Živel rojstni dan nove (ngoslavije! GORENJ LETO Vin ST. 43 KRANJ, 26. NOVEMBRA 1955 DAN REPUBLIKE Tudi letos bomo po vsej Gorenjski svečano proslavili naš največji praznik — rojstni dan naše nove domovine. Koliko junaških podvigov v boju in v povojni graditvi je vezanih na ta datum! Ta dan so stekli prvi sarži železa v novih železarnah, ta dan je stekel po daljnovodih prvi električni tok, proizveden v novih elektrarnah, ta dan je prvič zasvetila luč v neštetih naših vaseh. Ta dan je v vihri druge svetovne vojne pomenil svetel dan za narode Jugoslavije. Na ta dan 1943. leta so narodi Jugoslavije našli sebe. Obračunali so dokončno s tem, kar je bilo in začeli graditi to, kar danes že imamo in česar bomo imeli jutri še več. Dan republike je postal simbol naše rasti. Rasti in uveljavljanja Jugoslvije v svetu kot odločnega pobornika za mir in sožitje med narodi. Rasti našega gospodarstva. Rasti našega delavca — uprav-Ijalca. Rasti novih, boljših, socialističnih odnosov med ljudmi. Kljub težavam, ki so še in ki so rezultat podedovane zaostalosti — zaostalosti našega gospodarstva in nas samih — lahko vsako leto ob praznovanju tega velikega praznika ugotovimo, da smo za korak, za velik korak bliže tistemu cilju, h kateremu stremi danes vse človeštvo in ki ga vsak narod po svojih poteh poskuša doseči — socializmu. Dan repunliKe bodo po Gorenjski slovesno proslavili NA JESENICAH V počastitev Dneva republike so pripravili Jeseničani številno prireditve. Občinski odibor SZDL je organiziral proslavo v občinski zbornici. Razen lepega programa, ki so ga izvajali pionirski pevski zbor osnovne šole, mladinski tamburaški zbor obrtniškega društva, plesni ansambel jeseniške Svobode in drugi, so na proslavi razvili prapor, ki mu je kumoval bivši komandant Bohinjsko-jeseniškega odreda Aleš Jelene. Obrtniško društvo je pripravilo samostojno akademijo, ki bo v nedeljo popoldne v Delavskem domu. Slavnostno proslavo v počastitev ustanovitve nove Jugoslavije je pripravila tudi »Svoboda« Jesenice. Ta bo v nedeljo zvečer v Delavskem domu. Program bo izvajal pevski zbor »Svobode« ob spremljavi orkestra glasbene šole. Mestno gledališče bo uprizorilo na večer pred praznikom kot slavnostno predstavo premiero Molierove igre »Šola za žene«, športno društvo in telesno vzgojno društvo »Partizan« pa slavnostno akademijo, na kateri bodo nastopali najboljši športniki in Tržiška industrija ustvarja previsoke dobičke S se e občinskega liudskega odbora Tržič Tržiška občina zadovoljivo izpolnjuje družbeni plan za leto 1955. Vse panoge gospodarstva so plan družbenega produkta izpolnile v treh tro-mesečjih s 76 odstotki, kar znaša 5 milijard in 900 milijonov dinarjev. To bi bilo kar v redu. Nekoliko nerealen pa je plan dobička, ki je izpolnjen s 97 odstotki. Izraženo v številkah bi to bilo 978 milijonov dinarjev. Plan je torej po tretji četrtini leta presežen za 22 odstotkov, kar ni ravno zdrav pojav. Visoke dobičke ustvarjajo predvsem industrijska podjetja kot so: Tovarna kos, Tovarna pohištva. Lesno industrijsko podjetje, usnjarna »Runo«, tovarne obutve »Peko« ipd. Namesto nezdravega stremljenja po dobičku bi bilo pametneje, če bi podjetja zniževala cene svojim izdelkom. Pri trgovini ni bilo dobičkov. Obrt pa jih je u-stvarila le v manjši meri. Gostinstvo v občini je do konca oktobra doseglo svoj plan že s 110 odstotki, kar kaže, da Tržičani še vedno trosijo precejšnje zneske za pijačo. Predsednik ljudskega odbora tovariš Cerar je med drugim poročal na seji tudi o uspehih posvetovanja z direktorji in poslovodji trgovin, pe-karij, mesarij in gostiln. Razpravljali so o odpravi pomanjkljivosti v dosedanjem poslovanju. Take sestanke bodo odslej večkrat ponovili. Tržičani bodo gotovo z veseljem pozdravili sklep trgovskega pdjetja »Preskrba« Tržič, ki bo s 1. decembrom znižalo cene vsem potrebščinam razen živil za 10 odstotkov. Kar lep vzgled je to in ostala podjetja bi ga lahko posnemala. Razstava tiska v Kranju V okviru Tedna tiska in še dobro ohranjene zgodovin-radia je bila preteklo nede- ske dokumente iz partizanske Ijo dopoldne v Prešernovi hi- tehnike in tiska. Ši otvoritev razstave tiska. Razstava bo odprta ves te-Otvoritvi so prisostvovali šte- den in bo zaključena v nede-Vilni predstavniki političnih ljo, 27. novembra, in družbenih organizacij, med njimi tudi sekretar Okrajnega odbora SZDL za Gorenjsko Zvonka Lesjak in nekateri kulturno - prosvetni delavci iz Kranja. Otvoritveni govor je imel odgovorni u-rednik »Glasu Gorenjske« Slavko Beznik, ki je v nekaj stavkih povedal razvoj tiska od nekdaj do danes in njegov pomen v današnji socialistični družbi. Razstava je sicer skromna, vendar zelo okusno urejena In obiskovalci lahko vidijo marsikaj zanimivega. Najmi-kavnejši del razstave je v spodnjih, kletnih prostorih Prešernove hiše, kjer vidimo Za dograditev štirih novih stanovanjskih hiš bo tržiška občina najela 12.500.000 dinarjev posojila iz sklada za kreditiranje stanovanj, zgradb. Podjetjem, ki so prosila za dopolnilne kredite pri narodni banki, je ljudski odbor izdal garancijske izjave, nekaterim podjetjem pa je dovolil kredit iz sklada za kreditiranje gospodarskih investicij. Odborniki so na seji razpravljali tudi o odloku glede dopolnilnih plač občinskim uslužbencem. Potrdili so pravila sklada za pospeševanje kmetijstva in sklenili dokončno likvidacijo gostinskih podjetij »Storžič«, »Zelenica«, gostilne na Babču in pri Bajdu. Del naselja Pristava in Križe bo že v kratkem dobil vodo iz mestnega tlačnega vodovoda. Električni pogon črpalk je drag, zato je občinski odbor sklenil, da se na področju občine Tržič poviša vo-darina za 25 odstotkov. V bodoče bo torej stal en vodovodni iztok v občini 530 dinarjev letno. Ta izravnava je bila potrebna, ker bi sicer v Križah in na Pristavi morali plačevati od iztoka okoli 10 tisoč dinarjev na leto. J. V. telovadci. Razen proslav in akademij pa bodo tudi interne proslave posameznih ustanov ter obratov Železarne Je- V KRANJU V Kranju bodo prireditve, ki jih prireja v počastitev Dneva republike Občinski odbor SZDL Kranj, skozi ves teden. Ze v torek so na Primsko-vem tekmovale strelske dru-SZDL Kranj skozi ves teden, .popoldan je bil na Zlatem polju »Tek republike« za pokal (Nadaljevanje na 4. strani) Danes otvarja naše podjetje lastno klišarno. Na sliki pogled v fotograski oddelek (Beri poročilo na 3. strani) V nekaterih podjetjih so potrebne temeljite analize Zasedanje Okrajnega ljudskega odbora Kranj V četrtek, 24. t. m. sta se sestala oba zbora OLO Kranj. Na ločenih sejah sta sklepala med drugim o odlokih občinskih ljudskih odborov v zvezi z dopolnilnimi plačami uslužbencev ter notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest, o odloku o dopolnilnih plačah in položajnih dodatkih uslužbencev in delavcev OLO Kranj, o sklepu glede nagrajevanja njihovega nadurnega dela itd. Na skupni seji obeh zborov je bilo prebrano poročilo o izvršitvi družbenega plana za tretje četrtletje 1955. Predvideni porast proizvodnje je bil ustvarjen z 99% kljub objektivnim težavam, ki so jih i-mela nekatera podjetja v letošnjem letu. Železarna Jesenice je dosegla plan po ko- ličini z 80%. Obrati martinar-ne, plavža in tanke pločevine imajo zaradi povečanja materialnih stroškov manjši indeks. V elektroindustriji znaša realizirani plan 74 oziroma 84%, če upoštevamo nedovršeno proizvodnjo in spremembo asortimenta. Plan je bil presežen v večini podjetij lesne stroke. V tekstilni industriji so predlnice bombažne prej 3 izvršile plan s 77%, tkalnice pa s 73°/e. Najnižji odstotek je dosegla tkalnica 1'iskanine zaradi pomanjkanja inozemskih naročil. Tričetrtletni plan so znatno presegle tovarne o-butve, ki imajo veliko naročil iz tujine. Od skupne idustrijske proizvodnje je bilo prodanih 75 odstotkov. Nesorazmeren porast prodaje glede na proiz- Visoki gostje v Kranju vodnjo prihaja do izraza zlasti v lesni in živilski industriji. Plan dobička je bil realiziran s komaj 71Vo, čemur je vzrok zvišanje prometnega davkpjn povečanje lastnecene. Nekatera podjetja so znatno presegla predvideno profitno stopnjo in ustvarila izreden dobiček. To nam da misliti, posebno, če gre tu za vrsto industrije, od katere je v veliki meri odvisen naš življenjski standard. Odborniki so bili mnenja, da se v teh podjetjih napravijo temeljite analize finančnega stanja. Ljudski odbor pa jim bo priporočil, naj zaenkrat še ne izplačujejo presežnih plač, da ne bodo ob koncu leta zašla v težave. Gradnja prizidka k stavbi 0L0 začasno ustavljena Svetozar Vukmanovič v »Iskri«. Posebno pozorno si je o-Jfdai montažo kinoprojektorjev Z otvoritve razstave tiska ▼ Kranju Precej živahna razprava se je razvila glede gradnje prizidka k stavbi Okr. LO. Bralci so se s to zadevo lahko seznanili v zadnji številki našega lista, ko je predsednik OLO tov. Košmelj v odgovoru Slovenskemu poročevalcu pojasnil ta problem. Končen sklep odbora je bil, da se gradnja začasno ustavi in preloži na prihodnje leto. Da je nova stavba za u-spešno delo potrebna, menda ni treba ponovno dokazovati. Nič manjša ni potreba po stanovanjih za uslužbence in delavce Okrajnega ljudskega odbora. Zato sta obadva zbora sklenila, da se nadaljuje izdelava načrtov za stanovanjsko zgradbo, ki bo stala prav-tako za sedanjim uprav, poslopjem. Projekt zanjo bo iz- V ponedeljek, 21. novembra Nato so si gostje ogledali delan v februarju. O višini dopoldne, so obiskali Kranj tudi tovarno gumijevih izdel- sredstev za te gradnje bo podpredsednik Zveznega iz- hov »Sava«. Obiskali so stare ljudski odbor sklepal prihod-vršnega sveta Svetozar Vuk- obrate v mestu in novi del to- nje leto, ko bo imel jasen manovič - Tempo, Franc Le- varne na Laborah. vpogled v dohodke, skošek - Luka, Peko Dapče- ^^■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■^ vič, dr. Marijan Brecelj in f ^ sekretar Sekretariata za industrijo Zveznega izvršnega sveta Vlado Vujevič. Visoki gostje so si ogledali »Iskro« in se zadržali v njej dobro uro. Ob odhodu je tovariš Vukmanovič napisal v knjigo obiskovalcev, da »napredek proizvodnje v »Iskri« najočitneje kaže, kakšne velike korake dela naša dežela na svoji poti spreminjanja v visoko razvito industrijsko deželo. Perspektive nadaljnjega razvoja v prihodnjem obdobju,« je napisal tovariš Tempo, »so mnogo ugodnejše, spričo dejstva, da smo doslej dose-gli takšne uspehe.