvala svoje člaiio, naj bojkotirajo callfornij-ske produkte, če ne I m slo avto« ritete (Ml|H)klicale oboroženih straž, ki branijo revažom vstop v Californijo. Hllčno resolucijo je sprejel tudi meatni avet v Meattlu, v kateri pravi, da l*<»a Angelc* in drug« califoruijaka mesta skušajo oropati prebivalce drugih držav ustavnih pra-I vir, ki dovoljujejo vaem neovirano jKrtovanJe iz države v državo,	'	»
Hearst«* tlak «**< kriči. (NariaaJ J arger.)
Žrtev silične bolezni ne dobi odhkodnine
Columbus, O.— Državno vrhovno sodiš« Je zavrglo tožbo Charleen Marings, ki je bil ! usliižlien pri Marion Hteani »Hovel kompatiiji, kjer ae Je na lose I sflike (silicosis). Tožil je družbo za odštuNinino, ker državni odškodninski zakon no krije te okups ijske Inilecni. to da vsa (\rlm\na M*lišen so odio čilo proti toAitelJu, češ, da nima nolMW p»ito?tn Mnzlngo U» najbrž vrel priziv pred zsetno vrhovno sodišč«.
TRDE DNEVI NAPETE NEW-YORSKESTAVKE
Stavkokaze dovažajo iz I iz Pittaburgha in Clevelanda
WALL STREET PRI-ZADET
mmrnmmmmmmm •
Now York. 4. marca. — Stavka organiziranih nameščencev v nebotičnikih in drugih velikih poalopjih v New Yorku stopa danes v tretji dan. Število stavkarjev (kurjačev, operatorjev dvigal, vratarjev, inženirjev, hišnih telefonlstk, sobaric itd.) je vsak dan večje. Stavka je doslej dooela objela diatrfkt stanovanjskih palat okrog Park a-ven i je na vzhodni strani mesta, Riverside drive, West Knd, Central Park West, Fifth avo. s stranskimi ulicami od 50. do 12ft. ulice; deloma so prisadetl dls-trlktl Bronx, Grand Central in Wall street, kjer Je število prizadetih poslopij včeraj naraslo na HO.
Pod pritiskom Aupana La Guardije so se včeraj nadaljevala (»ogajanja v mastni hiši med obema strankama, a še vodno brez uspeha. Unija hišnih nameščencev sahteva osem dolarjev poviška plače na mesec in pri-«nanje unije.
Sinoči je ?ez 11000 stavkarjev zborovalo v Star kaslnl ln soglasno ao zaključili, da se vrnejo na dek>, dokler no bodo priznane vse njlhrvo zahteve. Predsednik njihovo unijo Bambrlck Je atavkarjem povedal, da laot-1 liki poslopij zdaj najemajo "barabe" kot stavkokaae, katerim obljuhuje |9 do $11 dnevno — sa poštene delavoe pa nimajo dveh dolarjev tedenskega poviška.
Kolikor je unija Isvedela, so lastniki doslej najeli čes 10,000 stavktykusov in veliko število teh so dobili is Huffala, Pittaburgha
ill celo Is Clevelanda.
Manjši nemiri ao neprenehoma v teku in od začetka stavk«
Je bilo čez ato oseb aretiranih. Mnogo ls>gatih stanovalcev v visokih stanovanjskih hišah pre-
uočuje v hotelih, ki Še niso prizadeti, da Jim ni treba hoditi j>«S 10 uli Ift nadstropij po stopnicah v svoja mrzla stanovanja.
Federalns vlada jo sačela posredovati takoj prvi dom stavke. McGrady, pomožni tajnik departments za delo, je prišel s letalom iz Akronu, <)„ kjer Je po-skušsl izravnati stavko kavčukarskih delavcev.
Ikmlon, Mana., 4. marca — Stavka 1000 tekstilnih delavcev v bližnjih predmeatjlh, ki traja >.e šest dni, se nadaljuje. Na pi-ketnlh linijah okoli tovaren Je opaziti nenavadne obraz« — dijake in dijakinje is kolegija Harvard, proteatantovake pridigarje In /aro Du Pont, hčer alo-vitega munidjakega magnate Iz Delaware!
Akron, 0„ 4. marca. — Položaj tukajšnje stavke kavčukarskih delavcev pri Goodyear Tir« St Rubber Co. j« nespremenjen. Včeraj je družba zahtevala od šerifa Flowerja. naj s policijsko silo odpre njene tovarn«, ki so noč in dan oblcgnne po atavksr-jih, t<*in šerif je |>onudbo — od-klonil,	'
Pivovarniika industrija uposluje pol milijona delavcev
Cincinnsti, O. — Mednarodna unija pivovarniških delavcev Je naznanila, da Je pivovarniška induatrija absorbirala SAO.OOO delavcev |m odpravi prohibicije, i splačala v tem časil S200,000.-000 dela vetrn in farmarjem sa žito mulaljiijih SftO.000,000. Vaotk davkov, ki ar Jo prejele državne, federalna, meetn« in krajevne tlnd«, znaša nad $aoo,-000,000.
pttiTin
Glasovi iz
Warn aëêîl t k — Z
nadad ju je po tfikMi lavar-enake sadnih C
»■*- pa deio übejo-
Dete «11, denarja
Le
•.
Xa sadsji aell drnét va 91 SN
I» Pri
1*4 Oe
t*
H
is Hit

VMÎ.
M

i
Druga ftran dike
e tače trp-HrmUrt pod
M fMHI «■ BITO CMH »
S» Daily Harald» — g iu&m «taàerf stranka v An*li|i (Mi prxmaraUk flw faamučno I tak jo
Ojie—iü M»« Ik- iM ma 1uomfatâtt» 1ate* Htanx rojakm 1— torran u sk»vro-1d* rmäaye r OmilMét. Bai nefcaj dni prtj je ta liât jnaaJ - t w«í a pretirani» kt a£ae-njem atooemfctfc mladinskih pev*kiti ebvsxn — r (rtocajitfsc sen-raw*« tonn e kaj dni Lus*,* a* je pa podui ra üüU is Londona ta podčrtani* iflorinm. Lakte da a» m«uJaati v AaglijJ edLinj HocáaXiKLa na met*. kj m (*fcíf^aali I*
Raki pa da aotialisli rack deftol is den a jtafcjanskami vrel obsojajo f«^istične sfer is* r 1 tali j j i® tía l'rimorakrm Socialisti, ki «aso lunam, crede* itiüw dali ^ Indi MaaaedinjjKt* pomagate pri orne«penila iSkrtj-udi — iSi flaviu MuaaoOimjet pomaga* je Italijanska kal**!— euberittna ter dri k« 1 d iter dubo-vW-jne v lujesemstva.
T« )r 4ri«ii«. ki p faiuváa Anrriila Domen— w k» nikdar izbrisala. ¿»prav gfrno *K»if4 e nje»- Pn Jem a» tlniijanoks frMdJ Laki. dodan aa cerirxetu telikaki Italijani e kateri pite t najtočjo «poliljivaiij« ia jis ttkanu» paije hteportfvo medme ko ¿teka • eocaaUrtifc kol K Mark* t največjo aa^iedl» te or jan nad «lottnàiBi acalidi. ki M) rrifiaktimjo ar	il kTijsinohtga <*rine-
trou?
kl kde teti n—te—É» »Arm ia pa-Lirons a iaàmitwh t^ in te paœ-
bej o "M—adinijfd zločinski tajni v Abosé siji
da porota 1 uda a itoff, katero igra faètsU¿na kaiokJfca duhov*— v Italiji, ki pomaga pri oaseajemh startnih.
Na primer v starokrajakih batik éitamo:
"Agrmnjmi SI* fem po*W« is /tirne 1* afa-ndtrai «rin Jrtrnm Krtatmm ee mm aarta W«e<wrf<vrrfi Mkm Jtf«/m Mf*. ki ko frtpeiymmm r i Jkmdrnm Afriki. C ere meen jem ee primarni roreii tnmeki f*/aáh «a mnîau peed-siarsak* obkeMi im mmtmpmtân /aàaofaràaft aya-«in«;, kvrétmmi meééknf je rautf prW^a, o hum // proMl Voler	ai; a« rompe
tlaitfammkemm crol/« r 4^faai/i" V Uliti «tarokrajakik listih eitamo:
ro>aa eprardo Vo/db«« r ae-érigm. Vmtibom ft tnrtr Mwef«;«« éràmma, iim p ti*fi •4ité*'ifmn fimà. Print ri» aar, ii piiaj« r I7tai ; rafa ml«, pnhàa^c r i1mhpmm*k<> hmml« C*m*xvc—U /iaJaiML Odiar ni/«/« Main/« fPrmAUm aerador, ar «aar« prfut rt aar r Ifali/o. atn^ p« krmmf* fcaa-pmmmcmtk 4* bi Pmpii j* po tro^a eva* m/o JkHaelmt/i e Rrrmm U dnefcnai pevperertf« f«)«íá(f« />rai<r« aaradar. d« ka
im Prirmr t »aar iiprm*. i - « Vmtikmm /< sdo/ aÜraW drapa/v. 4 d* «ar/«, / IfiúoWiw/rr« fiada p rvojdw.	« lafrre pOlci^a «dado /la-
d« iaii» rarpoiapo f Prfrmnm ki /r ¿brv« r i**zrmmtm, srn tmtf IM *tr*bm kmUtrga j*.frv4»«/r «i no/no
r Afnkt-"
Ala ai a r^rajit 4»rk inroh] jamo, da (a-pri «atalaje pn MuaoaLoi/r^i akrfvnoki rajat « AírviuT Mar ai ;a»tv da }«pai nuai i«Uk d«! idrc^fbuvü la d»%|aak« faaieurao pomp daaxa — taa I'f n.nàea tad:* — ia v Ahra> fc/i*
To faeàa; u 0Ur<«ar-aj»krra ttaka a «ta-liai « « leak« aataUftk» duHot Mine flede vojae : 1	fr«*«««« ;« rrrae ^a*alara«anà
W»r*r/r r t iVapi /e iaW «an kmrétmai mi pea-ófci	dr. iflápa p«* m* a 'Wrlrn éo
é**%m*4 \a/pev ; p nefkial, dO «4 «NMkrMpa et«*» r«à»	iakwr
ea**ao rmpmàân afaa .V« (rani/a ia«br àafa* laiior nerlnr p bmršmmt mmim "m HaU ■ai'ila« «falaarr rrri»» da dria«r r« da rfaJfa«aW. h /«A érimrm mmimprn rro/tm rfritW/ma. Pa Mahi <erl»r a «prart/eeai. da fré U-r»Ma mèmémtm* prep«i«W raoèe ra/ar . . . Kr* àêmmOm «m»al« apnerv«/« f«d« napadalaI eai/aa. p r»èW èaed»aaf. ala ar ywaftp aa> kraa drap« eredafra «a ake pre ka fa. de ae in Ir ra 1» m rrae	i-
(Bata «
koli erečcui tiati ácaSeri 1» pri rebfttk o^lik. Dt¿a>ol#— UdJii tä ■ Ja Mi ataxic kc
»A» ne dfftajci. p £aa pa v«k*ok> ookijn,
a Ear pa Je
I
t«l>. OL — V _
tm, f nalili trija
ali jiafbtatelh «kn- Hnatot je bflo precej tnUj. ^^ fOL Mirfm. da ni kiia flwwri ampcrr pn le "en per", akpji UMW:".€ ▼ MDvaukee ne Weal Affiaa. da 2» aa la ^^ avoje droitvolt.