« V knjigo so se podpisali tudi ostali gostje. Pstdetiie tudi ta Vse naročnike in bralce »Glasa Gorenjske« obve-čšamo, da zaradi praznovanja velikega praznika — 12. obletnice rojrtva nove Jugoslavije — prihodnja številka našega tednika ne bo izšla v soboto, 3. decembra, temveč v ponedeljek, 5. decembra. Naslednja številka pa že v petek, 9. decembra. To bo torej tudi prvi poskus izhajanja »Glasu Gorenjske« dvakrat v tednu. VSEM NAROCNDXOM IN BRALCEM »GLASA GORENJSKE« OB DNEVU REPUBLEKE BORBEN POZDRAV IN ISKRENE ČESTITKE. UREDNIŠTVO TA TEDEN PO SVETU Konec decembra bo o- biskal predsednik republike Tito Egipt. Egipt bo o-biskal na povabilo predsednika egiptovske vlade Naserja. Ta obisk bo nedvomno velikega pomena za utrditev egiptovsko - jugoslovanskih odnosov, ki se čedalje bolj krepijo, hkrati pa bo pripomogel tudi k stabilizaciji miru v > svetu. Daens, ko je hladna l vojna za nami, so izredno važen element za krepitev miru ravno medsebojni o-biski državnikov. Ti obiski lahko prepričljivo dokažejo, da je ne glede na posamezna nerešena vprašanja med različnimi državami in ne glede na različne družbene sisteme, sodelovanje med državami možno. Sodelovanje med državami pa v današnjem obdobju ni samo možno, marveč mora biti osnovni imperativ, če se hočemo i-zogniti strahotam atomske vojne. V tej luči dobiva bližnji obisk našega predsednika svoj pravi pomen. Iz istih razlogov je bil zelo pomemben tudi obisk podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja v Veliki Britaniji. Razen nadaljnje krepitve jugoslovansko - angleških stikov pomeni tudi ta obisk konkreten prispevek k splošnim naporom za razširitev aktivnega mednarodnega sodelovanja. Ta teden se je prvič po svoji bolezni pojavil predsednik ZDA Eisenhower neposredno v političnem življenju. Predsedoval je seji ameriške vlade. Nedvomno so vzrok tako hitremu povratku predsednika Eisenhowerja v politično življenje, bližnje predsedniške volitve v Združenih državah Amerike. Demokratska stranka, ki so jo na zadnjih volit- vah izpodrinili republikanci, je že začela predvolilno agitacijo in njeni voditelji izjavljajo, da so prepričani v uspeh demokratov. O-snovni razlog za to trditev je po njihovem mnenju dejstvo, da so možnosti, da bi Eisenhower — ki je v ZDA še kot vojskovodja za druge svetovne vojne zelo priljubljen — znova kandidiral za predsednika. S hitrim povratkom »Ika« (tako pravijo Američani Eesenhowerju) v politično življenje, so hoteli republikanci najbrž pokazati a-meriški javnosti, da je z Eisenhowerjem, kljub bolezni, treba še računati. V tem tednu se mudita na uradnem obisku v Indiji predsednik vlade ZSSR Bulganin in prvi sekretar KP Sovjetske zveze Hru-ščv. Ta obisk spremljajo svetovni časopisi z veliko pozornostjo. Dosedanji razgovori kažejo, da bo rezultat tega obiska nedvomno pozitiven. Ob nekem govoru v Bombayu je Hru-ščev izjavil, da je SZ pripravljena dati Indiji vsakršno pomoč in da imajo v tem smislu vse druge dežele vso možnost tekmovati s Sovjetsko zvezo. Nemirnim področjem se je v tem tednu pridružil tudi Ciper, kar je izzvalo v Londonu precejšnje vznemirjenje. Kaže, da so se razgovori med Angleži in Grki o usodi Cipra končali z neuspehom in sedaj pričakujejo na otoku generalno stavko, ki lahko položaj občutno ■ poslabša. Prav tako še naprej vre v Maroku, kljub temu da so Maročani dobili svojega stalnega sultana Ben Jusu-fa. Vse to pa samo kaže, da se polovičarsko položaja ne da reševati. Vsi narodi, ki zahtevajo samostojnost, pa jo dobivajo le na otoke, bodo nemirni vse dotlej, dokler ne bodo dobili popolne samostojnosti. Zunanfe politični Homentar TREZNO NAPREJ Ženevska konferenca - ne krop, ne voda ŠESTNAJST SESTANKOV ministrov za zunanje zadeve štirih velesil na ženevski konferenci je potrdilo domneve zmernih opazovalcev, da ne bo mogoče doseči nobenega bistvenega določenega • sklepa. Letošnja novembrska konferenca gospodov Pinavja, Macmillana, Molotova in Dul-lesa ob Lemanskem jezeru je bila posvečena vprašanjem nemškega združenja, evropskega varnostnega sistema, svetovne razorožitve in nadaljnjih poti v odnosih med Vzhodom in Zahodom. Ze od samega začetka je bilo sklepati, da tako pomembnih vprašanj ni mogoče razvozlja-ti kar čez noč. Svet je vendarle gojil nade, da se bo Ženeva vsaj približala dokončnemu razpletu. Poglejmo zatorej, kako stojijo stvari sedaj, ko so najvišji diplomati odleteli vsak v svojo metropolo in ko je švicarska vlada že odpustila začasno mobiliziran bataljon miličnikov ZDRUŽITEV NEMČIJE ZASTRAN ZDRUŽITVE Nemčije so zahodni ministri pregledali, resda nekoliko spremenjen znani Edenov načrt in vztrajali na tem, da je treba pričeti s splošnimi mednarodno nadzorovanimi volitvami v obeh conah; tako izvoljena skupna oblast bi potem združila Nemčijo, nakar šele bi jo včlanili v evropski varnostni sistem. Sovjetsko zapovrstje je bilo prav nasprotno: najprej varnostni sistem, v katerem bi bili enakopravni članici obe današnji Nemčiji, potem šele združenje in šele na koncu volitve. Ko je proti izteku debate Molo-tov popustil s tem, da je predlagal vsaj začasen sporazum o nenapadanju med deželam: Atlantskega pakta in Varšavskega sporazuma in ko je Pinay zagotovil, da bi se tudi nevtralizirana Nemčija lahko včlanila v varnostni si- Pismo iz Italije SLOVENCI IN ITALIJA (Posebej za »Glas Gorenjske«) Gorica, november. Dejstvo, da pride pismo čez jugoslovansko - italijansko mejo, do naslovljenca v Italiji, tudi če je poleg naslova: »Gorizia« še ime »Gorica« in poleg >Trieste« tudi »Trst«, kaže, da se je odnos in mišljenje tukajšnjih odgovornih ljudi začelo, čeprav polagoma, toda vendar spreminjati. Tako naslovljena pisma danes prihajajo v roke tistim, katerim so namenjena, medtem ko to do nedavnega ni bil primer. Ni še dolgo tega, ko so tako adresirana pisma romala v koše tukajšnjih poštnih uradov. Danes lahko gredo Slovenci brez neke večje bojazni po goriških in tržaških ulicah in govore v svojem materinskem jeziku, čeprav se še vedno ozre za njimi marsikdo, ki mu tako stanje niv šeč. Tudi v trgovini lahko slišiš spraševati kupca v slovenščini in večinoma se mu ni treba bati, da bo ostal nepostrežen. Marsikaj se je v zadnjem letu spremenilo, čeprav pravijo tukajšnji Slovenci, da to še vedno ni dovolj, oziroma, da so osnovna vprašanja ostala doslej še vedno nerešena, kljub tolikim in tolikim obljubam ... Sole sodijo v najosnovnejše kulturne institucije vsakega naroda. V šolah se uči mladi rod svojega materinskega jezika, uči se zk)govati besede, s katerimi ga je mati ljubkovala takoj prve dni, ko se je rodil. Ali ima neki narod, ki živi na ozemlju tuje države, lastne šole ali ne, je eden izmed mostov preizkušnje narodnostnih pravic dotične nacionalno manjšine. Slovenci v Italiji (na področju, ki ga ona upravlja) i-majo svoje šole. Na goriškem, vključno samo mesto Gorico, je 21 osnovnih šol, ena triletna strokovna šola ter popolna klasična gimnazija in učiteljišče. Vse bi kazalo, da so (potemtakem pravice Slovencev do lastnih šol upoštevane in spoštovane. Toda ... Slovenske šole v Italiji niso priznane z zakonom, so samo kot se pravi, s strani oblasti tolerirane. Zaradi tega je tudi njih obstoj odvisen od tolerance oblasti. Temu primeren položaj i-majo tudi tukaj živeči slovenski učitelji in profesorji. Samo v Gorici je na srednjih šolah 38 profesorjev in na o-snovnih 62. Njih službe, poučevanje na naših šolah, so nestalne, so samo provizorič-ne. Tembolj še, če niso italijanski državljani. Da bi si pridobili stalno namestitev v perspektivi, bi morali najprej službovati dve leti na italijanskih šolah, da bi potem lahko zaprosili za premestitev na slovensko šolo. Na ta »akt priznanja« pa čakajo Slovenci v Italiji že vsa leta po osvoboditvi. Nedavno tega je tudi italijanski minister za prosveto g. Rossi v Trstu izjavil, da je status slovenskih šol že proučen in da bo z novim šolskim letom vse urejeno tako, kot si Slovenci želijo. Toda slovenski otroci hodijo v šolo že več kot dva meseca, ne da bi... Dolgoletna obljuba čaka na rešitev, in čas bi bil, da bi bila že enkrat rešena. To si žele vsi, prav tako tudi sami učitelji in profesorji, ki v sedanjem položaju žive od danes do jutri. Preteklo soboto je bila v Trstu že 83. premiera Slovenskega narodnega gledališča v Trstu. Slovenskemu občinstvu, ki je do zadnjega kotička napolnilo zelo lepo in novo zgrajeno kulturno dvorano pri Sv. Ivanu, so se predstavili s Cankarjevo dramo »Martin Kačur«. Ta nova dvorana kulturnega društva »Ivan Cankar« bo odslej stalno mesto SNG v Trstu, saj so morali doslej gostovati pač kjerkoli je bilo. Tudi v Gorici bodo v soboto odprli zelo lepo, novo dvorano, ki bo odslej žarišče kulturnega dela med Slovenci na Goriškem. Napredni Slovenci v Italiji so razen v svojih podeželskih kulturno prosvetnih društvih strnjeni okoli »Slovenske gospodarsko kulturne zveze« v Trstu in okoli »Slovenske kulturno - gospodarske zveze« v Gorici. To sta v bistvu enaki organizaciji, le imena so nekoliko različna, z ozi-rodm pač na pokrajino v kateri delujeta. Aktivna koekstistenca, postaja tudi v tem obmejnem predelu iz dneva v dan čedalje bolj trdni in neizprosni politični imperativ. Sodelovanje med dvema obmejnima državama postaja vedno bolj potrebno in nujno. Temu bo pripomogel tudi obmejni promet, ki se sedaj izraža na osnovi Videmskega sporazuma. Tako je in čedalje bolj bo tako, pa najsi bo to nekaterim všeč ali ne. I. AUSEC stem, je bilo videti, da je glede slednjega doseženo že dokaj široko področje sporazuma. Zahod, zastopniki so pa odklonili pristanek na vsakršen sklep, ki ne bi hkrati določil nemške združitve; sklicevali so se, da so jim sami vladni šefi v letošnjem julijskem sestanku dali navodilo za takšno ravnanje. Prva točka je tako padla v vodo, ne da bi ministri v sklepnem poročilu lahko napisali en sam sporazumen stavek v zvezi s tem najvažnejšim in najtršim svetovnim orehom. OPTIMISTIČEN TON TUDI V RAZPRAVI o razorožitvi ni izostal določen napredek. Spet je sicer nastal spor o zapovrstju. Zahod je zahteval najprej sporazum o kontroli oborožitve, potem šele razorožitev samo ter kot zaključno fazo tudi atomsko demobilizacijo, medtem ko je ZSSR predlagala ravno obratno: prepoved atomskega orožja, potem razorožitev in nadzor na koncu. Diskusija pa je bila optimistična in stališča so se vsaj malce približala. Še bolj se je to zgodilo pri tretji točki, posvečeni odnosom Vzhod - Zahod, saj sta se predloga obeh diplomatskih skupin v bistvu le malo razlikovala. Do soglasja pa tudi pri tej problematiki ni prišlo, ker Zahod ni hotel preveč pozorno poslušati ruskih pritožb zastran trgovinskih omejitev s Sovjetsko zvezo, Molotov pa si s sporazumom ni hotel zvezati rok na področju, na katerem si obeta več uspehov od neposrednih dvostranskih aranžmajev s posameznimi zahodnimi deželami. Splošni uspeh? — Precej pičel, kot vidimo. POPOLN SPORAZUM NI BIL MOŽEN OBE STRANKI sta pred konferenco kar tekmovali z optimističnimi izjavami, sedaj pa druga na drugo valita krivdo za to, da Ženeva ni izpolnila pričakovanj, in se doižita nepopustljivosti. Pametneje se nam zdi ugotoviti, da osrednje ženevsko vDraša-nje niti ni bilo zrelo do te mere, da bi Nemčijo že lahko združili. Nemara ni pretirano, če še dodamo, da si nobena stran tega ni niti želela. Velesile pač ne bi bile velesile, če jim ne bi bilo hudo ob misli, da bi se morale odreči delu svojih pozicij v svetu. Ce tisto, kar ni možno, res ni možno, — potem tudi tako imenovani neuspeh ženevske konference ni tako strahoten. Najvažnejše je to, da »ženevski duh« ni izpuhtel, da so vsi udeleženci priznali potrebo po nadaljnjih pogajanjih, da so pcnovno potrdili prepričanje o tem, da mednarodnih spoiov ne morejo več re-.