ne ks pozneJ iakna. Tndi vat dra- 91 S5ipJ droit % o HBZ ia Indi *	.
forodd ea sa poznali, kakor «i ggPZ Deda je bilo obilo, eaj je Ko na« je ala rer ko potenca Takaj je radii dabro akratavak» od 7 do S roror r na Itrajk ta on je ie	^
1C ftei. Bd je tudi kaftki Bndarji aa imeii taočao peteric» na Mmjka. kar or t** flU t«in 11—iaauija fln. do-^jo U*WA. Halo poaaeje ee 1 tiati ■» Waal Aflloa, ca kat«rf*a^ pritrio »i tanje, da ai poata- P** kar je « K vedao aavdateral ia fa riaao Slo« enaki dcaa. kar aa ja J« P**»
tudi
«kapaj Ac j arib
Poetarifi
Ii I te lapinai 11 Pokojni Jdka ja bi vadna »aa- dom, Id na« ja r poa ki.fi.1 ur na ten and aâôo. kaœ u aa raepedtfo. Ind ja pri- ; amo ai tudi «roja ha Mi ralliai ddaed tndi rea joteJja in rpih pri me*tmi vladi tepe raote. tako da an I tadne pln¿ane >efiteiea". Sa- i* na aodiku; ako ja katereca prad^iarljali twfarfnoat, ček aa-ni raak daUiJ pteèa sa d ta- ot>««n£ila poüdjaka kapa. Joka ¡dag *mc pa popolnoma preakrb-v kUrik 1 alla ili le Id X ^ tako^ araren in vrais po K liier::
as ®u «dprüa; ako « potreboval na- jToda ruawre la- tpnrta, vaeAej ti ja daJ na jbol jia- j mi «aso ra¿ana2i in obračali dra-
_____ad S» r njegovi moH: ako ni vete «e nmčnajia ade pa aa cbraila.
24 ¿evfja. Ob <««tià ko ao *a W Ja k prijateljem, pa ja j p,^ x setena vojna, ki a fdurom perJiali m airan ia «v«dd; ako ai trt bras dela sa WML 0a ja kdb ya tndi ad » FW aüaao ajavore fntihe, ^«e-je. Ko aa ja devtjev vtaoko	>	«* K »oler pena.
% naddjaia ^«eddjek. lo ja	Ja vadri, da ai **ae ^L^aTlS
Ä «a »L hteaaija. ja pa pnftd	J *	^J»*?1*™» ; amo dve banki. Joknaloa Qty
Matija a m»« tint ri—Ian ^¡JwwwffM a ppto m y«- ^ tanko in MÜ—1 pty kira. ra—tel kd ia «Mf laffto '	i* ^ P***1 lOtt— Stela tamko. Pirra Ja
ocrai da «n je t^opnak. v dveb T» «Aeke lar ca poproeä —ja, p^ ^ gje» U—jnik ia a dnrvik aa Id pabev. Md^ gaja ^ « «	—Í«íb — 9»-;^kaj ^dneed Ujnêa te vaík»
àe <Hinlo éraaca ia amazanaçau ^nl kar ça k pnniL Jj^ ^ kanki kndi araja prtonke. pa sa k « í^ «prt sagrado a.f«^ ® »táatíkdabl Wiw!^ ^ ^ Dra^a banka ja I—ai pala noreča Obtyateuejo bac kraka «am pajnddL Fdmio» g^ ^ ponnaia. îf jeni vo-ca nam ke vet ah vm pirán I» K cWrial sane ia «roja «tow- ! dj* «o bdfi bol j prvkaxa jeni Sh 00 da f> imamo k Intí sa lo xámo. ! dntpo pdmîoo pa ja mod	TÜacateü>a& s nfkiklmimi
Ba« moooc dru ja potddfce, od ^jatója raadaül	kartami, da jih padpttejo. ¿aà,
kar «am piaaL da a— v nah mar , Tadi v denaruA atäakah jja ko dobijo 1 Wh ;adpiaai*. ea bo «eMni iarobäi 3 Sane draètva ; nmqcam v«d£ko iK/macatí ia prod banka spet odprla in bo tndnteto l#l ÄNPJ Das** moram —d kriao Äe prod par todari aa mi je Podpäacnanje aa ja tako isvrtik*. piaati a nadaljajik trak rojakik. ! israsil ako bi ca *edaj peanaai da mnoci oiao vadnls, zakaj
Uradi»
npj». dnefc Od kod U miga jj	bodočnost. Boja
Tofiko let i— Leaii vodstvo v rpksk. pn rtoacrtjj ke ni
bila
Pred par tedni je bil v Pro-sveti priobčen odvovor dopisnikom k W5tU Dopisnik Je kotd Lenisa spraviti popolnoma v dat okvir, uradnika Procreaivne —je pa v blato poteptetL Naj vsak. prodno pila, pomisli, da s— pri ŠNPJ. PMW in UMW demokrat je, asete-SNPJ in nje-ja kit naa vaek in *a je. da pnatiam take stvari v nuni
BadB-rankcIji chrljen ja
Sloviti rastlinaki fisiakc prof Haa. J\\ Usek je odkril neko —te kadim. fa * 21 üvtjajo od vaškem —tíle al—aa aadefcik, S temi bacili delajo aedaj Da4i hi jik ne bilo mpk «pc^^ zdraríx üe tuberkulöse, ker so se izkazali J^ «oboe za unite vanj* trii neiarLiis trt^f ■■! 1
2el
jih odkrili proti bokukov in rad. da «me v boj« prati
ra joca
da 00 dokoafcsli svojo fi^jeni-j tíaü. kateri ao ca v bdjHk <n-:'«e padpiaali. Vaak podpš« pa je
-	P	ar — i
Äa v end ti jem dopása bi «k. ko jim ja íK^majal,, da bt bd&' p—mÊL da ar vaak v3—tdj. ki
kar aem pa ad S do C tiacf dolarjev lai i < ae je podpisal, odpen* 5T£ stoji
da je «mrl deten snsni ¡ na bodjam kakor ja «odaj. TudÜriori tako da ao %<odildji backe
v ml Idn aa je tel med onimi, katrn- je fafted lr potevico rakkr %1oge
i je v LjsHuaam V Amerik* je pHfcd ke kot 12 Ma do6ek Ba vi ae Je rm ¿na s rasnim öfo-vnnjem, najret s costünaiko o-tetjoL tnri je SI «ktekra m L
Ja. PokojnA je W3 »aa draMva AL S JPZR ad ajw*e nstaaiovil-re; bfl je ki
je bil 4. nerfsnfcra na Hoir Crom
krita nrcmcAiila Da
tal j i vsa taki je ¿»okaaa.1 ajeros pOjrob is velika ndrki'te è*an-(trn. rojakom' ia drucorodorv v «ndo 36. februarja, ko se je r dežju in ratra ade if rilo pocrotai de#Mlaapi>* s nad IOC» avtomcitûH tar gn
Dnifi je
te prijateljav ZapsMa «— te dva Meri 1er bivdec* eoda&Mit-
ia oe-
il.
Je
kl iz ^TTubrla
M lat
pri Sen tm meat«. V Ameriki je bfl and Mi Id te dobro tau v
Jflihraukeeja in West je v tek dvek
obrt aad 2» Ist Bä ja 1 ia bi—jaik organi-sanje Skm do— na W«nt AiL-en. Ko je omenjena arcanásaeija aa M, la Id. M. je fte po pohaort need . ftd pafVdat v klri h poTTMm kotla, kjar ca je sadd mrivoad Prapdjdi 00 ga v boi-■teck kjer je drar> dan «aH V bdaateaci ao i«|n« iü da «e ma ja prt*«¥ala aml¿an«ka täa- Fa-kopaa ja bil SU. februarja na Cal » ana pok opdiidn v k ■j ss ob vdiki pruatoija« Pokojm Jos.