ševati z nasiljem in grožnjami. Razen tega je koristen vsak sestanek odločilnih državnikov, na katerem dosežejo količkaj viden sporazum. Novembrska soglasja zaradi taktičnih potreb obeh strani sicer niso prišla v zaključno sporočilo, nihče jih pa ne more zanikati. Prihodnji potek odnosov med Vzhodom in Zahodom bo potrdi!, da je ta tok možno le začasno zavreti. Prav zato se sprašujemo, zakaj sporazum vendarle ni bil širši. Za ZDA ne bi bila prehuda žrtev, če bi še bolj u-blažile trgovine z Vzhodom. ZSSR ne bi izgubila niti koščka svoje suverenosti, če bi ustavila radijske motnje vsaj pri zahodnih radijskih prenosih nogometnih tekem za ruske poslušalce, kakor se pretekle nedelje n. pr. ni zgodilo. PRIČENJA VELIKA DIPLOMATSKA IGRA? LAHKO SE VESELIMO izida ženevskega sestanka. Vsemu svetu je izpričal resnico, da današnji bloki v prihodnje ne morejo več računati na popolno uresničenje svojih skrajnih računov. Zahodu je, kot pravi najvidnejši ameriški komentator, postalo jasno, da ni več možen program kanclerja Adenauerja »združenje Nemčije v mejah, ki segajo dalje od potsdamskih, zedinejene pod njegovo vla do v Bonnu in njegovo vladno stranko, oborožene v okviru Atlantskega pakta in s tem najmočnejše atlantske vojaške sile v Evropi«. Enako velja tudi za sovjetsko politiko. Zadnja konferenca je tudi pokazala, da so še zelo močne tiste tendence, ki si rešitev svetovnih vprašanj morejo predstavljati samo v blokovskih kombinacijah. Odtod nerealistične, preveč rožnate napovedi pred konferenco, ki so jim sledili očitki po njenem koncu. Menimo, da taki propagandni manevri v današnjem svetovnem položaju ne najdejo več opravičila. Ni prav obetati nedosegljivo, potem pa udrihati po tistem, ki je baje zagrešil neuspeh. Tako metode nas spominjajo na sredstva, ki se jih je posluževala hladna vojna. Javnosti je treba povedati: »Toliko, samo toliko lahko dosežemo — in nič več.« Ker v dobršnem delu svetovnega tiska pred ženevskim sestankom ni bilo takšne javnosti, je razumljivo, da se sedaj pojavljajo komentarji o tem, da »spet nastopa hladna vojna«, kar že samo po sebi škoduje nadaljnjemu popuščanju napetosti in krepitvi zaupanja. Vznemirjenost preteklega tedna pojasnjuje tudi ta okoliščina, da je po zadnjem ženevskem srečanju svetovna politika vstopila v novo fazo, fazo realistične, potrpežljive in vsekakor dolgotrajne političen igre. To ni več hladna vojna, niti ne pravkar pre-stano obdobje prvih ljubeznivih sestankov. MIMO DIPLOMATSKIH računov pa teče proces če-dalie močnejšega združevanja sveta. Mimo blokovskih koristi potrebe svetovnega razvoja vse bolj silijo k složnemu reševanju odprtih vprašanj, ki so končno še dosti usodnejša od nemškega. Človeštvo jih ne more uspešno urejati, dokler je razkosano med bloke in dokler svoje prihranke uporablja za kopičenje uničevalnih sredstev. Zato pomirjevanja ne bo lahko ustaviti. Tudi tisti problemi, ki so- bili predmet minulih razgovorov, bodo slej-koprej rešeni. Doslej doseženi rezultati dajo slutiti, da je že precej napredovalo reševanje točke »tri« z ženevskega dnevnega reda. Sledila ji bo točka »dve« in končno tudi številka »ena« — Nemčija. Tako politiko pomirjevanja in sodelovanja terja bolj in boli močna vloga neodvisnih dežel, terja jo svetovno javno mnenje in —> argument nad argumenti — pošastna goba a-tomske eksplozije. Jelko Žagar Evropsko gasilstvo Majčkena blamaža ^evropske integracije*9 Tole, kar sledi, se seveda niti primerjati ne more z o-gromnim porazom tako imenovane evropeizacije Posarja, ki je kakor grom z jasnega neba udaril pred tremi nedeljami. Takrat sta dve tretjini sarskega prebivalstva s kratkim »Nein!« odklonili dokaj domiselno kombinacijo, ki naj bi sarsko vprašanje rešila tako, da bi bil volk sit in koza cela. Plebiscit je torej odločil, naj Posarje ne pride pod mednarodno evropsko nadzorstvo s pravico samouprave. Do nadalnjega torej vse . o-stane po starem. (Tukaj ne bomo nič rekli o tem, kateri volk je sedaj sit katera koza cela). Do nadalnjega torej. Kaj pa bo potem, tega nočemo prerokovati, čeprav naci (onali)stične stranke v Posar-ju (naj oprostijo tiskovni pomoti glede njihove cene. Oklepajev ne bomo opustili, kakor tudi njihovi voditelji nočejo opustiti priljubljenih uniform z znanimi enobarvnimi srajcami in znamenitimi enobarvnimi jahalnimi hlačami) ... čeprav, kot rečeno, te stranke kar se le da silijo k čimprejšnjemu novemu plebiscitu, na katerem bi se odločalo o tem, ali naj Posarje ostane to, kar je, ali naj rajši poslane to, kar je že večkrat bilo, t. j. del Nemčije. Kaj bo s Posarjem, nas trenutno ne zanima, pač pa to, kar je do nedavnega bilo. To je bila neugnana — sedaj že dokaj ugnana — agitacija za evropsko mednarodno domovino. Ce si Posarci ne želijo Francije, Francija pa jim ne želi Nemčije, — kaj jim je potem preostalo drugega, kot da jim obe državi zaželita »mater Evropo«. (Pri tem si obe želita Posarje, seveda. Ne toliko Posarja in še manj Posarcev, veliko bolj pa posarske železne rude in po-sarskih jeklarn.) Posarcem je bilo torej treba s primerom, takorekoč: vzorom, pokazati, kako lepa in koristna je evropska ideja. Rečeno — storjeno. Predmet? — Gasilski avtomobili. Dober primer! Slab primer n. pr. bi bile evropske vžigalice, ki lahko zanetijo požar ali povzročijo eksplozijo. Gasilski avtomobil pa samo blagodejno lahko vpliva s svojim gasilskim poslanstvom, ki mu no odreka zasluge ne staro, ne mlado. Avtor sijajne ideje je bil tedanji posarski minister za notranje zadeve gospod Dr. . Hector. Izdal je ukaz, naj se številčno stanje gasilskih avtomobilov v glavnem mestu Saarbriickenu takoj dopolni z osmimi novimi vozili — evropskimi seveda. Da bi pa vozovi predstavljali to, za kar jih z vso pravico lahko imenujemo močan vtis vzbujajoči primer evropskega mednarodnega sodelovanja, je sklenil nekaj, za kar mu ne odrekamo originalnosti. Šasije je naročil v sosednji prijateljski Republiki Franciji ostale dele pa v sosednji prijateljski Zvezni Republiki Nemčiji. Vsem, ki visoko spoštujejo »mater Evropo«, nam prizadeva veliko sočustvovanje z vrlim evropskim Hektorjem (primer vreden trojanske vojne), majčken spodrsljaj, ki se je pri tem pripetil. Ko so namreč šasije prispele v nemško tovarno na obali oddaljene Donave, so tam nemški evropski strokovnjaki ugotovili določene nepričakovane napake v tem krasnem primeru evropske mednarodne delitve dela. Razlike med šasijo in ostalimi deli so znašale kar po nekaj centimetrov. To jih ni ustrašilo. Takoj so začeli potrebno adaptacijo in kmalu je bilo vse v redu. Blatnikov pa le niso mogli nikakor pritrditi na avtomobile in so jih kar brez blatnikov odposlali na važno bojišče za novo Evropo. Tam so jih izdelali po posebnem naročilu. Vse skupaj je precej dolgo trajalo, — toda kaj je to v primeru z velikim evropskim poslanstvom teh srečnih, rekel bi: pionirskih avtomobilov, avtomobilov prvoborcev za stvar novega, nesebičnega evropskega internacionalizma! V prisotnosti dostojanstvenikov in godbe in avtorja in navdušenega sarsko - evropskega ljudstva so bila na dvornem trgu v Saarbriickenu vozila slavnostno predana njihovemu gasilsko - evropskemu namenu. Vse tegobe so bile poplačane z uspehom, avtor pa ovenčan s hektorsko glavo. Poplačan ni bil samo trud, ampak seveda tudi avtomobili, toda ne s slavo, temveč z denarjem evropsko-sarskih davkoplačevalcev. Podvig ni pri tem prav nič manjši, če so avtomobili stali 11 milijonov in 200 tosič frankov več, kot pa bi stali, če bi jih izdelali kar tu, r Posarju. Le škoda, da niso izdelali še več takih mednarodnih vozil! Plebiscit bi se takrat gotovo glasil »Ja!« In iu* »Nein!« DECEMBER - MESEC »GLASA GORENJSKE V Tednu tiska in pred Dnevom republike otvaria JiriI.ii tisk" nove obrate Prva večja razširitev ccd.eta po voini ff Ob zaključku Tedna tiska in v počastitev Dneva republike, bo to soboto, 26. novembra, v podjetju »Gorenjski tisk« majhna slovesnost. Delovni kolektiv bo na svečan način otvoril svojo lastno klišarno, novo strojno stavnico in knjigoveznico s kartonažo. To je prva večja razširitev podjetja po osvoboditvi. Investicijska sredstva za te nove objekte je zbralo podjetje izključno iz lastnih skladov. Skupno je vloženo v nove gradnje in v opremo približ- preko 36.000 mark, kar bi z vsemi faktorji in carino vred zneslo 36 milijonov dinarjev. Doma narejena klišarna pa stane — z montažo strojev in pripravo prostorov vred — le približno 6,800.000 dinarjev. Nova strojna stavnica Del nove knjigoveznice no 11 milijonov dinarjev. V stari strojni stav-iici ni Klišarna je bila na Gorenj- bilo prostora za nov stavni skem zelo potrebna. Razvita stroj, ki ga podjetje nujno ra- že pripravljen prostor za nov stavni stroj. Ker podjetje ne more zadovoljiti niti polovice vseh potreb po tiskanem materialu na Gorenjskem, sta mu nov stavni in tiskarski stroj več kot potrebna in bi se izplačala v pičlih dveh, treh letih. Še bolj, če upoštevamo, da bodo potrebe po tiskanem materialu čedalje večje. Nove prostore je dobila tudi knjigoveznica. Preselila se industrija terja obilo najraz- bi. Razen tega je bila temna j* J. °V0£W .?7?5L kin3 »Talija«. V okviru knjigoveznice pa so že usposobljeni za ličnejših prospektov, razen in nehigienična. Zato je pod tega pa se je močno razvila jetje zgradilo novo, svetlo in časopisna dejavnost, dobro u- prostorno sobo, v kateri je rejevan časopis pa si brez klišarne ne moremo zamišljati. V današnjem položaju, v kakršnem je grafična industrija v Sloveniji, pa bo nova klišarna pomenila napredek tudi v občeslovenskem merilu, saj je že precej zanimanja zanjo tudi izven Gorenjske. Uspeh je toliko večji zato, ker je podjetju uspelo nabaviti vse stroje in inventar za klišarno doma, v Jugoslaviji. Tako je iprva klišarna na Gorenjskem, hkrati tudi prva nova, doma izdelana klišarna sploh in pomeni manifestacijo napredka mlade jugoslovanske industrije grafičnih strojev. Po prvih računih bi uvoženi stroji in druga oprema za klišarno veljali v Nemčiji Oel nove klišarne. Pogled v jedkalnico KRIMINAL V GORENJSKI PREDILNICI V ŠKOF JI LOKI Brivci - vodi uslužbenci ptieiia delo trije zgibalnii in trije šivalni stroji, ki jih je podjetje vzelo iz zavržene šare in obnovilo, in na katerih bodo, brž ko bo dovolj lepenke na razpolago, začeli serijsko proizvajati škatle in drugo embalažo, po kateri je na Gorenjskem veliko povpraševanje. Pri podjetju se snuje tudi oddelek za komercialno fotografijo, v prihodnjem letu pa bodo odprli lastno knjigarno in papirnico v prostorih, v katerih je bila knjigarna in papirnica že pred leti. Vodilni uslužbenci v Gorenjski predilnici v Skofji Loki, direktor Stane Žagar, glavni računovodja Lco Horvic, tehnični vodja Jože Ferjančič ter obratovodji Janko Oblak in Franc Dagarin, so izvršili več težkih kaznivih dejanj. S tem so občutno oškodovali podjetje, sami pa so se okoristili. Njihovo škodljivo delovanje naj .pojasnijo naslednji primeri: Gorenjska Predilnica je leta 1953 nabavila že rabljen avtomobil Buick za 5,2 milijona dinarjev. Direktor Žagar je bil sicer zadovoljen z Olim-pijo, ki so jo imeli že prej, toda on ni bil edini, ki je odločal glede nakupa. Obrato-vodja Oblak je imel pri tem (in tudi sicer) več besede in dosegel je, da je bilo vozilo kupljeno. Ze pri četrti vožnji — tri od teh so bile privatne — je bilo vozilo karamboli-rano in za skoraj dve leti onesposobljeno za uporabo. Popravilo jim je delalo precej težav, saj so morali nadomestne dele uvoziti. Kljub temu, da so si pri uvozu pomagali i teškim deviznim prekrškom, s čimer so znatno zmanjšali stroške, je popravilo vseeno stalo kar 7 milijonov din. Ta avtomobil je do sedaj stal tovarno preko 12 milijonov din, kolektiv in podjetje pa od njega nista imela nobene koristi. Toliko večjo korist sta od tega imela Oblak In Žagar, ter še nekateri, kar potrjuje dejstvo, da je bilo z »jim opravljenih izključno privatnih voženj 2 tretjine. Tako se je letos avgusta Žagar odpeljal s svojimi prijatelji z Buickom na izlet po Jugoslaviji. Potovanje je trajalo 12 dni. Relacija: Ljubljana, Varaždin, Zagreb, Beograd,, Skopje, Ohrid in nazaj. Ko se je vrnil, je potovanje prikazal kot službeno in je zaradi tega popolnoma hladnokrvno obračunal celotne dnevnice zase in za šoferja. Poleg teh, je obračunal še nočnine in reprezentančne izdatke, tako da je potovanje stalo nič manj kot 77.000 din. Med tem, ko je bil on na opisanem potovanju, je neka delavka iz tovarne pri njem doma čuvala njegove otroke. Vseh 12 dni ji je plačala tovarna, kakor da bi delala na svojem delovnem mestu. Tovarniške delavce je Žagar uporabljal tudi na svojem posestvu pri Mariboru. _Tam je delalo nekaj delavcev skupaj 10 dni, plačala pa jih je tovarna. Za oskrbovanje in obiske tega posestva se je posluževal tovarniškega tovornega in osebnega avtomobila. Iz Škofje Loke je tja vozil gnoj, cement, kokoši itd. LAŽNO OBRAČUNAVANJE DNEVNIC Prevozna sredstva niso bila edini vir okoriščanja. Da bi si izboljšali »svoj življenjski standard«, so se vsi obdolženci posluževali lažnega obračunavanja potnih stroškov. Tako je Žagar obračunal približno 70.000 din za tri potovanja v Beograd, ki nikoli niso bila opravljena. Približno pol tega zneska je po-neveril. Veliko več je bilo primerov, ko so potovanja sicer bila opravljena z osebnim avtomobilom ali avtobusom, potnine pa so obračunali za potovanje z vlakom. Sprti so bili tudi s pojmom časa. Ze kar domača je bila navada, da so obračunali večje dnevnice, kot so jim pripadale. Za tak način obračunavanja dnevnic imata največ zaslug Žagar in računovadja Horvic. Žagar je lažno obračunavanje ne le dovoljeval, ampak je navadno lažne obračune on osebno zase in za druge izpolnjeval. Horvic je taka izplačila dopuščal. Sporazumno s sindikatom in Delavskim svetom tovarne je bilo lansko leto nabavljeno športno platno za izdelavo šotorov, ki jih bodo koristili člani kolektiva v času dopustov. Za nabavo teh šotorov je prispevala tudi sindikalna blagajna 100.000 din. Nabavo so izvedli Zagara Oblak in Horvic. Svojega ko-ristoljubja tudi tokrat niso znali brzdati. Na pobudo Oblaka so kupili 50 metrov platna več in si ga med seboj Zdravstveni M pol Ko so pred letom dni v Bohinjski Bistrici sprejemali družbeni plan, so vsi volivci soglasno izjavili, da se odpovedo drugm investicijam, če se vsa razpoložljiva sredstva namenijo gradnji zdravstvenega doma. Občinski ljudski odbor je upošteval mnenje volivcev in tudi izposloval del potrebnih sredstev za ta namen. Stavba zdravstvenega doma v Bohinjski Bistrici hitro raste in do snega jo bo morda uspelo spraviti pod streho. Na zdravstveni dom v Bohinju težko čakajo. V njem bo dobila svoje prostore splošna ambulanta, zobna ambulanta in morda sčasoma tudi lekarna. razdelili, ker pa je šel denar iz sindikalne blagajne, sta vsak po 10 metrov platna dobila tudi predsednik in tajnik sindikata tovarne. S to poneverbo so oškodovali sindikalno blagajno za 53.000 din. BREZ INOZEMSTVA NE GRE Okoriščali Storžič« koncert Glasbene matice iz Ljubljane. V pone-nedeljek pa bodo slavnostne akademije na Primskovem in v Stražišču. Prav tako bodo v počastitev Dneva republike tudi po vseh sedežih osnovnih organizacij SZDL v kranjski občini, proslave. Tako bodo občani Kranja z veseljem, zadovoljstvom in dostojnim praznovanjem Dneva republike potrdili veličastno graditev naše socialistične domovine. V KAMNIKU V Kamniku bodo praznovali praznik Republike zelo slovesno. Tudi delavski kolektivi kamniških tovarn bodo i-meli svoje lastne proslave. Velika slovesnost bo v tovarni »Titan«, kjer bodo v nedeljo dopoldne pred upravnim poslopjem odkrili spomenik padlim borcem in interniran-cem. Spomenik je izdelal kipar Slavko Pengov v kraškem marmorju z dvema bronastima kipoma, ki predstavliata partizanskega borca in inter-niranca. Ob otvoritvi bodo sodelovali pevski zbor »Solidarnost« in godba Ljudske milice, slavnostni govor pa bo imel zvezni poslanec Tomo Brejc. GLAS GORENJSKE Izda trn i Časopisno, caloinViko In tiskarsko podjetje »GORENJSKI TISKt Kranj, Koroška ceeta 6. Direktor In odg. urednik: Slavko Beznik. Urejuje: uredniški od*>«r. Telef. uredništva in uprave 475 / Tek. rač. pri KB Kranj St. 61 -KB-l-Z-135 / Izhaja vsako soboto. Letna naročnina 400 dinarjev polletna . . . 200 dinarjev četrtletna . . .100 dinarjev PoMmtuu fttev. stan« 10 din Na predvečer praznika bo v veliki dvorani kulturnega doma celovečerni koncert godbe Ljudske milice, v proslavo 29. novembra pa bo govoril .ljudski poslanec Alfred Janko. Posebno prisrčna bo proslava praznika Republike v tovarni usnja. Združena bo s proslavo 30-letnice obstoja tovarne, 10-letnico osvoboditve in otvoritvijo novih tovarniških objektov, ki so bili dograjeni v letošnjem letu. V soboto popoldne bo po slavnostni seji delavskega sveta pred spomenikom počastitev spomina padlim tovarniškim delavcem, med katerimi je tudi narodni heroj Jakob Molk - Mohor. Sodeloval bo pevski zbor »Solidarnost«. Zatem bo izročena v obrat nova ložilnica z vsemi modernimi napravami, ki omogočajo večjo storilnost in skrajšujejo delovni proces za 14 dni, predvsem pa omogoča jo težko usnjarsko delo pod boljšimi higienskimi pogoii. Ob ložilnici so zgrajene moderne čistilne naprave, s čimer bo zadoščeno vsem komunalnim zahtevam mesta. Stranski prostori so urejeni za topljenje masti in sušenje ščetin, medtem ko je upravno poslopje še v gradnii. Delavski kolektiv je posebno ponosen na to, da ie vsa ta dela izvršil po večini iz lastnih sredstev in da bo z novimi napravami povečal produkcijo in izvoz ter tako omogočil ustvariti večji narodni dohodek. NA BLEDU Blejčani bodo imeli slavnostno proslavo v okviru praznovala Dneva republike v ponedeljek 28. novembra ob 18. uri v kino dvorani. Na proslavi bodo sodelovali pevci »Svobode« iz Zasipa, gasilska godba na pihala, recita-torji JLA in šolska mladina. V RADOMLJAH Krajevni odbor ZB v Radomljah bo ob priliki proslave dneva Republike odkril pred kulturnim domom spomenik borcem in talcem v NOB. V soboto zvečer bo slavnostna akademija v kulturnem domu, pri kateri sodelujejo vsa domača in okoliška društva. V nedeljo dopoldne pa odkritje spomenika. Ves prostor med cesto in domom je spremenjen v park in zasajen z lepotičnim grmič- jem. Spomenik stoji na mogočnem 7 metrov dolgem in širokem podstavku ter je visok skoraj 3 metre. S kulturnim domom, ki je najlepši na našem podeželju, bo v ponos prebivalstvu vasi, ki je med vojno imela toliko borcev v NOB. V RADOVLJICI Tudi v Radovljici in njeni bližnji okolici bodo s slavnostnimi proslavami dostojno počastili naš veliki revolucionarni praznik — 12-letnico rojstva nove Jugoslavije. V Radovljici, Mošnjah in Lanco-vem bodo imeli proslave v portdeljek zvečer, na katerih bodo sodelovali Člani Svobod in kulturnoprosvetnih društev posameznih krajev ter šolska mladina. V Begunjah pa bodo imeli proslavo v nedeljo popoldan ob 12. uri v prostorih tovarne športnega orodja »Elan«. Proslavo bodo pripravili člani TVD »Partizan« in pionirji osnovno šole. V PODNARTU TVD »Partizan« in KUD iz Podnarta bosta imela na praznik ustanovitve nove Jugoslavije, 29. novembra slovesno otvoritev svojega novega Doma. Otvoritev Doma bo ob 16. uri s svečano akademijo, ki bo hkrati namenjena tudi našemu največjemu prazniku. S tem bo izpolnjena želja vseh domačinov, ker bodo i-meli tudi v tem kraju stavbo s prostori, ki bodo ustrezali potrebam kulturno - prosvetne In telesno vzgoine dejavnosti. Prostori prejšnje zgradbe, ki so bili preurejeni iz nekdanje mizarske delavnice, so bili neustrezni in nehi-gienični. Zato sta se KUD ta »Partizan« že pred dvema letoma odločila, da jih temeljito prenaredita in povečata. Letos je uspelo ta adaptacijska dela ob požrtvovalnem in neprestanem prizadevanju gradb nega odbora, ob podpori domačinov z udarniškim delom in prispevki z gradbenim materalom, s pomočjo dotacij OLO Radovljica dokončati. Novi dom ne bo le na zunaj arhitektonsko lep in dostojen dom kulture, I-mel bo tudi gledališki oder, ki bo ustrezal vsem sodobnim tehničnim zahtevam, dvorana pa bo sposobna za gojitev fizkulture. Čestitamo Podnart-čanom k njihovemu velikemu