Potem, ko ao ljudje isveddi pnn*r >kaj sa se. .podpiaa drajaüi s je bilo
Od vaek premx«<arovov sta v tem kraja oatala le dva odprta, pa kr Ia dva Ir s tetero. Mate prod boi»6em lanskega leta je pa voda ttdzüa is starik rovov v rov
__OM Bem ŠL t«, ki Je bfl flavni
MV!!r'm ^ — IMy Crorn pakapdtefea.8rav v Jekne— CStyja. Skaro " " W^«1 !ltí «e je 11ÍÜ it iknmiáee«kt«ÍM«fe je ie Uko rdwí mpeéi-na Wmat AJiiau M uram pri—ti 'len. oetudi is ajeen vlačijo in da — je ¿upnik Laka« Gbidek pnmpajo rodo s oriaHko do IMO naredil ¿ako lep jnvar kot pri-! flsakniot na minato. To delajo «a jatdju in rojaka, «etndi v da-jod 13L jan. t. L. pa je bilo le bovnükr govore vrjimrn le tab- prako It poke« več vode. Todij ko, kolikor je sa verjeti ter kar »rnadaji rov Stártz je v nevarna-vidmo. da ja rt—ta. Wa gi uka.1 j*»pia-.f Ruaarjj no bik ddj v dežju ia tetra, ao «a paafevik ¡teaa doma ia «o «akali kaj bo, od a jaca j^^odaeddk "Mf^ü-'l 00 pa kljnb temu prrtdi s dcrrkk ss drnKro 3 JPZS	Me«- I>ds jih okrog 190
aednik A. IVmakar sa druMvo 101 SXPJ, g) predoednik V. IV tek a /PES ia Joka Ermecic kot ajacot dobri ia stari prij«|MJ* prvaki sbor Naprej pa mu je sa-pd v akno jako lepe poami . sa-kar gre pnorm ad —je «traai najlepte sakvda.
Pokoja« John Turek zapatea iatejofo aoproco. t ««nova <20-letnecs Jokaa ia l*4etnac» Bd- ar^eru. «ardaj, brata A toaa ia «estrs Man Tark t Chkaga. tente Franka r Cnekodr,	tukaj
pa vat «orodmkm
Draci Jahn. refeko doirrca d rtori! ss draMvs ia kar je bite v t vaji p« — — trajni apateis. Tv— |»mbpan^ieanla.9viovsj«
e*r»ac» aiaa te 4 Wart v od iS do at let. 1er drr «astri r Saa Kranrjorn. Cd
TrKji je dm—a: «roje ttv-1/enako pot Jaka Turek: Cd ja po enotederakj pljoteari dar tt fab aa «lojem domu Pokoj m J«dir m je radii imod Id leti aa Bar jcj v Savinj-aki dokni na teajerakem V A-»enko je prüd pr^d as tati v toka—/o naaadbéao ia je bfi «na 6aa akliten pri drafttvik.
*kJi klaèdk ia «pk4 pox— V dratabnem lit 1 jenju dam draM 3 4J-ZS j« hA. odkar je prild Is atare domovine lar v«dae akt»
«na ta ia v adbee-t Bil je tndi
tnf tat v ai
dradtta jr bH U kt priznate, da je
Pri pevralM telte-
T u trka ia éta-Jot Enaenca ia Joe Wln-isrr-karr v imena dre-■k 101 SNTi acial X lak—o oe *thvaljai*w tndi prtrem ia ki «o ^ nda-
Prod por leti «e jr prürk» »a-«adovoljMvo saad radarji po romn Ulinoiau. Tudi mi v Jokn»-lon City ju s— bOi nezadoroi)-ni s todatiom rudarake «dje. Potdadica laca je bila. da se je natantnüa nova rudaraka unija pod imenom Ptocieaaive Miner* Union ia ili a— na «tarko po juinem fHinoitu in tndi na Na jaffu ni bilo veliko ker amo tanek sa —ni najprej fterifa. pot— pa J. L-Lmim ia ajecovo mednjo. pa vaaeno naa je Ho raí ko potevi ca v ko j sa botiko rudarsko unijo in kt sedaj —o trdni v tem boja Nekaj er jih jr uklonilo ia aa rrtydi sa delo. Sedaj aa veh aoena t m tujeroda na rebfai h-ati ia ddajo pri —nik projektih eni. Kako dslco ba to. se ne veis teca «e da lahko v kakAaem potete)« ar sao ia sakat jr toliko'protenj sa pnoojil^ sa aaraanrat pri dra-HvTh.. Triko jr
ker
- Wsd Alte.	Wte — Klub *t
iaa JSZ priro	di dumaèo —ara
v soboto večer	7. marrs pri Krs-
Ijs ns So *n	k «t te Madteoa
Vstopnina Me	aa osebo. 8 t— v
st—jr dobra	godba, dober pri-
Criaak te pija	te. Ulj ud no tnbi
— —. ki aa	isbdjtenje «eda-
njega pdidsji	
t udi budi me	doskajno spnsna-
molnrss^r	tem. kar ko v ko-
rist nam v«em	
m
UgrmCA CKEDM^n A
Btetea. O. r. C - Ce «e
n
ko sa priés.
Ii
CteHfN •
bä tudi % Kko| « ünánd % volk—I
árui'u.
v«eh saderak ma te ó^u Joba T iPrk jr bil r* '«-ra drall va tndi ddro «rato let SVPJ. pri draltra It Id SSPJ
— V soboto T. at bo vrüla preatofmolet-veedirs pevskega zbora Svoboda, na kateri bo igrala aodba Mirih auusakaatov. ki bo le pridne «terenske pote zibajoče komade. Prvič bo namreč ob tej priliki pri aas icrala SiefanČJČeva godba is €Serdanda. Veadiea sa bo vrtite r d—«ni na 116 Sis mila rd. Poteč itborne godbe bo tndi ta da bodo dame voiBe. bodo Imele nafte lene in < dekleta prednost, da d bodo Ubirale plesalce. Vaak bo dobil šteto zveado sa vaak ples. Kdor bo dobil naj reč svesd. bodobO nagrado. Kdor pa bo dobil najmanj svesd. bo dobil '"booby prise.*" Ker bo ftd ve» dobiček te medice r kulturne namene. ae gotovo vsakdo zaveda dejstva, da ae pomaga stvari s ndtkdili Ijo te priredBtve. da bo uapetoa. Daterai uütrk nam je prav tako potreben kakor nam je gmotna podpora nafte tfičnr SXPJ. katera smo vd petri in pevke tndi čflsni Torej na veselo svidenje v soboto 7. marca'
Odbor: Mary Me—k. Ana Krarič. Mary J area, flanioe dru-Itva 421.
SOD
soboto 7. teaakr na sa-padm atraai veéerinko v SDD. na katero vabijo vor rojake. Servirai se bo ljubljanski golal in dovenaks polenta ter dobra pijnte. aa dobro godbo pa bosta dobda Koran in Cvek. Gospodinjski edaek SDD sadsj Meje te 75 aktivnih «anic. kateri cflj Je: podpirati SDD g—tno potom rasnih prireditev. Upati je. da ta krepka skapiaa ne osta-ae le pri sabavah. temveč ds rsx Mri svoj ddokroc tndi as kal-turao ia ddavsko peBtično polje. kajti le ns tn nafin ba vrläa Mv^oatàogo v^pohri meh ter v
prstoin stsrbe_
Ni svidenje v soboto ob 7. rveter r SDD! A. C.
odJur jeU. Msrzlie v^ •toda«, ki)
—j xzoi—jI
tej Mbi tkr.ù^ J« »"dsli «ker , jdičniki sa postaj t pnnt^ «dradjenja apABteljm a u r tnkkm mer med fa u*ptht k a. pr. kH
m uspalo pregnan teberkuiore ù q^ Usiranlk defteL Kje Je vnok? Eu^, tem. ds se bacil tnbcrfculoee ae vda brez daijneca. Če gn obravnavamo a asartosomi^ kemikslijami in dragimi njeani i nu uBičm^ Obda se s debelo plastjo voska, ki ca kčsti pmi napadom Kaj p na—s je nsjkuji. g^ proti tem Mir—, «e Jik pn «jik —citna jéa odbija? Treba bi hite najti kakšno «**, M bi radopite in aničita naj prvo to uid plast, potem ki ategmli «svariti o dokosd smafi nad jetike.
Sloviti raziskovalec prof. Mejaku kov r h-je imd tn nekoč dobro idejo. Vedel * k ttttelks neki mdj. ki at premij« kt v panjih od čebdneg« voska Pn. življa se izključno s
prekatijanjem te umi I torej mora imeti v sebi snov. ki je vosek kanrično rsxkrajsti Metalnikov je pravO poskus: Okoiil je ličinke taca moips milijoni badlot jetike. Ia fivalk* ki so dr»-Cale n vaak bndl nsd vse občatljire. k> «u-le bres izjeme zdrave. Ko so jih preiWi pi mikroskopom, so bili bacili soške v njih k davno rsskrojeai aničrna". iscinilj sol Tekj so pridelali is
ter. moUev fermrcL ki voakj raskraja in so obravnavali s «jim jetnik 2si je btte treba tr poskuse usUiitj. kajti jekdje ao pokarale preveč alabiè strani f% «jih ao dobivali bolniki kade abcese ii tfngr motnje, tako da ni kilo dobra nadaljevau 1 s
Toda ideja je ostala, morda bi bili u*pe& n kak— draci način vendarle bdjli Prcrf Me iiseh ni pri svojem odkritja nikroorr^tinaa ki Mre na voščenem plaeča listov ic sa—t menda niti od daleč mislil na kakšno zvrni jdtko. Pokazal pa je. da morajo ti bdi k veti ras od aameca roška, ker jih je rdfl a Čist— čebdnem voska in so se pri trn pordl dobro. Toda drogi ao naMi potem prav« nese, ko «o zvedeli ss Mobsckero odfcrn.te Pni je bil prof. Jsrocki s moskovske** klimi— zavoda, ki je asdaljeval s novimi mikro«f» nismi stoječasne posknse prof. Metalci— Spravil je te bacile skopaj s bacili jetike k res se je tem toftfens pted —krojil*, sa**» klice ao poginile. Nadaljaji korak na tej |d je bil ta. da je isvlakd is MoUscbe^li tadM ferment, ki raskraja vosek bacilov jetike it ti ferment je sačd preiskntevati kot speni» sredstvo proti jetika.