u*pehu. tega nacionalni problem. Razširjali so gesla za vzbujanje nacionalne nestrpnosti in celo mržnje. Očitno so začutili priliko, da pristavijo svoj pisker-ček reakcionarnega sovraštva do socialistične stvarnosti nove Jugoslavije. V ,tem primeru jim niti ni bilo važno to, da so bili na obeh straneh udeleženi člani ZK, kar je bilo doslej vedno najvažnejše in najbolj neodpustljiv greh. Edino važno je bilo to, da so bili zaklani Slovenci od ne Slovencev. Šli so celo tako daleč, da so poslali za pogrebom ljudi, ki sicer »iz principa« ne hodijo za civilnimi pogrebi. Sam ta pogreb naj bi izgledal kot spontana demonstracija. V istih dneh je prinesel znani klerikalni koroški list to vest pod značilnim naslovom »Po-bol med Slovenci in Crnogorci na Jesenicah«. Več kot jasno za kaj je šlo vsem skupaj. Odgovor so dobili vsi ti elementi že tudi od strani jeseniške javnosti, ki ni sledila njihovi provokaciji. Tako se je ta njihova akcija klavrno končala in mislim ne potrebuje nobenega komentarja več, razen ukrepov varnostnih organov, ki naj piostopajo v smislu zakona in Ustave .proti netiletm nacionalne mržnje in šovinizma. Ob tej priliki lahko vidimo svojo slabost že v tem, da reakcionarni ostanki sploh lahko poizkušajo na tako za nas važnem vprašanju, kot je bratsvo in enotnost naših narodov svojo akcijo in upajo na uspeh. O tem naj povem nekaj misli za naše organizacije SZDL, sindikate, ZK i. dr. V tem primeru je politična organizacija v »Železarni« Jesenice in v mestu pravilno in takoj ukrenila vse potrebno, da je javno obsodila ta žalosten dogodek in računajoč z možnostjo šovinističnega tolmačenja, pravilno iz človeškega in političnega vidiki izvršila svojo dolžnost do javnosti, do žrtev samih in njihovih svojcev ob samem pogrebu. Tako, da je izpadel zelo surovo, nekulturno in žaljivo, oni neprizadeti človek, ki je preprečil delegaciji prak-tikantov Nikšičke železarne nositi venec za pogrebom. Občinski odbor SZDL je tudi pravilno odločil izključitev iz SZDL tega človeka. Slično .postopajo naše organizacije le v javnih ih grobih primerih. Kljub temu pa lahko govorimo o slabosti naših političnih organizacij v tem, kako se borijo proti šovinističnim pojavom in poizkusom in kako znajo praktično reagiranje nanje izkoristiti za vzgojo našega človeka. Za šovinizem navadno pripoznamo samo odkrito strupeno kontra revolucionarno dejavnost, ki svoje osti proti socializmu ne skriva in spada kot tak v kategoriio direktne obrambe socializma pred reakcijo. Premalo pa razumemo šovinizem in borbo proti njemu, kot ideološko borbo proti ostankom nacionalističnih tendenc in pogledov naših ljudi. To je kalna voda v kateri poizkuša ribariti reakcija. To je pravzaprav edino področje, kjer nas takšni elementi lahko še ovirajo in nam škodujejo. Takšnega šovinizma, ki pa ni nič manj škodljiv in nedostojen socialistično zavesti, je pa precej. Za preporod našega človeka, njegove duševnosti, plemenitosti, značaja in navad, predsodkov itd., bomo rabili prav gotovo mnogo več kot 10 let. Zato bomo morali še dolgo računati s temi dejstvi pri socialistični vzgoji našega človeka. Dve vrsti sta takih pojavov, ki nosijo v sebi izrazito nacionalistično in šovinistično osnovo in proti katerim smo v dnevnem življenju preveč širokogrudni. V prvo vrsto spadajo n. pr. takšni primeri: Če se stepejo in okoljejo slovenski fantje med seboj ni to nikoli narodni škandal. Ce se pa stepejo in okoljejo fantje različne narodnosti je pa to podivjanost »tuje« narodnosti in je to kaj hitro nacionalni problem. Ali pa: Ce slabo dela v podjetju slovenski delavec ima vse polno zagovornikov in opravičil in to še v primerih ko n. pr. šušmari v podjetju ali celo krade. Vse drugače pa je, kadar je tak delavec neslovenske narodnosti: on je delomržneš, lenuh, tat itd. in se zahteva najstrožje kazni. Za iste napake različna merila v korist »domačega« delavca. Ce na primer neslovenski delavec kritizira resnične napake in nepravilnosti Slovenca, se tega ne upošteva. Dogodi se celo, da je grobo zavrnjen, češ kaj se delaš pametnega. Dogodilo se je tudi, da je delavec neslovenske narodnosti grajal stanje v svojem obratu na širši politični konferenci in ga je nato organizacija lastnega obrata klicala na odgovornost, češ da ga ni orgnizacija pooblastila, da tam diskutira. Seveda je šlo za resnične nepravilnosti v obratu. Dalje: ko se obravnava navaden prepir, ki ga je izvajal slovenski delavec, se zameri n. pr. Bosancu, ker je nekultuno reagiral, Slovencu pa ne, ker ga je nekulturno izzval. Ce gre dekle s fantom, ki ni slovenske narodnosti, hitro padajo opazke?: vidiš jo, ne more drugega dobiti. Sličnih primerov lahko vsakdo najde ali se jih spomni. To so »drobni«, »nepomembni« primeri, ki jih življenje vsak dan prinaša in ki nikogar ne razburjajo. Kot so prišli, tako jih življenje samo tudi popravlja in odpravlja. Tako modruje povprečen naš človek, (tudi komu nisti niso izjeme). Mogoče se nad tem samo nasmehne. To so res drobni pojavi, ki pa sežejo globoko v srce in zavest prizadetih in ker so to nezdravi pojavi, nezdravo vplivajo na razvoj človekove notranjosti. Ker pa se to dogaja v socialistični družbi izpodko-puje ono zdravo vero, da je socializem sposoben rešiti tudi ta vprašanja in ustvariti take odnose med ljudmi, ki bodo sloneli na odkritem tovarištvu, na medsebojnem razumevanju in spoštovanju, brez žalitev grdega samoljub-ja in neglede na narodnost in raso. Prav tako nezdravo pa vplivajo ti pojavi tudi na one, ki jih povzročajo, oziroma jih povzročajo, oziroma jih opravljajo. Njih zadržujejo v okovih preteklosti in jih spreminjajo v nazadnjaške ohranjevalce žalostne dediščine prejšnjih družbenih sistemov. Zaradi takšnih pojavov lahko razumemo zakaj tovariši iz drugih republik, ki delajo na Jesenicah pogrešajo predvsem odkrite domačnosti in toplih socialističnih odnosov. Mislim, da vsak jugoslovanski delavec, ki pride delat in živet na Jesenice upravičeno pričakuje, da bo našel prav na delavskih Jesenicah najvišjo mero proletarskega internacionalizma in najvišjo stopnjo jugoslovanske socialistične zavesti. Bogata delavska tradicija mora pospešeno in globje formirati zavest novega človeka v takem industrijskem središču, kot so Jesenice. To pa ne nastane samo po sebi, ampak morajo politične organizacije voditi o tem računa in v tem smislu vzgajati jeseniškega delavca. Druga vrsta nacionalističnih in šovinističnih pojavov so tendcnce, ko se vidi samo svojo lokalno skupnost, svojo to-v&rno itd., ne vidi se pa napredka lokalne skupnosti v tem, če napreduje širša skupnost. — Nekaj primerov: Naš kraj samo daje, dobi pa nič. Podpira se nerazvite (zaostale) predele, koder ljudje ne znajo delati, pri nas se pa ne investira. Kaj nam bodo zn-ostali predeli komandirali. Naša je fabrika, pri nas mora ostati dobiček. Pri nas se pritiska in škrtari s plačami, drugod pa sipajo denar v žepe. Slovenci smo samo za garanje. Mi smo kulturnejši in znamo delati. Kaj je v teh pojavih nacionalističnega? Nič več in nič manj kot to, da prikriva obstoječe socialistične odnose v Jugoslaviji, mobilizira ljudi za obrambo osebnih in lokalnih pravic pred skupnostjo, na-migava, kot da imamo narode (republike), ki žive na račun drugih, da tisti narod, ki je kulturnejši, z razvitejšo industrijo in zna bolje delati, o-pravičenejše spravlja ekstra-profite. Dalje, sejejo brezbrižen odnos do gospodarsko nerazvitih predelov in republik itd. itd. Vsi ti takoimennvani lokalistični pojavi se naslanjajo zavestno, naivečkrat pa podzavestno na očitno nacio-nalistično-kapitalistične idejne osnove iz časov in razmer stare polkolonialne Jugoslavije. Zato ti pojavi niso otrok samoupravljanja in socialistične družbe, ampak so posledica ostankov stare miselnosti našega človeka in predstavljajo celo iz stališča nadaljnega razvijanja socialistične samouprave eno od velikih ovir pravilnega formiranja socialistične zavesti našega človeka. Iz vsega povedanega sledi, da morajo naše politične organizacije videti v teh pojavih, kam je treba usmeriti ost politične vzgoje in kam pelje pomanjkanje stalnega boja proti ostankom starega v našem človeku. Jasno je, da je prav idejni boj oroti ostankom stare miselnosti tudi najbolj učinkovita oblika boja proti vplivu reakcionarnih sil na naše delovne množice. Najvažnejše pri tem je prav gotovo to, da s tem pomagamo našemu delovnemu človeku Iztrgati se iz okov starega in rasti v res svobodnega ustvarjalca nove socialistične družbe. Ko govorimo o žalostnih dogodkih na Poljanah, je treba povedati še eno resnico o vzrokih takih in sličnih, tudi milejših primerov, in sicer o alkoholizmu. Alkoholnih ipijač se sploh preveč popije in točno je to, da se v tem pogledu naš aktiv — komunistov m nekomunistov — ne razlikuje dosti od ostalih ljudi in da je enako podvržen tej slabost1. Tudi ni dovolj ostrega stališča do pijančevanja sploh. Pri škandalih in prestopkih, ki so povzročeni v pijanosti, je pijanost še vedno olajševalna okolnost, moralo pa bi biti prav obratno. Posebno za komunista ali kakršnegakoli javnega delavca, je pijanost ne samo vprašanje nekulturnosti in osebne časti, ampak tudi politične odgovornosti. Omenjeni dogodki na Jesenicah naj pomagajo političrim organizacijam, predvsem pa organizacijam Zveze komunistov na Jesenicah v bodoče pravilno oceniti take pojave. Da bo njihovo delo res p. lno In uspešno, morajo predvsem začeti odločno reagirati že ra takoimenovane drobne pojave nacionalizma in šovinizma. Ze določbe Ustave najtežje označujejo dcjanja naperjena proti enotnosti Jugoslovanskih narodov 'n vzbujanju nacionalne mržnje v naši družbi. Tudi v Socialistični zvezi delovnih ljudi ni mesta za take ljudi. Ne more pa biti član ZK oni, ki se okt'vno ne bori proti takim pojavom, ali pa če jih celo podpira iz kakršnihkoli razlogov. MIRKO ZL/vTNAR Živahna gradbena dejavnost v Radovljici V letošnjem poletju je bilo na stavbišču med Novim naseljem in železniško progo zgrajenih 6 enodružinskih in dvodružinskih hiš, ki so že vse pod streho. Na zapadnem delu Radovljice so tudi začeli izkopavati temelje za 8 zasebnih hiš. Kar prijetno je gledati ljudi, kako si v prostem času vzajemno pomagajo in kako delo pridnih rok naglo napreduje. Omenjeni okoliš je za gradnjo hiš zelo ugoden, saj sta gramoz in pesek večinoma že v zemlji Tudi v ostalih delih mesta in okolice je bila v zadnjih dveh letih zasebna gradbena dejavnost kar živahna. V Vrbnjah je zraslo kar celo naselje. Zal pa so že pred letom ustavili gradnjo cele vrste hiš ob Oljčevem hribu, za katere je prispeval sredstva bivši OLO Radovljica. Projektiranih je bilo 16 dvojčkov in četvorčkov. Tri stavbe so bile lansko jesen že pod streho. V teh zgradbah bi bilo treba opraviti le še notranja dela, pa bi se lahko vselilo vanje deset družin. Ce bi bila na razpolago sredstva, bi v surovem stanju lahko dogradili še ostalih deset projektiranih hiš in stanovanjska kriza bi bila za nekaj Časa kar odpravljena. Ob desetletnici mestnega gledališča Ob prvi premieri v Lescah Samo razburjenje in ne satira ^ ^Q je cjank;ar živel venskega političnega življe- nacija etičnega heroizma, ki Preteklo soboto so v Lescah in pisal svoje romane, karak- nja. Kot v vseh njegovih de- se je pripravljen odpovedati pričeli letošnjo dramsko se- terizira slovensko politično lih je tudi v tej drami družba materialnemu , blagostanju, zono z zabavno igro v štirih življenje hinavstvo, oportuni- razdeljena na vaške reveže in mirnemu zadovoljstvu in sploh dejanjih »Zaradi stanovanja«, zem in breznačelnost. To je vaške mogotce ter kapitaliste, osebni sreči — samo za do-V igri je na zabaven način doba nastajanja socialne in Glavna junaka drame, ki sta sego svojega etičnega načela, prikazano današnje stano- razredne diferenciacije; in iz nositelja vsega dogajanja, sta Maks je borec proti onemu, vanjsko vprašanje, ko je urad- teh razmer in tega življenja Kantor in Maks. Istočasno kar je Cankar tako sovražil, nikom nadlegovanje ljudi brez je Cankar črpal snov za svoje predstavljata ta dva tipa in- zato tako sovraži tisto tiho stanovanja že vsakdanja nuj- drame. karnacijo dveh različnih po- mirno življenje, ki je zado- nost, zato si najdejo izhod V drami Kralj na Betajnovi vsem nasprotnih življenjskih voljno is svetom in s seboj in v golem birokratizmu, ki pro- nam je Cankar prikazal soci- načel. Kantor je osvajalec, ki ne vidi ali noče videti druž-blem sicer še bolj zaplete, re- alno bedo, nepravilnost druž- gre preko vsega za dosego benega in moralnega zla. Bor-ši pa ga slučajni sporazum, be in nemoralni karakter slo- svojega cilja. Maks je inkar- ba med tako močnima tipo-Delo sicer nima globoke življenjske tematike, niti ne kaže rešitve stanovanjskega problema (kar niti ne moremo zahtevati), prikazuje le neko razburjenje — paniko zaradi nevestnosti uradništva in pomanjkanja stanovanj, ven ma kot je Kantor in Maks je borba dveh življenjskih načel Svoboda v otraziscu postaja in tvori idejo drame svo^na- zor izpove Kantor s temi be- Koncert orkestra Radio Ljubljana šola za vsestransko izobraževanje niti obenj... jaz pojdem po DPD Svoboda v Stražišču je čaj, ki se nadaljuje že drugo svoji poti — moram.« Maks dar je' v delu čutiti vse pre- v letošnji sezoni še bolj raz- leto. Tamburaški zbor pod pa se bori proti takim nazo- malo satirične zasnove. širila svojo izobraževalno de- vodstvom Toneta Ambroža žs rom proti krivični družbi ko Dobro ie bila podana zlasti Javnost. Postati hoče šola za več let pridno vadi in že na- pravi: »Ali ste čutili, da se vloga Dragice — Tomičeve starže in mladino. stopa s samostojnimi koncerti, giblje tam doli, da se že uipi- podnajemnice. Marica Torkar V ta namen pripravljajo V novembru se je začel tudi rajo vaši sužnji?« je zaigrala vlogo ostarele go- predavanja z najrazličnejših šahovski tečaj, Ki ga vom Vsi Cankarjevi junaki so spodične, ki je sicer dobra in področij. Razen ciklusa vzgoj- mednarodni mojster viaoimir vzeti ^ takratnega življenja, »plemenita«, vendar poskrbi nih predavanj so imeli že vr- ™*Vd\ Ošabnika se vsi 50 Polnokrvni in umetni- najprej za sebe, zelo doživeto, sto zanimivih to znanstvenih tfvom tov. Eda Osdbmka se ^ z dobro mimiko in glasovnimi predavanj o duševnem zdrav- pripravlja na akademijo m . 6 J J spremembami Tudi vloga ju otroka, o duševni zmoglji- svoj redni letni nastop. Se- shematizirani. Vsak njegov KSvHSe ki hoče s silo vosti otroka, pohvalah in stavljajo ga sami mladi pev- junak je predstavnik določe- obdržati svojega mlajšega mo- kaznih v družini ter o vzgo- kar otezkoca stalno napre- nega pogleda na življenje in U^hST^3Stm^^ J* za ™kon- dovanje, ker prihajajo vedno določenih življenjskih načel, tiranosti. V nekaterih prizo- Izobraževalna sekcija je or- n0^' drugl pa odhajajo k v0" Z uprizoritvijo drame so bi- rih sta izstopala tudi Maca ganizirala tudi 2 tečaja za po- J dramska sekciia se ie le na Jesenicah zadovoljni in (T. Kovač) in referent stano- uk angleščine ter začetni in predstaviia z Rostandovo se 0 n& lahko samo pohval- vanjskega urada (N. Hladnik), nadaljevalni tečaj nemščine, dramo- »Ubil sem človeka« no izrazimo. Vse Cankarjeve Ostale vloge so bile povpreč- Za priučitev ljudskemu in- v ^ t Mirka Cegnarja drame zahtevajo odgovornega no dobre in bi se jih dalo z štrumentu — harmoniki in v smQ ^deli en0 izmed najboij in sposobnega režiserja. Hin- vajami prav gotovo še izbolj- zadnjem času tudi violini i- usoel;h upriZoritev v zadnjih ko Košak je zamisel avtorja šati- maJo tudi harmonikarski te- leg£ Na 3poredu imaj0 ze uresničil, nikjer ni zapadel v novo delo, ki ga bodo obdela- karikiranje. Najboljšo igro la v obliki igralskega tečaja nam je podal Pavle Kovic ob sodelovanju dramaturga, (kot gost) v Kantorju. Njego- lektorja, maskerja, inscena- va pojava je bila močna, nje- Kranjčane je v sredo pri- čeva, Brajnik in Korošec. Vsi g^Se' osnove^ 1?velj?vSanS g°V3 mimlka in kretnJG Str°" jetno presenetil šele pred trije so bili deležni toplega v igralski umetnosti. Baletno g0 Poračunane. Maksa je kratkim ustanovljeni orkester aplavza, ki je potrdil njihov sekcijo vodi članica ljubljan- Predstavljal Bojan Cebulj, ki Radia Ljubljana, ki je ob so- glasovni in interpretacijski s^e 0pere tov.Milica Mavric edini ni bil kos svoji vlogi; delovanju treh prvakov ljub- sloves. Vsako nedeljo se zbere čez 30 bil je preveč teatralen. Mar- ijanske opere priredil dva Orkester Radia Ljubljana pionirk 'in mladink, ki ob jan Stare nam je podal Ber-koncerta: popoldan za dijake, ima v ur0sU Prevoršku zelo spremljavi klavirja izvajajo nota zelo toplo, realistično in zvečer pa za ostalo občinstvo, dobrega interpreta. Posebno začetne korake baletne umet- doživeto žunnika Tpmpi Pn Obe prireditvi sta bili v na- se je6 Ukazal pri izvajanju nosti uoziveio, zupniKa Jernej do- polnjeni dvorani Sindikalnega zahtevne Dvvordjakove 4. sim- Lahko omenimo tudi to, da If-KpVj' q!22^2 mE JjLVSt° doma, kar je v Kranju za to fonijej ^ jo je interpretiral z v sklopu Svobode vadi sekci- ou°eiJ- , n* 3 Dlia neenot" vrsto glasbe redek pojav, velikim muzikalnim smislom, ja za boks, v kratkem pa na m neplasticna. Obakrat so bih solisti in čla- c g prično tudi s sabljanjem. Janez Jerovšek ni orkestra deležni toplega sprejema in priznanja za lep umetniški užitek. Orkestru Radia Ljubljana daje -posebno vrednost mladostna svežost in zagon, s katerim nastopa. Sestavljen je iz samih mladih glasbeno izobraženih in tehnično rutini-ranih godbenikov. Njihova predanost dirigentu in volja po čim večjem glasbenem izrazu je vredna vsega občudovanja. Zato lahko trdimo, da čaka orkester še lepa glasbena prihodnost. K uspehu obeh koncertov je pripomogla tudi izbira programa, ki je upošteval raven glasbene izobrazbe kranjske publike in bil obenem tudi kvaliteten. Na popoldanskem koncertu je izvajal orkester Webrovo uverturo ?z opere Oberon ter Sukove pravljice v treh stavkih. Pri večernem koncertu ipa je bil na programu isti Weber ter Dwor-djakova 4. simfonija v štirih stavkih. Poleg orkestra so na obeh koncertih nastopili solisti ljubljanske opere: Bukov- V soboto, 19. novembra, je bila v Prešernovem gledališču premiera Shakespearovega »Othella«. Ime tega velikega renesančnega umetnika je bilo zdaj prvič zapisano v kranjsko gledališko kroniko. Občinstvo je tragedijo toplo sprejelo. V vlogi črnega Othella je nastopil Jože Pristov, Desde-mono pa je podala Anka Cigo jeva. Glej sliko! Izšla je knjižna zbirka „Kffiećk« knjige" %a leto 1956 Problemi gimnazije v Domžalah Prostori gimna/.ije ogrožajo uspehe in zdravje mladine Mlečna kuhinja rabi podporo, da bo sprejela dijake Kaj bo 9 Solo v Zalim logu? O učencih in šoli v Zalem logu je slišati kaj malo. 50 jih je in imajo eno samo »u-čilnico« v stari kmečki hiši. Skoro polovica jih hodi v šolo eno ali celo dve uri daleč izpod Blegoša in pridejo v Zali log utrujeni in včasih tudi premočeni, tu pa jih čaka majhna, temna in vlažna u-čilnica, natrpana s klopmi, tako, da se s težavo prerineš do male table, ki je prav tako že odslužila svojemu namenu. Za večjo ni prostora. Med odmorom, ko naj bi se učenci razgibali in učilnica prezračila, morajo ostati mirni na svojih prostorih, kajti dvorišča ni, veža pa je tudi premajhna. Ali učenci lahko z veseljem hodijo v tako šolo, ki bi jim taki učilnici se prav gotovo morala pomeniti drugi dom? V njej so počutijo dobro, saj jih utesnjuje pri gibanju in slabo vpliva na njihovo delo. Nujno je, da se čimprej prične z gradnjo nove šole. Vaščani So pripravljeni pomagati, da bodo tudi njihovi o-troci z veseljem in ponosom obiskovali šolo. H. N. Nižja gimnazija v Domžalah je bila ustanovljena leta 1945 in je letos na dostojen način proslavila deseto obletnico svojega delovanja. V počastitev tega dogodka sta vodstvo gimnazije in šolski odbor izdala desetletno poročilo domžalske gimnazije v obliki okusnio izdelane ibro-šure. Z naglim in nenehnim porastom prebivalstva v Domžalah in okolici je rastlo tudi število dijakov. Prvo šolsko leto, pred desetimi leti, je šolo obiskovalo 287 dijakov, leta 1949-50 je bilo vpisanih že 381 dijakov, letos pa domžalsko gimnazijo obiskuje kar 540 dijakov. V kolikor so dopuščale same razmere glede prostorov, se je tudi število oddelkov postopoma večalo. Tako je bilo prvo šolsko leto le 9 oddelkov, medtem ko jih je v tekočem šolskem letu že ,15. Zaradi tolikšnega porasta dijakov pa imata ravnateljstvo gimnazije in šolski odbor dokajšnje težave, ki v veliki meri ovirajo nemoteno delovanje te ustanove. V prostorih gimnazije imajo v popoldanskih urah pouk tudi vajenci, razen tega so v teh prostorih še razni jezikovni in šoferski tečaji, nadalje ima tam svoj sedež tudi TVD »Partizan« itd. Povsem jasno je torej, da je zaradi tega otežkočeno vzdrževati red, snago in higienske pogoje, hkrati pa nastaja še škoda na samem šolskem inventarju. Ob tem pa nastaja resno vprašanje tudi pri samem profesorskem kadru, ki ga primanjkuje. Tako so nekate- JiviMa" Jesenice ne be zaspala na lovorikah zlatega odlikovanja Jeseniška »Svoboda« se je takoj po kongresu odločila, da bo imela redni letni občni zbor. Zaradi