O praktičnih poisknsih aa Ijodem ne n sicer te ničesar, odroma niso nam te zsaoi * speki taktnih poiskosov Trajalo bo poč k a-kaj čnsa. proden bomo sreddi kako je * Vendar pa kate vae. da je nspeio znao*" neumorna m dfiOTT
da vilki fknoteega rodu in ie nas rse nt je ta pripomoček tisti. In Jo ko kakor kufM kolero dokončno pregnal s teriftčs čknedi trpljenj.
Pite dr. Joka L. Rir*. adravst tem koœmr Ne« York
Diabetes ae aav do 50 let Z dragimi
pojavi ja v fUtem Í mandas« gre m ^
Mdjcnja. Ker
reč starejOh ljudi, roma toč oaeb s bilo začetkom utegne pojavljati v vsaki deri ni PodcdÜiraat
igrs
ptjli disket^4 • pa tod- ^ nič kaj redkega
----ptwfc^V-
tej batesni Tako je sladkorna
pri tedik kot pri nebtfik T«* P! pri ftenskak kot dačnjih «e adi da je j Iz debdakastin. afi
n ese ni
Kar Je «dte da as sna. ja. ds s . m
a a^ « ^
mgM
njs ia adtvaii gn
neka.

de
1 P"	u at 1« SS P J t MA- Major kmkm «
i a »akarj a. ia sndajib 11 tat sd-1 eOaUdk fidaard
O—» kpr KetMn a» dotfm rrefi ja je miada** C— je te ss pravilna, če v! ttečinski raj« v Afriki ss pravično? In
ftOSVKíA
Vesti s Primorskega
J IHXr K PADCU
Ljubljana, februarja.
n» se bo fsšiiem Prej ^ zapletel v vojno o tem ni nihče "L, dvomiti in ie dolgo pred
ekspedicijo Bo bll ^i
.repridani o tem. ^emu s cer
^velikanske priprave zlasti v zadnjih letih, čemu trošenje n* godnega Proženji Zi vojne naprave, utrjevanje mej, č«nu Tvojiška vzgoja ljudstva, Z vojne parade, rožljanje z Irožiem in jezikom? Saj tudi
Si ^liii ^ j"«
nihče ničesar ni hotel, da bi se morala zato pripravljati na o-
brambo.	.
toda to so le zunanji znaku ki jih je mogel vsak človek videti in jasno zaznati in ki sami dovolj jasno kažejo na vojne namere fašizma. Se bolj bi pa postalo to jasno, če bi se ozrli na notranje sile, ki so privedle do fašizma v Italiji in ga drže pokonci. Italijanski fašistični imperijalizem zahteva za obdr-¿anje svojega sistema novih ze-melj, kolonij in trgov. Na ideo-j0ško stran se seveda pri fašizmu ne moremo ozirati, v koli-lor lahko govorimo pri fašizmu kaki ideologiji ... Saj je edi-črta, ki je pri njem vseskozi jasna in vidna, nasilje, naraščajoče ob naraščajoči nezado-oljnosti ljudstva in slabšanju položaja, dalje spretna demagogija in obljubljanje, ob izkoriščanju hotenj najširših mas.
Toda položaj fašizma in sistema, na katerem sloni njegova moč se z leti spreminja in — abša. Pojavil se je kot prero-ditelj in pomlajevalec vsega. V
na
posledicam, ki jih pušča za sabo ta vojna, je vendar e tem fašizem pospešil in pospešuje raz-čiščenje položaja. F&šiaem je z njo združil proti sebi vae, ki bo za mir, ki jim je demokracija življenski princip in tradicija in ne le demogoška fraza. B tem pa si je nenadoma zapisal obsodbo. Vidi se namreč, da skupina držav, ki se je izrekla proti fašizmu, ni majhna in daleč po svoji moči prekaša tako-svane države z avtoritativnimi režimi, to je fašistično vladane države. 2e ta moment je dovolj močan in spravlja fašizem v težak položaj. Lahko trdimo, da stoji fašizem danes pred padcem, ki si ga je pripravil sam.
Mednarodni položaj in pre-grupacija držav, ki jo je fašizem povzročil, pa je poostrena, z notranjim položajem v Italiji sami. Nikakor ne more danes fašizem in noben njegov zagovornik več utemeljiti njegovega obstoja, z ozirom na njegovo dosedanje delo. To je gotovo najvažnejša ugotovitev, ki jo dejstva, ne da bi jih naštevali, z dneva v dan potrjujejo. Dovolj je, če le pogledamo na dosedanje • fašistične "uspehe" v notranjosti, ko smo na primer doživeli že celo vrsto neizpelja-nih, ponesrečenih načrtov, slišali fraze o korporativizmu, videli "uspehe" javnih del itd. Življenski pogoji ljudstva so padli in se do skrajnosti poslabšali, da je nezadovoljnost razumljiva, le da iz zidov ječ in skozi vrste bajonetov ne najde Še splošnega izraza. Duce ni več Cezar, Napoleon, bog. Govori se že, da je navaden človek.
težke posledice v življenju Italije kot države in naroda, kot je ugotovljeno v zadnjem uvodniku. Toda ne le za Italijo samo, ampak za svet svet. Musso-lini je sprožil nekaj, čegar konec je danes težko predvidevati. Ali bo veriga ladij in armad, ki je zadrgnila okoli in okoli apeninski polotok mogla preprečiti in omejiti vojni požar le nanj? S to vojno je Musaolini udaril v zelo trhlo zgrabo svetovnega miru. Toda kljub vsemu zgleda, da se bo posrečilo uničiti fašistično strašilo in s tem popolnoma paralisirati grožnje, in urediti Evropo brez velikih katastrof in žrtev.
—žj. v "Istri";
Kanada zapre delavska taborišča
Minitter dela naznanil nov načrt
štirinajstih letih svojega obsto- Njegove besede, ki so včasih od-ja pa ni dosegel ničesar, niti v mevale povsod, so danes le Še eni smeri ni prinesel koristi go- skrhan glas, ki ga morajo po-»Harski, nacionalni in kultur-1 «lušati privlečeni s silo pred
zvočnike. Vojaštvo odhaja na fronto razdvojeno. Herojski odpor abesinskih ljudstev, sprem-men padec vsega. To spozna- Mjan s simpatijami vsega sveta, nje tudi vodstvu fašizma ni mo- Je storil še zadnje. Ob njem se iflo ostati prikrito, zavedajoč se, rahljajo temelji fašistične moči da mu stalno slabšanje položa- »n zgradbe, ja prinese lahko le konec. Vsi Gospodarski fašistični sistem mogoči poskusi zadovoljiti ljud- je v popolnem razsulu. Tega ne
Ottawa, Kanada. — Delavski minister Norman Rogers je iz-i vil, da bo vlada prihodnji mesec zaprla vsa delavska taborišča, v katerih se nahaja okrog 0,000 delavcev. Ti bodo dobili zaslužek na železnicah v smislu dogovora, ki ga je vlada skleni-c upravo Canadian National n Canadian Pacific železnice. V ta taborišča je vlada poels-povečini samske brezposelne delavce. Uposleni so pri gradnji in popravljanju cest za "plačo" 20 centov na dan, poleg tega pa dobivajo prosto hrano in stanovanje. Druge podrobnosti načrta, ki bo kmalu predložen parlamentu v odobritev, niso bi-objavljane.
Rogers v svojem naznanilu ne omenja, aH bodo železničarji, ki so bili odpuščeni v zadnjih letih, imeli prednost glede upo-slitva. O tam se bo vršila razprava, ko bo n«Črt predložen parlamentu.
Unije branijo dr
-Mnt4 PSua.
Rose Long, vdova senatorja Longs, bivšega diktatorja v Louisiani.
za
ni zgradbi Italije. Nasprotno: talija je do danes pod fašizmom zabeležila lahko le ogro-
istvo so imeli enak uspeh: o-gromne žrtve, ki jih je moralo prenašati le ljudstvo, korist so pa imeli le nekateri. Demago-ške geste vseh "batalij" so končale enako in danes o njih ni drugega sledu, kot ogromna škoda.
V tem položaju se je moral režim, da se obdrži, zmisliti nove "batalije", ki naj bi mu mor-<!.' prinesli rešitev. Nsšel jo je '—vojni, ki stoji danes že skoti leto dni v ospredju dogajanj > «vetu. Fašizmu je bila ta rojna potrebna, da celo zanj je 1« vojna postala življenjska nujnost. Njegov položaj, ga je
morejo prikrivati pred nikomur več. Vlada zakriva pravo stanje s tem, da prepoveduje javljiti statistike o gospodarskem položaju. Toda gospodarski položaj je bil težak že pred to vojno. Vojna le pospešuje razkroj. Sprva je bila mišljena le kot kratek, par mesecev trajajoč triumfalen pohod črnih srajc po abesinski zemlji. Danes pa računajo, da bo trajala par let. Tega fašizem ne bo vzdržal in učakal. Posebno še danes ne, ko se mora boriti na več frontah: proti notranjemu in zunanjemu nezadovoljstvu.