velikega števila članstva bi lahko bila udeležba na zboru v soboto zvečer, številnejša. Predsednik »Svobode« Janko Burnik je uvodoma v obširnem referatu o-risal delo društva, upravnega odbora in poedinih odsekov. Pokazalo se je, da je bila minula sezona najplodnejša, saj so celo v poletnih mesecih, ko večina društev miruje, odseki jeseniške »Svobode« igrali doma in drugod. Največje uspehe je v minuli sezoni brez dvoma dosegala folklorna skupina, ki ima na-študiranih vrsto narodnih plesov jugoslovanskih narodov in je zaslovela s svojimi nastopi doma, v raznih krajih Slovenije pa tudi v drugih republikah. Vidno je izboljšal v minuli sezoni svoje delo tudi dramski odsek, pevski zbor in godba na pihala. Ljudska u-niverza je imela v minuli sezoni največ predavanj in dosegala lepe uspehe tudi na jezikovnih in strokovnih tečajih. Dom Svobode je postal zbirališče jeseniških kulturnikov, ki se zbirajo tu večer za večerom, študirajo ter prirejajo razne kulturne prireditve. Po govoru je bila živahna razprava, na koncu pa so sklenili, da bo jeseniška »Svoboda« počastila svojega borca in književnika Toneta Cufarja s tem, da bo nosila njegovo i-me, povečali bodo štev. članstva za najmanj 100 odstotkov, zbirali podatke bivše jeseniške »Svobode« in SKUD-a ter današnjo »Svobode« v društveno kroniko, povečali društvene prostore in predvsem uresničevali na kongresu sprejete smernice ter s tem v zvezi skrbeli za ideološko prevzgojo članov društva. ri profesorji zaposleni s poukom skoraj nepretrgoma od 8. do 18. ure, kar dokazuje, da poučujejo tudi po deset a-li pa celo po več ur dnevno. Kako to vpliva na prizadetega profesorja, ki mora vseskozi predavati, menda ni treba posebej poudarjati. Nastaja pa tudi vprašanje, če ima tako profesor čas za svoj študij, kako se tak profesor lahko udejstvuje v izvenšolskem življenju itd. Ker v Domžalah ni primernega prostora kamor bi vselili vajensko šolo, je šolski ski odbor gimnazije na nedavni seji predlagal nadzidavo tretjega trakta ali pa vsaj zgraditev zasilne stavbe na dvorišču gimnazije z dvema učilnicama in potrebnimi stranskimi prostori. V ta namen je ljudski odbor domžalske občine v predlogu svojega proračuna že upošteval znesek 5,900.000 dinarjev za najnujnejše potrebe. Prav tako tudi za mlečno kuhinjo primanjkuje potrebnih sredstev. Ob nedavni akciji so dijaki gimnazije na pobudo Rdečega križa nabrali 1500 kg jabolk, ki so jih podarili gluhonemi mladim* v Ljuoljani. Zaradi te uspele akcije je Rdeči križ nedavno obljubil, da bo dal gimnaziji za potrebe mlečne kuhinje na razpolago primerno količino mleka v prahu in druga živila. Kljub temu pa vodstvo šole za nemoteno poslovanje te koristne kuhinje rabi vsaj 60.000 dinarjev. Prav bi bilo, da bi razen ljudskega odbora k temu priskočilo na pomoč še društvo prijateljev mladine v Domžalah. Kako potrebna je mlečna kuhinja, potrjuje že dejstvo, da se je zanjo prijavilo 220 dijakov, predvsem o-nih iz oddaljenejših krajev. Cena oskrbi v kuhinji je 200 dinarjev za dijaka mesečno, kar pa ne krije vseh stroškov. Zaradi tega je šolski odbor prepričan, da bo v ta namen čimprej dobil potrebno podporo. —t— V kmetijskih zadrugah, pa tudi v domovih po naših vaseh, je te dni razgibal življenje razveseljiv kulturni dogodek. Založba Kmečka knjiga v Ljubljani že pošilja naročnikom svojo vsakoletno knjižno zbirko, ki obsega štiri knjige. V Koledarju Kmečke knjige za leto 1956 je omembe vreden izbor iz del predstavnikov slovenske Moderne. Tu najdemo značilne pesmi Dragotina Ketteja, Josipa Murna - Aleksandrova in O-tona Zupančiča. Ivan Cankar pa je zastopan s črtico Skodelica kave. Poleg jubilejnih člankov o nekaterih zaslužnih umetnikih in znanstvenikih je v Koledarju več potopisov, ki kažejo bralcu tuji in domači svet. Omenili bomo zlasti razpravo ing. Gvi-da Fajdige: Nekaj pripomb k našem gospodarjenju na travnikih, ing. Miška Judeža: Pravilno kletarstvo — dobro vino; ing. Viktor Repanšek objavlja članek Preskrbimo rastlinam dovolj hrane, Anton Flego Pomlajevanje sadnega drevja. Dr. Jože Zapušek pa je prispeval razpravo: Novo dedno pravo pri nas. Druga knjiga se imenuje Kmetske slike in povesti. Tu je zbrano več najboljših spisov priljubljenega pisatelja Janka Kersnika — poznavalca kmečkega življenja. Tretja knjiga je Zgodovina slovenskega naroda II. del. Z mnoj.mi islikami, zemljevidi in skicami opremljena Zgodovina, ki jo pise univ. prof. dr. Bogo Grafenauer, obravnava usodni čas slovenske narodne preteklosti: izgubo narodne samostojnosti in kolonizacijo tujcev na slovenski zemlji. Po dosedanjih dveh sodeč — založba jih predvideva sedem — bo ta Zgodovina ena najpopolnejših, kar jih Slovenci imamo. Kot četrta redna knjiga je v zbirki Perutninarstvo. Napisala sta ga ing. Ločniškar in Vrečko. Tako temeljito napisana strokovna dela so znamenje, da imamo pri nas razgledane strokovnjake. Knjižna zbirka Kmečke knjige torej opravlja pri nai pomembno kulturno in prosvetno nalogo. Razočara nas pa razmeroma nizka naklada. Zbirka izhaja samo v 15 tisoč izvodih. Za prihodnje leto založnica sicer napoveduje povečanje naklade, razumljivo pa je, da ji moramo pomagati vsi, ki se zavedamo,- kako važne so dobre knjige za našo vas. Prepričani smo, da poziv Kmečke knjige ljudem, ki še niso naročeni na njeno knjižno zbirko, ne bo ostal brez odziva. Takšne knjige za tako nizko ceno bi morale zares najti pot v vsako kmečko družino. Za prihodnje leto objavlja Kmečka knjiga za knjižno zbirko tak program: Koledar za leto 1957, Anton Ingolič: Ugasla dolina, povest o žele-zarjih s Pre valj na Koroškem, Bogo Grafenauer: Zgodovina slovenskega naroda III. del, kot četrta pa bo izšla strokovna knjižica Obnova našega sadjarstva. Napisal jo je docent ing. France A-damič. ____ Koncert ljubljanskih umetnikov Kranju V počastitev Dneva republike bo v nedeljo 27. novembra ob 20. uri v Sindikalnem domu v Kranju slavnostni koncert. Na sporedu je L. v. Beethovnova fantazija op. 80 in Blaža Arniča Duma. Sodelovali bodo: pianist Marijan Lipovšek, baritonist Samo Smrkolj, Simfonični orkester Slovenske filharmonije in Mešani zbor Glasbene matice. Dirigiral bo Ciril Cvetko. Predprodaja vstopnic je v knjigarni »Simon Jenko« v Kranju. Rapsodija To ni umetnost, pač pa perfektna plaža! Celo tako perfektna, da se film kar prehitro konča. Ci bi vam sicer nekdo kar na hitro povedal vsebino, potem bi sicer rekli: kako banalno je to. Saj ni nič drugega kot spet tifti že tolikokrat za film uporabljeni ljubezenski trikotnik. In res ni nič drugega, samo stvar je v tem, da so bili tokrat na delu dobri obrtniki, ki jim je samo za las manjkalo, da niso postali celo umetniki. Riz-ni vzroki so vplivali, da je iz te v svoji osnovi tako banalne vsebine nastal dober film: lepe barve, dobri moški igralci, Elizabeth Tavlor, spreten režiser, odličen scenarij in predvsem — glasba. »Rapsodija« je pravi zvezdniški film in glavna zvezda v njem je E. Tavlor, kajti snemalec se je pobrigal za to, da pride njena lepota (in garderoba!) čimbolj do izraza ;'n da jo napravi čimbolj privlačno tako, da lahko trdimo, da se je kamera oddaljila od njo le takrat, ko je oilo to neizbežno. Slikovno je tore i »Rapsodiia« izključno film E. Tavici*, igralsko pa dominira v njem Vittorio Gassman. Prava in resnična »zvezda« v filmu pa je glasba — čudovito izvajana ter termično odlično posneta in reproducirana, tako da bo film št posebno ugajal ljubiteljem resne glasbe. »Južno od Sahare« Redkokdaj imamo priložnost videti tako resnično življenje iz živalskega sveta Afrike, kakor nam ga posreduje avtor tega filma. »Afriška džungla je nevarna in divja kakor tudi zven, ki živijo v njej. Sem nisem prišel zato, da bi te zveri in živali ubijal ali jih pa lovil in jih pošiljal zoološkim vrtovom. Ne, moj namen je bil, da čimveč teh živali ujamem na barvni filmski trak.« To nam pove avtor že v uvodu. Pred nami se odkriva velika »drama« Afrike, številni nepozabni prizori. Za te marsikdaj živ-ljensko nevarne prizore se moramo zahvaliti drznemu pustolovcu, ki je potrpežljivo čakal dolge tedne, da jih je ujel v kamero. Kraji, ljudje in predvsem živali so izredno zanimivi, razburljivi, nepozabni, (zlasti scene s pingvini) in bo film prav gotovo zanimal stare in mlade. Od petka do petka evi ob Tednu tiska Novi zeniški gigant Mnogo je bilo že govora o velikih vstotah vloženih investicij, ki so trenutno vplivale na manjšo proizvodnjo predmetov za široko potrošnjo. Vendar so se te investicije v nekaterih podjetjih začele že bogato obrestovati. Tako je celotna proizvodnja jugoslovanskih železarn že za skoro 50 odstotkov večja od lanskoletne. K tem uspehom so največ prispevali novi obrati zeniške železarne. Novi zeniški kombinat, ki po kapaciteti ne bo zaostajal za največjimi evropskimi kombinati, bo po načrtu dajal 750.000 ton jekla, kar je celo za 10 odstotkov več kot pred vojno. Tako bo v Železarni začelo z delom nekaj novih obratov. V plavžarskem oddelku bo kmalu 'dograjen že tretji plavž (lani jeseni je zagorel prvi!) in vsi trije bodo dajali letno 600.000 ton grodlja, kar je šestkart več kakor je znašala celotna proizvodnja surovega železa leta 1939. V neposredni bližini plavža je koksarna, ki proizvaja že 1200 ton koksa dnevno in bo, ko bo šla v pogon še čgtrta baterija, proizvodnjo še povečala. Razen koksarniškega plina bodo začeli izkoriščati tudi ostale postranske proizvode — katran, surovi bencol, žveplo in amonij akovo vodo. Razen tega izpopolnjujejo tudi novo veliko jeklarno; po obsegu največji objekt pa bo valjarna, ki že sedaj valja po več ton težke ingote jekla. Omeniti je treba še kovačnico, orjaško hidravlično stiskalnico ter najvišji objekt Železarne — gazometer. V prihodnjem letu je zagotovljenih za uvoz sredstev za široko I|vfl7 potrošnjo 1.250,000.000 deviznih di- UfUL narjev. Od teh bomo okoli 300 mi- y ipfl] lij ono v uporabili za nakup zdravil, ™ ICIU IVvU 294 milijonov za uvoz kolonialnih pridelkov, 100 milijonov za uvoz tekstilij; razen tega bomo za široko potrošnjo uvozili tudi večje okličine izdelkov črne metalurgije, nekovin, kovinskih izdelkov, delov koles, risalnih strojev, ur, električnih strojev, naprav za gospodinjstvo itd. Po poročilu Centralnega odbora sindikata obrtnih delavcev je ugotovljeno, da je v nasprotju z razvojem industrije v obrtništvu nastal zastoj. O problemih družbenega u-pravljanja obrtniških podjetij, problemih zaposlitve delavcev pri privatnih obrtnikih, odnosu privatnega obrtniškega sektorja do delavskega samoupravljanja, o zagotovitvi sodelovanja privatnega sektorja pri vprašanjih delavskega samoupravljanja -itd., bo razpravljal kongres sindikata obrtnih delavcev Jugoslavije ter sindikata delavcev in uslužbencev komunalnih podjetij in ustanov. Na kongresu bodo sklepali tudi o združitvi teh dveh sindikatov, o čemer so govorili že na tretjem kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije. Razprava bo zanimiva in .pomembna za nadaljnjo usmeritev delavcev v obrtništvo. Ugotovljeno je, da je pomanjkanje 'obrtniških storitev vedno večje zlasti v večjih krajih, medtem ko so manjši kraji in vasi s temi bolje preskrbljeni. Tako pride v Bosni in Hercegovini ter Črni gori, kjer je pomanjkanje obrtništva največje, na 150—200 prebivalcev samo en obrtnik. Drugo zamotano vprašanje, o čemer bo kongres razpravljal, pa je organiziranje zaposlenih delavcev, ki jih je zunaj sindikatov nad 50 odstotkov. To velja zlasti za onih 35.000 delavcev, zaposlenih v privatnih obratih. V tednu tiska je Gorenjska ponovno dokazala veliko živahnost in aktivnost. To nam lahko potrdijo poročila, ki smo jih prejeli iz najrazličnejših krajev. Organizirani so bili novinarski večeri, razstave tiska itd. KROPA Zadnji ponedeljek so se v Kropi ustavili novinarji Tanjuga, Ljudske pravice in Radia Ljubljana. Zvečer je bil v dvorani kulturnega doma na sporedu ustni časopis. Obisk je bil kar precejšen, prišlo je okoli 200 ljudi. Slišali so politični pregled, nekaj problemov iz gospodarstva in vesti iz športnega življenja. Novinarji ljubljanskega Radia so poslušalcem razložili potek snemanja in oddaj. 