Fašizem je pred padcem.
ilil. da vrže na kocko še zadnje. Vprašanje konca fašizma pa je
-«i poskusi in nobena sila ga ni mogla odvrniti od tega. Se stnes, ko je uspeh te avanture
za nas in za vso Evropo, da, za ves svet, civilizacijo in kulturo važno vprašanje. Z njegovim
*k<»ro jasen, strmi ves svet padcem bi zgubila vsa slična gi trdoglavosti fašizma, ki si je banja svojo proti sebi vse, da kljub hn udarnost.
nec. Vendar pa, kar se dogaja danes v Italiji, pusti lahko
moč, utemeljenost Z lahkoto bo še
vnemu še vztraja. Ne le sank-1 njim pokazati njihovo pot in ko-■fij»*. ki gotovo niso imele do sedaj. načina izvajanja, o-i*Ka uspeha, in kljub naaprot-tvom vsega javnega mnenji, kl »i ga je nakopal in na kate-je do sedij precej gridU, n;pak tudi še porazi in žrtve, H» ne morejo spraviti od tega ptjš:^
ni dolgo tega, ko smo vi-
' "'< katero je dal Musso-
r' Javno .klesati v Rimu in ki
Sfk' nj. gov ideal — Italija naj
p?Ka, kar je bilo nekoč pod
■msko oblastjo. Te sanje in te
"»♦•«k bi hotel "vodja" uresni-
['• "d® »»odo imeli vsi Italijani
Mj *,nca fia tej zemlji". In
n* rtJ w> tjc od početki služi
*<* I« pa fraza fašizmu. Kljub
"« janiosti in vrtoglavosti
* Min* zunanje politike pa
7.r«-mo le nekoliko nizaj.
M kratkim nismo mogli
t» bo oni nesrečni kraj,
m*n prvi napad, ki bo
nadaljnje, v A-
(l» ** bo imenoval Ual
* M»»lil| imo, da bo U
W nam mnofo bliiji, in bolj
!**ia faftit*fi) j* moral.
*»di. začeti in ker
druge motnosti
T	Afriko,
•'is kliuh V(lem trafWnill|
Mussolini ponovno pretil z izstopom iz Lige narodov
(Nadaljevanja a 1. itranL)
mož, kateri poveljuje ras Ime-ru, governer province Gojam, na umik proti reki Takaze. Tu se je abesinska armada utabo-riia in bo skušala ustaviti Italijansko prodiranje v smeri proti jezeru Tana, izviru reke Nil.
Večje bitke so bile v teku tudi v nižinah gorovja Tembien, v katerih so abesinske Čete utrpele velike izgube. Italijanska ar mada je zasedla tri velike gore — Andino, Enda Mariam ln Quoram. Italijanski letalci so včeraj bombardirali abesinsko kolono 4000 mož, ki se je umikala proti reki Takaz.
Italijanska poročila se glase, da je v zadnjih bitkah padlo okrog dvesto Italijanov, Abesin-ci pa so izgubili nad tisoč moi in na "tisoče" je bilo ranjenlh.H
Bumerang
V kavarni je neki gospod obe sil na klin svoj dragoceni zimski plašč in nanj prilepil listek s temi besedami:
"Pozor! Ne dotikajte ae! Lastnik tega plašča ima nalezljivo bolezen!"
Ko je možakar odhajal iz kavarne in je hotel obleči svoj plašč, je našel na klinu samo listek z napisom: "Plašč vzeli v razkužitev!"
Odkrito
"Očka, ali bi smel danes osta ti doma? Ne počutim se dobro!"
"Kje se pa ne počutiš dobro sinko moj?" "V šoli 1"	* Wlf
jer I»

so
škodoval newyorškim industrijam.
Državna delavska federaciji se je vrgli v boj proti tej kampanji. Ni milijon organiziranih delavcev je naslovili spomenico, v kiteri jih urgiri, naj bra-' nijo ti zakon in sahtevijo od poalancev, da sprejmejo le tiste dodatke, katere odobri delivsks federtciji. Ona je namreč tudi izdelala nekij amendmentov, ki gredo za izboljšanjem admlni-atracije zakona.
Glede podjetniške propagande, ki je namenjena delivstvu, da je zakon alab, ker določa prejemanje brezpoaelnostne podpore le Ifi tednov v letu, pravi federaciji. di bo isboljšiiije zakona prišlo na dnevni red poanaje. Za enkrat je glavno, da zakon oatane in di se ugotovi njegova ustavnost. Kadar se to zgodi, bo zskon lahko izboljšati. Podjetniki namreč tudi argumentirajo, da je aakon neustaven.
V zavarovalni skled so podjetniki že pričeli plsčeviti prispevke, toda podpora se bo pričeli izplačevati šele s pričetkom 1936.
3rezpo*elno«tno zavarovanje v nevarnosti v Now Yorku 1
New York,—Med organiziranimi podjetniki in organiziranim delavstvom v državi New York M je pričel večji boj radi drživnegi zakona za brez pose I-nostno zavarovanje. Ubiti gi skušajo podjetniki, ki so v ta namen prišli pred državno zbornico z več smendmenti.
Eden teh določa, di bi bil državni zakon avtomatično razveljavljen, če zvezno sodišče raz-veljivi federalni saščitni zakon. Z drugim dodatkom hočejo podjetniki pdfoditl plačevanje prispevkov. Njih angumant j«, da so prispevki prvič previsoki, drugič jih delodajalci ne morejo zmagovSti, tretjič bi pa Zikon
bili podporo
(Nadaljevanja s I. strani ) ment, kateri je vodil preiskavo položaja delavcev v njenih to-varnah.
Stavk ar j i so obdolšili družbo, di je kršili Wignerjev delavski zakon z ustanovitvijo komptnij-ske unije, kitero vzdržuje in financira.
Oskrba
revezev
de-
li pregUvice vladi
Dvajseti milijonov oseb odvianih od javne podpore
relifnlh projektih. Da se vlada ne more zanašati na državne, okrajne in mestne vlade, je na-glasili tudi nedavna konferenca županov večjih ameriških mest, ki se je vršili v Washington u. Ti ao izjavili, da ao mnoga mesta na robu bankrota ln | ne morejo financirati oakrbe reveže v.
Voliloi m izrekli za
meetno elektrarno
Dowagiic, Mich.—Prebivalei tega mesta so pri izrednih vo-lltvih odobrili bondno izdajo zi kritje gridnje občinske elek trame. Michigan Gas & Electric Co. je financirala kampanjo proti gradnji elektrarne, ki pi se je izjilovlla.
Streznjen je Po prekrokani noči je vprešal samec svojo gospodinjo: "Ali sem bil snočl zelo pijan?" "Di in nat Ko ste poljubljali Hektorja, stefcili pijani; ko m vam pa jaz predlagili, di me vzimete za ženo, ste se pri pri či streznili."
Washington. D. C.—Dasi so skoro vse velike korporacije povečale profite v preteklem letu. je rellfni problem še vedno akuten in nobenege izgledi ni, da ae bo altuaciji Izboljšali.
Hirry Hopkins, načelnik federalne relifne administracije, je priznal, da je še vedno 20,-000,000 oseb, ki so odvisne od javne podpore. Situacija je postala le bolj komplicirani, ko je federilni vlada prevzeli nslogo, di bo preikrbeli saalutek 3,-6*00,000 delavcem pri relifnlh projektih, taeno pa je naznanili, da bodo morale države ln posamezni okriji skrbeti zs "ne-uposljive."
Sedaj je bilo ugotovljeno, da države, meata in okraji, ki so finančno isčrpanl, ne morejo skrbeti za "neuposUive" ln ti morajo trpeti pomanjkanje. Vladno Isjavo, di ie je sltuacl-ji poslabšala, potrjuje tudi rezultat neodviine preiakave, ki Jo je vodilo Scrlpps-Howardovo čaioplsje v večjih ameriških mestih, To je objsvilo dokaze, da je v Naw Yorku Itevlio od javne ' podpore odvisnih ljudi večje nego Je bilo pred enim letom. Vsaki četrti osebi prejemi v državi New York podporo v eni ali drugi obliki.
IV Pennsylvaniji je ne rellfni listi 1,680,000 ljudi, vsski šesti oMbi. «lična situaciji prevli-duje v drugih industrijskih drža vah.
Prlčikuje se, di bo predsednik Roosevelt v krstkem predložil proračun glede oskrbe rs-vežev v prihodnjem fiskslnem letu. Kako veliko vioto bo zahteval od kongresa, nI znano, toda posnavakl iituaoije sodijo di bo morala vlida potrošiti * ti svrhe najmanj dve milijardi dolarjev.
Progresivni členi v kongresu so nsmignlll, di bodo prltlsksl ni vlido, nij prevzime odgovornost zs večje Število revežev nego Jih je sede j uposleni h pr
Aktivnosti Lewiuovega odbora izzvale proteet
Wiihington, D. C. — D. W. Tracy, predsednik bratovščine električarjev, je vložil formalni protest pri Ameriški dolivikl fuderaciji proti Odboru za industrijsko organizicijo, kateremu načeluje John L. Lewis, predsednik rudirske unije. Tracy je obdotitll odbor, da pospešuje du-ilni unionisem v škodo Ameriški delavski federaciji. Ta odbor je odgovoren, da je unija radijskih delavcev odklonila povabilo, nij ae pridruži bratovščini električarjev, kar je bilo odprto fezlvinje odloki ekseku-tlvnegi sveti ADF, di mora odbor prenehati i iVOjiml aktiv-noetmi. "že pet mesecev John L. Lewia ln njegovi tovariši vodijo prevratno propsgindo med unijimi Ameriške delivike federacije pod krinko vigojevilne kempanje," pravi Tracy v protestu. "Da hočejo napraviti razkol v vrstah organiziranega delavstva, kaže njihovi zidnji akcija, katere cilj je ustanovitev industrijske unije med radijski* ml delavci,"
Profeaoraks
Raztreseni profesor je bil povabljen v neko družbo ni večerjo. Gostiteljici ae mu Je zdeli močno znzni. Doliro jo je opizo-Vil, po večerji se Je ps le ojuna-čil In Je stopil k njej,
"Oprostite, gospa, ali še nlsvi midvi že nekje srečali?"
"Kij pi di «Vi se, gospod p*o-v fesor! Saj ava bila tri leti naročena." ,
a
Zato t
Miftil: "Zakaj pa naročaš zadnje Čase toliko cenikov? Aaj vendar nič ne kupiš 1"
Leni: "Di ae pismonoši vsik din pri nas oglasi. Bij sosedom ni trebi vedeti, ds se je s Cvetkom razdrlo."
LUCKIES-LAHKA KAJA
PtmMS«« KUMM Dr«** Z»«** Vrt» MM Lm*f Sirtk« CIfar*«*
J.j.,,4. >.1 . i . i| » « .j-JL*-*-«-«
rioM«
Adolf Hitler, nearfki dlkUtor. koraks as čela ascljakih veljs kvr med vrstoms rji^oarajč»^-
♦ mi r-o"" o4
Tekom let so WJ «torjanl gofovl napredki v Izbiri in ravnanju ciçae-^nafa tobaka ia Lucky Strike Ci far ata.
Ta vključujejo uvodna enaliia »abaka Itbrenaea; uporabe sradnjfb Mav¡	»abaka pH vtyl
oorkofi ("Win,"): vpoitevenje kislobno-sfca-I ¡ j ai • 9 « raimar je, i famu dadaélm končnim libol( Un jam okute; In kontrottrsne anafnoe* v zavrlanam kdeJku.
Via fa skupaj proizvede bolj lo clçareto-modarna cíaerato, ciçerefo «epeavijano Iz baçatafa, zrelaçe dala f abaka « Lahka Kajo.
- IT'S TOASTED
91
Zaščita vašega grla-proti draženju - proti kašlju
"Vaeh teh mišic menda niete dobili takrat, ko vam je bil McManus za petami/' je meni!
Billy i na evoje kave.
"Masaža v napetem stanju," je bil skriv-
noetni odgovor.
"DaT Billy ga je debelo, zamišljeno pogledal. "Ali jo kar z žlico jeste?"
Hall ee je zasmejal.
"Pokažem vam. Vzemite mišico, katero hočete, napnite jo in jo nato obdelujte e preti — tako, in tako."
"In e tem ste dosegli vee to?" je neverjetno vprašal Billy.
"Vee Ï" je ponosno odvrnil oni. "Za vsako mišico, ki jo vidite, jih je tu pet, ki jih imam takisto v oblasti, čeprav so skrite. Dotaknit« se e prstom kateregakoli mesta na meni in
prepričajte se."
Billy je storil tako in se dotaknil desnih
prsi.
"Najbrže znate nekaj anatomije, da greet« tipat tja, kjer ni mišic," ga je pokaral Hali.
Billy ee je zmagoslavno zarežal, a nato je v svoje začudenje videl, kako mu je zraala pod prstom mišica. Podrezal je vanjo in našel trdo In pravo.
"Masaža v napetem stanju!" je zavriskal Hali. "Le dajte še — kjerkoli hočete?"
In kjerkoli se ga je Billy dotaknil, eo vstajale velik« In majhne mišice, ki so drgetalf In spet upadale, dokler ni bilo vsega telesa zgolj valovanje živega, z voljo navdahnjenega mesa.
"Take reči pa še ne pomnim," se je nazadnje začudil Billy; "in vendar sem videl svoje dni nekaj dobrih mož brez obleke. Sama živa svila vas je."
"To je napravila masaža v napetem stanju, prijatelj. Zdravniki so bili obupali nad menoj. Moji prijatelji so me imenovali bolno podgano, gar ja vega poeta in tako dalje. Tedaj sem obrnil mestu hrbet, prišel v Carmel ln es lotil življenja pod milim nebom — pa maaaie v napetem stanju."
"Jim Hazard ni dobil svojih mišic na ta način," je Izzivalno rekel Billy,
"Seveda ne, ta srečni človek: on se je z njimi le rodil. Moje so narejene. To je razlika. Jaz sem umetni izdelek, on pa je medved brlo-gar. Pojdi va. Zdaj vam razkažem okolico. Bolje bi bilo, da* bi se slekli. Na eebi pustite samo čevlje in spodnje hlače, razen če Imate kopalne."
"Moja mati je bila tudi pesnica," je rekla 8axon, med Um ko se je Billy slačil v grmovju. Slišala je bila Halla, ko je omenil svoje delo.
Ker ni pokazal radovednosti, se je vnovič ohrabrila.
"Nekatere izmed njenih stvari so izšle."
"Kako Ji je bilo ime?" je leno vprašal Hali.
"Dayelle Wiley Brown. Spisala je: 'Vikin-govo Iskanje'; 'Dnevi zlata*; 'Stanovitnost'; 'Caballero' ; 'Grobovi na Little Meadowu' — in še mnogo drugih. Deaet jih je natisnjenih v 'Zgodovini Vrst'."
"To knjigo imam doma," Je pripomnil in s tem prvič pokazal resnično zanimanje. "Bila Je pionirka, seveda — zdavnaj pred mojim časom. Ko se vrnem domov, poiščem njene stvari. Moji ljudje so bili tudi pionirji. Prišli eo okoli pftdiftttga leta, preko Paname, z Ix>ng Islande. Moj oče je bil zdravnik, a v San Franciecu se je oprijel kupčijskih poslov in oplenil svoje bližnje tako temeljito, da vsa velika rodbina z menoj vred Ae dandanašnji
živi ob tem. — Povejte mi, kam sta namenjena z vašim soprogom?"
Ko mu je Saxon povedala, kako sta se odločila. da zapustita Oakland in pojdeta iskat zemlje, je prvo zelo pohvalil, nad drugim pa zmajal z glavo.
"Tam doli za Surom je krasno," ji Je dejal. "Prehodil sem vse tiste sekvojeve kanjone in divjačine tam kar mrgoli. Tudi državna zemlja je tam. A z vaše etrani bi bilo neumno, če bi se naselili. Predaleč v stran je. In dobre zemlje za kmetovanje tudi ni, razen kod pa kod po kanjonih. Poznam nekega Mehikanca v tistem kraju, ki komaj čaka, da bi prodal svojih pet sto oralov za petnajst sto dolarjev. Oral po tri dolarje! In kaj pomeni to? Da niso več vredni. Niti tega niso vredni, ker ne najde kupca zanje. Zemlja, vidite, je vredna toliko, za kolikor jo kupujejo in proda-jejo."
Billy, ki se je vrnil iz grmovja v samih čevljih in e spodnjimi hlačami zavihanimi do kolen, je napravil razgovpru konec; in Saxon je gledala možs, ki sta bils telesno tako različna, kako sta spletala po skalah in krenila ob južni strani zaliva. Izprvs so Ju njene oči le ms-lomsrno spremljale, s kmalu jo je jelo zanimati in skrbeti. Ds bi aprsvil Billyja na hrbet skale, gs je vodil Hsll po steni, ki je bils videti nsvpičns. Billy je stopsl počasi ln skrajno oprezno, a dvskrst ga je videla, da je spodrsnil, ko se mu je prepereli ksmen zdrobil pod roko in zsropotsl v zaliv. Ko je Hali dospel na vrh, sto čevljev nad morsko glsdino, ga je videla, kako je stal vzrsvnsn kakor sve-Čs in se neskrbno zibal na ozkem grebenu, o katerem je vedela, ds je na oni strani takisto strmo padal v globino. Ko je prišel Billy na vrh, se je zadovoljil i tem, da je lezel po veeh štirih. Vodnik je krenil dalje, pokoncu kakor prej, in stopsl prsv tsko lahkotno kskor po ravnih tleh. Billy je nehal laziti po štirih, a vendar je hodil nizko eklonjen in ai pogosto pomagal z rokami. "	* v"
Ostri hrbet je bil zelo raztrgan in moža sta zdajci izginila v eno njegovih zsrez. Saxon ni mogla več krotiti svoje tesnobe in je splezala na severni rob zaliva, ki je bil manj zobat ln po katerem je bilo veliko laže hoditi. A tudi tako je postala vea nervozna: od velike višine se ji je vrtilo v glsvi, kamenje se ji je rušilo pod nogo in veter ee je s besnimi sunki zaletaval vanjo. Kmalu je bils možema naaproti. Preskočila sta bila ozko razpoko ln sta plezala na drugi zob. Billy je hodil le bolj okretno, s tudi vodnik je večkrst obstsl In gs počsksl. Pot je postajala čedalje bolj teisvns ; razpoke, ki so jima jo presekavale, so segele neksjkrst dol do morjs in psns valov, ki eo rohne butali vanje, je bruhals iz njih. Drugod sts se morala spet vzravnati In ee vreči naprej Čez kako globoko ln osko zijsvko, tsko ds sts z rokami ujela naeprotni rob; krčevito se oprijemajo s prsti sts nsto potegnile telo kvišku in na ono stran.
Blizu konca evojs poti sta Hall In Billy izginila za Julno strsnjo grebena, In ko ju je Saxon spet tsgledsls, ets rsvno zavijala okoli skrajnega ekslnstsgs rta in ae vračsls na tisto atran, ki Je bils obrnjens proti zslivu. Tu je bils videti pot zaprta. Iz belega, penastega vrtinca je zsvsl proti nebu širok žleb z brezupno nsvpičnimi stenami, kjer je brizgala pobesnela voda tuest čevljev visoko in apet takisto strmo padsls v črne globine od vslovjs zbitih čeri in vrvpčih halog.
(Dstte
Stanko Rone:
0 jeziku v Abesini ji
Sodobne Abesini ja ne kaše velike pisanosti samo v mešanju plomenakih razlik in v križanju velikih naiiprotatev v kulturi. veri in lailitikl, ampak predstavlja tudi v jezikovnem pogledu zanimiv mozaik, saj živi v njej precej nad tridieset važnejših jezikov in narečij, približno toliko pa te manjših govorov.
V prebivalstvo današnje A-liesinije so se stopili trije rasni elementi: hamitski. semltski in črnski. Ti elementi, že v osnovi mod sel »o j aelo različni, ao se zaradi |M»e«bnih zemljepisnih razmer močno zbližali in pri tem stvorili množico prehodnih oblik, ki pisamMt rasnih na-*protstev samo povečujejo. Tudi Jeziki, ki Jih govore negusovi Itodložniki, zastopajo v osnovi te tri ram>. Pri tem (m je treba lionebej pomniti, da se tstjma jezik in rasa ne skladata po-*sem in povsod Tako n. pr prebivalci osrednje Abesinije, dasi govore razna nam ja. tako ha-mitska kot semltska. vendarle tvorijo skoro enoten antropol«». škl tip. ki ga nekateri že štejejo kot posebno aliesinsko raso. Ihilje nekatera plemena, ne dsomno rasnega porekla črncev,
govorijo hamitaka narečja, se-mitakl amharski jezik pa aega dandanes daleč preko plemenskih mej Amharov samih. Kljub takim razbeftnostim vendar slone jeslki na rasni podlagi in zato si jih tudi oglejmo s tega vidika.
Na abesinski zemlji prevladuje po prostoru in številu hamitski element: Nepopolna stati« atika pravi, da imamo od približno 11 milijonov prebivalcev nad 6 milijonov Hsmitov, tri milijone in pol Semitov In en milijon in pol črncev.
Ilamltaki jeslki
Ifamitske jezike delijo atro-kovnjaki na tri skupine: 1. libijski jezik. Med njimi je najvažnejši staroegipčitfiski jezik, katerega najmlajša oblika — tudi že mrtva — služi dandanes egi|n"anskim kristjanom v litur-giji pod imenom koptskl jezik. 2. Iterlierska narečja, raasejana |m» severni Afriki In Sahari. «1. jeziki abesinskih Hamitov. ki «e |n> llamovem ainti Kuš ao vaju Kutiti. Skoro vsi njihovi j«, ziki se govore v mejah etlop-skega cesarstva.
Na severu, ob meji z itali-lansko K rit rejo. tM majhen pastirski rod Haho, katerih govor Je močno »oroden a jezikom A-farov. Ljudstvo Afer. ki Je mnogo bolj znano s arabskim nazivom Dankah (v množini
Dsnakil), je posedlo puetinjake predele, ki ae razprostirajo od Eritreje proti jugu skoro do že-lesnice Dftibuti-Addis Ababa. Afsri prebivajo tudi v francoski koloniji ftomsltji, s italijanski vojni oddelki Askarov iz Eritreje so večinoma njihovi rodni bratje, ki govore Isti jezik.
Naslednja skupina iz družine kutitskih Hamitov so tako zvsni Somali. So to številna plemena, ki ao zaljudila pokrajino Ogaden in govore več narečij. Najvažnejša Izmed njih ao: v angleški Somaliji laak, v samem Ofsdenu Darod in na jugu Har-vljs
Proti zahodu nahajamo pet milijonsko ljudstvo Gala, ki se samo naziva Oromo. Obsega velikansko ozemlje od angleške kolonije Kenja na jugu do Ha rara na severu in od Ogadena pa skoraj do angleškega Suda na na zahodu. Govorijo štiri skupine narečij: vnačča na labodu. tulama na vzhodu, bora-na na Jugu in vollo (galla).
Dalje imamo skupino jezikov številnih plemen, ki jih »oeedni Gsli nalivajo a skupnim imenom Sidama So to po poreklu večinoma črnci. Jetiki ae med seboj razlikujejo. Najvažnejši Izmed njih je jetik kafa v enako imenovani pokrajini, ki je bi-le do cesarja M ene lika II. samostojno pogansko kraljestvo In
FlOiTlTA
ki je dalo ime naši vsakdanji
pijači — kavi.
Nad Modrim Nilom imamo dva jezika: gonga in gunza. A-besinci istovetijo rod Gunza e sosednimi črnci in jih skupno zovejo Sankala. To ljudatvo predstavlja pravi tip črnske telesne grdote in iz njega se glavno rekrutirajo abesinski sužnji.
Zadnjo hamitsko skupino tvorijo jeziki agau. Pred prihodom Semitov eo plemena Agau obvladovala ekoraj vso abepinsko višino. Poeneje se je večina prebivalcev pomešala s Semiti in izgubila svoj jezik tako, ds imamo aedsj esmo še neksj njihovih narečij, ki eo še ohranila kot majhni otoki sredi semit-skega žlvljs. Prebivalci eo po večini dvojezični: poleg materinega narečja uporabljajo v govoru tudi enega izmed semit-skih jezikov.
Pokrajina Lssts, v kateri ee govorita dvs sorodna agsvsks dialekta hamir in hamts, je bils v srednjem veku središče s-besinskega cesarstva in teds-njs dinsstijs je bils hsmitske-gs pokolenjs. Najbolj znsno agavsko nsrečje pa je kvsrs, in to zsrsdi tega, ker gs govore abeeineki židje, Falgši imenovani. Falaši eo dandanes razpršeni po veej držsvi in se bs-vijo z obrtjo. Sebe nszivsjo Bie-ts Israel (dom, rod Izraels), Amhari jim prsvijo Ksjls sil Foggsrs, Gsli ps Fendžs. Kvsr-ski jezik splošno prevlsduje le ns zapadnih bregovih jetera Tana. Zanimivo je, ds židovski Fslsši ne znsjo hebrejskega jezika in ds imsjo sveto pismo prevedeno v jeziku geez. Tudi tslmuds ne poznsjo in ee rssli-kujejo od oetslih židov tudi po obredni čistosti, koledarju itd. ter po tem, da menda edini od vaeh Kušltov uporsbljsjo etiopsko sbecedo. Vai oetsli hamitski jeziki nimajo pisanega slov stva.	' „
Semitaki jeziki
Abesinski Semiti eo se priselili v Afriko iz raznih krs jev južne Arabije. Njihovi jeziki in pitava so prsv za prav le nadaljevanje narečij in pisma južnih Arabcev. Ko eo prišli ti Semiti v stik z domačimi Kušiti, eo ee sami deloma poha-mitlli, tako rasno kot tudi jezikovno, in čim bolj gremo proti jugu, tem bolj se njihova narečja oddaljujejo od splošno se-mitskega tipa:
Obredni i h skoraj do danes tudi pismeni jezik vseh etiopskih kristjanov je geez, ki se navadno imenuje nasploh etiopski jezik. Na tem jeziku je v 4. stol. pr. Kr. nastala književnost, ki je obeegala skoraj ssmo nabožna dela in le malo tudi prevode iz grškega, arabskega in koptskega jezika. Geez je bilo sprva narečje pokrajine Ak-sum. m redila prvega etiopskega cesarstva. Zaradi tega je postal ta jezik noeitelj vee civilizacije, a bil Že v 10. veku po Kr. mrtev. V nekdanji njegovi domovini nahajamo dandanes dva različna jezika: tigraj in tigre. Tigraj sil po smhsrsko tigrinja, ki se govori v pokrajini Tigre (davnejši pokrajini Akeum) in v Eritreji, js najbrž neposredni potomec geesa. Tigre pa izhaja Iz nekega dialekta, ki je aoroden geezu. Govore ga itall-janski podloiniki v Eritreji, ee-verno od pokrajine Tigre, ki mu je dala ime.
Osrednje pokrajine Etiopije zavzema rod Amharov, katerih jezik je zaradi političnih razmer —podobno kot nekdaj greez— postal uraden državni jezik, in to le v IS. stoletju, ko je stopila na prestol sslomonska dinsstijs. Amarinjs (tako nazivajo svoj jezik sami Amhari) se precej razlikuje od geesa in tlgri-nje. Ta jetik ne Izhaja samo po poreklu is nekegs dialekta, ki je od početka različen od gee-za. ampak je tudi pod hamit-skim vplivom Izgubil mnogo semltski h potaa. zlasti v akladnji in glaaoalovju. Zaradi glaao-slovnih sprememb so morali eti. opeki abecedi celo dodati nekaj novih črk. Od časov scentrali-airanja oblasti se amarinja Širi glavno g pomočjo vojakov in uradnikov Ta amharizacija počasi. a stalno napreduje in značilno Je. da dandanašnja prestolnica Addis Abeba leži na oremlju galakih jezikov/ Vsak. kdor ume plaati, prav gotovo
Četrtek. 5.
MABCl
zna amharščino, ki jo pojo narodne peemi, tiskajo v edinem Čaeniku, razglašajo v radiu ter rabijo v slovstvu in trgovstvu.
Končno moramo omeniti še dva važnejša aemiteka jezikovna otoka: Gursge ns jugu od prestolnice in drugi v okolici meets Hsrsrs.
Črneki jeziki Ti jeziki obdajajo Abesinijo ob zahodni meji v dolgem pseu, ki ee širi proti jugu. Črnske jezike delimo v dve skupini: v bantu in sudsneke jezike. Govori abeeinekih Črncev epsdsjo v sudsneko skupino.
Ns severu ob reki Talfsze ob eritrejeki meji, nshsjsmo jezik kunsms. Večina pripadnikov biva v Eritreji in njihov jezik ee tsm imenuje baza. Na zahodu od jezera Tana, daleč v nižinah vzdolž sudsnske meje, žive plemena, katerih jezik ee zove hsmsdž. Sorodno nsrečje govori pleme Beni Sangul. Te istovetijo Amhari g hsmitskimi Gunzi in jih poznsjo pod etapnim imenom Ssnksls. Ns j močnejše pleme v zshodnem delu je Jsmbo, ki živi v porečju reke Sobat. Njihov jezik se zove anjvak. Dslje proti jugu imamo vrgto plemen» ki govore ovoja narečja. Pleme »uro je dslo hsmitskim Kafom nsziv turo, s ksterim označujejo nasploh črnca.
Arsfeičins
Iz zgornjegs splošnega pre-gleds nam je postsls jssns tista velikansks pisanost, ki jo kaže Črna zemlja v pogledu jezikov. Slika pa ne bi bils popolns, če ne bi posebej omenili še tujih, nesbesinskih jezikov, ki jih govore v Etiopiji.
Izmed njih ims še nsjvečji pomen srsbščins, ki se rabi večinoma kot poslovni jezik v nekaterih trgovskih središčih in pa kot pismeni jezik za neke muslimanske skupine. Močnejši je vpliv arabske kulture na črnska plemena, zlasti ns severu. Ta arabski vpliv prodira iz Egipta in Sudana in se ne kaže samo v veri in civilizaciji, am pak tudi v jeziku, tsko ds često govore Cmci poleg evojegs narečja še arabski jezik.—zis.
HUMOR
O, potem ps že!
Gospa slugi: "Janez, odnosi tole vabilo gospodu pristavu v drugo nsdstropje in povej, ds gospoda pristava prav lepo prosimo, naj gotovo pride; reci, da se bo gospod pristav prav gotovo dobro imel, ker smo povabili samo zelo omejeno število oseb."
Janez je vabilo odnesel.
Toda goapoda priatava na večerjo ni bilo.
Goepa je bila hudo užaljena ni ai znala razlagati, zakaj se ni pristav vsaj opravičil. Zla elut nja ji je reklu, da ga je morda
mmoj mu
mali sinček seiaj je kot mali spaček
Bil Je zelo suh ln ni Imel nobene, ga apetita; nič več nisem vedela kaj mi Je storiti."
Matere pravijo. Trinerjevo grenke vino Je ravno pravo zdravilo ss suhe podhranjene otroke. Njega vsebine so najboljše snovi, ki jih Ja zdravstva, na vede iznajti mogla sa odprave zaprtnice, slabogs spotita, glavobola sgube spanca, plinov, slabega diha, nečiste kote ln sitnosti v zvezi i prebavnimi nerodnosti. Prijazno ss piti ln dobro zaneeljive drutlasko sdrsvilo. V vseh Iskarneh.
TftlNKR'8 KLIKIH OF BITTIH WINE
. Jeeoph Triaor Cempaap. Chicago
j.
kijne s. i. p
Pri Prosveti oziroma Književni Mstici SNPJ imamo ns roksh še nekaj dobrih knjig in če katero telite naročiti, sedaj je čae zato.
rw Neti ves Reiara...........ft.04
Ameriški (Uoveod. slaae.......Sj
^leveaoko-Aailešks Slovnica ... 1.
..................... in
1J4 IJ4
Pater Mslavcotors v kabarete, llmmle Riggtns .............
Med brati. Igra ............
Ueaer Ia naročilo pošljtoo os
PR08VETÁ
2*S7 S. Uwntfale A v rana, I hiraga, UL
.14
Pletur«
' Dr. Townaend, avtor znanega penzijskega načrta, njegova ž*, in otroci.
Janez polomil. Poklicala ga je k sebi in mu rekla, naj ji pove, kako je opravil njeno naročilo. »
'Tsko, kskor ste mi nsročili, milosti j i va," je odgovoril Janez. Potrkaj sem pri gospodu priets-vu, še prsv lepo me je gospod sprejel, in sem rekel, ds gs gospa prosi, nsj zanesljivo pride, ds ee bo dobro imel, ker smo po-
vsbili samo zelo omejene osebe." e
Literatura v zakonu
"Moj zakon je ko pravljica", se je pohvalil neki mladoporočenec.
"Le malo počakaj," je menil neki zlobnež. "Leto dni sli dve, pa boš imel namesto pravljice šundroman!"
e
Dvoje
"Ali si opazil, kako je gospa Mrmolja zadnje čase videti srečna?"
"Da, da! Gotovo še vedno misli na krzneni plašč, ki ga je dobila od svojega moža."
"Nasprotno je pa goepod Mr-
molja videti nekam žalosten -se ti ne zdi ?"
"Seveda je! Tudi on Se zm* rom misli ns krzneni plaši,"
Trpečim aa želoda
NI vsm potrebno več trpeti kun ogibanja sa Jedil, ksterih u dr*1
ZAL'S ZDRAVILO
ZA ULJESA — ACID08IS — plini In NEPBSBAVN08T
Mala .Uklaslea ll.Se-V.llk. «Mini« ttJ|
ČlUju kaj M.iki pil« • Um tSravil«, ki Je sesMCel« ia Ustnim ^ viti ■ ■ *	^
-Oe*»e4J.i Jusetenlu UM** _ latfaeatl mS tf M. SeSsJ ril«.a k u* .UklMiM Zihom «Srarila I« M nM, Sokr». PraS Um mm »e*«ail radi*., alk. bi ruu stavite ss trs« m Ua, VM J« Ml« UMSSJ. Č4 vs« ZalM«. lin« s« »mbsca p«um mi Srag« n« m w
Vsi «T««tl. g. p. BsahkesM, 111 W. TM St.. Cblcsse, IU."
Pra*rMte .1 ZAL/S	u «IJ«. *
le AcMmI. prti ZALBSKrS MBOBATOBV. 7114 B. •US SI.. ChlMCS. IB.I MBAZKK SKOK.. U* a A.hl«nS Ave» SOBSBV PBAZBACT, 1M1 W. list SI. j MORAVA FHAkMACT, MM W. tMh St.. CMne«. III., «N h o» i.JU nim lekarnarja, da U a«r.*l h m
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
Pe sklepa 14. redaa keaveacije ea lahka naroči aa Ust Preevete Iz pt Atele eden. dva, tri. štiri sli pat članov f« «m drafiae k eni nsročslsL US Proevete stene za vee eaako, za člane aH aailaae 04J4 za mo letae mi* alna. Kar pa člani «a plačaja pri aseeaeata S1.S4 sa tednik, se )hs U pi
Atejo k naročnini. Torej eedaj al vsrafca, reči. da Je Ust predrsf m tka
V/ 'TV Uat Pr*"T*u	laetalaa la gatera Je ? vsaki draiial wàk
kl M rad «tal list vaak dea. Ceas Nata Proevete Jet
Za Zdrs A. drAave la Kaaaáa «4.44
1 tednik Ib................ 4JS
S tednike la............... t.44
S tednike la............... 1.40
4 tednike ia............... l ie
I tednikov la............. ai«
Za Bvrepe Ja.
Za Cícera là CMeago |e.....ITH
1 tednik hi................iS
I tednika la.. S tednike la...............IM
4	tednika le...............t*
5	tednikov in..............LS
.•roe
Izpolnite epodnjl Irapon. priložite potrebna vsate deaarjs sli Order r pisma la si naročite Prosvete, Hat. U Je vaša kstaiaa.
Pejssalle:— Vselej kakor hitro kateri teh članov praaaha hiti tisa SNN sli če se preseli proč od družine In bo zahteval esm «vaj list tednik. taS moral tisti član iz dotične d rutine, ki Je teko skupno naročena aa dwv»A
D H«aM*l ^	I.L.i______lil	«m.	a. . .	-	- . ■ .. « .ti .
vsoto listu Prosvete. datum sa to vsoto naročniku.
Prosvete, to takoj naznaniti upravnlAtvu lista, in obrnem dcplsčsti ¿sdk»;
Aso tegs ae štora, tedaj mera upravalitvo mM
PROS V ET A. SNPJ, 2447 So. Uwadale Arc. Chicago, HL
Prlloieae pošiljam neročnlno sa Ust Preevete VBete 0............
'' .........................................CL draštva št..........
-tt^^mm—__--■.... i	-_______
..........................»M..,.,.........................................
Vstavita tedaik Ia ga priplAlte k malt aarečaiai ad sledečih čleeev ad eraüaet
............................................Ci društva At.........
»> ............................................CL društva At.........
4> ............................................CL Mtva At..........
»>....................................-.......Cl Mtea IL.........
................................Drflara ...................—
'•"........a....,

TISKARNA S.N.P.J
•PftBJUtfA VBA
▼ tiskarsko obrt «padajoča dA
TUks rabila ss veeelice In shode, visUslee, itseftt
lrajige, koledsrje, ieUke Itd. ▼ slovenskem, hnrstsk* slovaškem, češkem, nemškem, angleškem Jesiku is dregi
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLANSTfl S.N.PJ.. DA TISKOVINI NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vea po Jetada Saje vodstvo
PMMa pa tatemad jo aa
S.N.P.J. PRINTERY
2M7-5» SO. LAWN D ALB AVINUI Talefe« Reckwei 49M CHICAGO, ILL«
«
ei I