2IR0VNICA Ustni časopis so poslušali tudi v Žirovnici. Radijski novinarji so popoldne obiskali otroke v šoli, v bližnjih vaseh pa so posneli na magnetofonski trak nekaj zanimivih razgovorov in jih zvečer reproducirali zbranim ljudem v hotelu »Zelenica« KRANJ V Prešernovem muzeju v Kranju je bila v nedeljo otvorjena razstava tiska. Tudi izložbe nekaterih trgovin so bile za Teden tiska lepo urejene. O razstavi glej poseben sestavek. Za mladino gimnazije, tovarne »Iskra« in »Tiskanina« je organiziral novinarski ve- čer list »Mladina«. Program je bil zelo pester. Sodelovalo Za Teden tiska so v Kranju nekatere trgovine lepo uredile izložbena okna je nad 20 novinarjev, sodelavcev in lokalnih dopisnikov »Mladine«. Prikazali so nastanek časopisa po posameznih rubrikah in prebrali mladini nekaj sestavkov z najrazličnejših področij novinarstva. Prof. Oblakova je govorila o smčanju, tajnica stra-žiške »Svobode« pa je seznanila navzoče z delom društva. Nastopili so tudi tamburaši in pevski zbor iz Stražišča. Večer je lepo uspel. GORENJA VAS Novinarji našega lista in 1 novinar Ljubljanskega dnevnika smo se v torek odpeljali v Poljansko dolino. V Gorenji vasi smo priredili novinarski večer, ki je bil zelo dobro obiskan. O tisku, o njegovem pomenu, nastanku in razvoju je na kratko seznanil poslušalce tovariš Beznik in nato podal še zunanjepolitični komentar. Sledil je gospodarski pregled, nato kulturni prispevek z lokalno problematiko, praktični sestavek za žene, na koncu pa še športna reportaža iz Gorenje vasi. Zbrani publiki smo reproducirali tudi naš razgovor z žage v Sovodnju, intervju s predsednikom občine in še dvoje zabavnih pogovorov, ki smo jih popodne ujeli na magnetofonski trak. Domači harmonikarji so pre-tegnili svoje mehove in jim izvabili vesele zvoke. Prvo nagrado sta dobila »muzikanta« iz Nomenja, mnogo priznanja pa je žela tudi originalna pianšarica iz Češnjice. Z magnetofonskega traku so se oglasili nato še bohinjski ša-ljivci. V okviru Tedna tiska so v Bohinju predvajali film »Kako nastane knjiga«, v Osnovni šoli pa so priredili knjižno razstavo. Razstavili so knjige raznih slovenskih založb, časopise in partizansko literaturo iz gorenjskih tehnik. JESENICE Uredništvo > Ljubljanskega dnevnika« je v ponedeljek zvečer pripravilo na Jesenicah ustni časopis. Kratka zunanje in notranje politična, gospodarska, kulturna in Padec obrtnih storitev Zastarela brzojavka, ki mnogo pove Z novinarskega večera v Gorenji vasi Na nižji gimnaziji v Žirovnici hranijo brzojavko, ki so jo Prešernovemu rojaku, pokojnemu prof. Zupanu, poslali Slovenci z Dunaja, ko so našemu pesniku odkrili spominsko ploščo. To je dokaz, da našega genija tudi izven meja ne bodo pozabili. V brzojavki pravijo: »Dunajski Slovenci, zbrani na proslavi našega velikega Prešerna, se klanjajo spominu slovenskega genija z odkritjem spominske plošče na kraju, kjer je prebil del svojega življenja na Dunaju. Slavia vinnensis dr. Karel Pink (Dunaj, 5. 12. 1950) za jiiiej Klub fotoamaterjev na Jesenicah, ki vsa leta po osvoboditvi mailjivo dela, je pripravil za desetletni jubilej razstavo v luktovni dvorani Delavskega doma. Otvoritev bo na dan pred Praznikom republike. Jeseniški fotoamater-ji imajo med seboj nekaj priznanih mojstrov, ki so se v preteklosti uspešno pokazali KRIMINAL V GORENJSKI PREDILNICI V ŠKOFJI LOKI (Nadaljevanje s 3. strani) 558 mark. Tega nista storila, ker sta na potovanju ves denar porabila za nakup radio aparatov, ur, tekstilnega blaga in igrač. Ko je računovodja od njiju zahteval obračun, sta mu odgovorila, da bosta od Delavskega sveta zahtevala, da jima razliko do realnih dnevnic prizna kot nagrado. Toda tega do danes še nista storila in sta tako poneverila na škodo tovarne nič manj kot 408.000 dinarjev. V Belgijo je lansko leto povabila neka belgijska tovarna na prakso obratovodjo Predilnice. Ta tovarna je dovolila, da lahko pride z njim še nek član Predilnice in da bo za oba vse stroške krila ona. Odpotovali so Ferjančič, z nijm pa še dva druga. Za tretjega je morala tovarnaj nakazati v Belgijo oskrbnino. Žagar je kljjub temu vsem trem dovolil obračun dnevnic, ki so skupaj znesle 562.000 dinarjev. Po končani praksi je belgijska tovarna vrnila oskrbnino za tretjega udeleženca, ki so si jo pa ti trije med seboj razdelili in s tem poneverili vsak po 23.000 din. To jim še ni bilo dovolj. Izkoristili so še naročilo svoje tovarne naj tam kupijo nekaj orodja. To orodje so res kupili in po povratku lažno prikazali, da so zanj porabili 55.000 din. V resnici so za to orodje dali le 17.000 din, razliko 38.000 din ipa so poneverili. Tako so pri tem potovanju oškodovali tovarno vsak za 160.000 din. PONEVERBE DOKUMENTOV Žagar, kot njegovi sodelavci, so vsepovsod iskali vire, s katerimi bi svoje dohodke povečali. Ponareditev dokumenta je bila zanje preprosta stvar, samo da bi dosegli svoj cilj. Tako so spomladi leta 1953 iz rednega računa tovarne z lažnimi nakazili nakazali sindikalni blagajni tovarne 335.000 dinarjev. Od tega so kot nagrade uslužbencem razdelili 250.000 din, ostanek pa je bil porabljen za »reprezentanco«. Poleg teh, so imeli še eno manjšo črno blagajni-co, ki jim je služila za kritje reprezentančnih izdatkov. Prav tako jim ni bilo popolnoma jasno ob kakšnih prilikah se sme uporabljati reprezentančni fond. Službenih gostov je imela tovarna razmeroma malo. Bilo je v navadi, da so po odhodu gostov domači še naprej jedli in popivali. Niso pa vedno čakali na obiske gostov, tudi brez njih so se včasih prav imenitno zabavali. Zakusk s popivanjem so se navadno udeleževali Žagar, Dagarin, Oblak, Ferjančič in drugi. Rezultat takega ravnanja z družbenim denarjem je bil, da so popolnoma neupravičeno v lanskem in letošnjem letu po izjavi računovdje porabili okoli 90.000 din. Se večja je moralna škoda, saj ti vodilni uslužbenci zaradi takega ravnanja niso uživali potrebnega ugleda pri kolektivu. Razen tega, da je bilo podjetje zaradi takega škodljivega delovanja njegovih uslužbencev močno finančno oško- dovano, moramo upoštevati tudi moralno škodo. Razmere, ki so vladale v podjetju, so zaostrevale odnose med uslužbenci in vplivale na uspešno delo. Za tako stanje v tovarni nosi glavno odgovornost direktor Žagar. Z zlorabo uradnega položaja je sebi in drugim omogočil, da so s ponarejanjem uradnih dokumentov poneverjali, nevestno gospodarili in zagrešili nekaj težjih deviznih prekrškov. Horvic je bil kot glavni računovodja zaprisežen in dolžan preprečiti ter prijaviti {Sleherno nezakonitost. Tega on ni storil, ampak obratno, še sam je pri vsem tem sodeloval, omogočal uveljavljanje lažnih obračunov in drugih dokumentov, ter s tem dovoljeval poneverjanje drugim in sebi. Lahko je bilo torej Oblaku, Dagarinu, Ferjančiču in ostalim okoriščati se, saj so to delali pod močnim pokroviteljstvom. Posebno zaslugo za tako stanje v tovarni ima Oblak, ki je bil v večini primerov iniciator okoriščanja. Žagar in sokrivci, poleg opisanih odgovarjajo še za razna druga kazniva dejanja in nekaj večjih deviznih in finančnih prekrškov. KAJ JE GOSPODARSKI KRIMINAL? »Gospodarski kriminal v Škofjeloški Predilnici«, je bil naslov članka, ki je obravnaval isti problem v sobotni izdaji Ljudske pravice. Naj obrazložimo pojem (gospodarskega kriminala«. Kadar go- tudi na mednarodnih razstavah. Zato uprav.'čeno pričakujemo, da bo ta razstava zadovoljila tudi najbolj razvajeno oko. Motivi s sajastih Jesenic, slike strojev, delavcev in gradenj po osvoboditvi —■ se na razstavi prepletajo z lepotami gorskega sveta v o-kolioi. vorimo o gospodarskem kriminalu, imamo v mislih kazniva dejanja, opravljena v gospodarskih podjetjih. Nekateri namreč napačno pojmujejo gospodarski kriminal kot nekako milejšo obliko škodljiv-stva, kot nekak prekršek, ne-rednost in podobno. V bistvu pa se taka dejanja v ničemer ne razlikujejo od kaznivih dejanj klasičnega kriminala. Tako na primer se poneverbe razlikujejo od tatvine samo po tem, da poneverbo izvrši uradna oseba, zaradi česar pa se njena odgovornost samo še poveča. Torej oba sta kradla, tisti, ki je preprosto ukradel in tisti, ki je poneveril. Lahko bi celo trdili, da je tudi malomarno in nevestno gospodarsko poslovanje tatvina, zaradi takega poslovanja pride do gospodarske škode, ki jo občuti sleherni član kolektiva pri 80 odstotnih ali še nižjih plačah. Podobno je pri vseh kaznivih dejanjih, ki jih spravljamo pod naslov »gospodarski kriminal«. Med klasičnim in gospodarskim kriminalom torej ni nobene razlike, pa je zaradi tega tudi med storilci ne more biti. Tat je tat, pa naj krade tako ali drugače. To dejstvo bi morala upoštevati vodstva podjetij pri nameščanju vodilnih uslužbencev. Kjer ni mesta za tatu, ga ne more in tne sme biti tudi za takega, ki je bil že kaznovan zaradi gospodarskega kriminala. Kdor tako namestitev omogoči, je soodgovoren za kriminal, ki ga kak povratnik lahko na tem mestu stori. Taka ocena kriminala v gospodarstvu je edino pravilna in le tako moramo gledati na vse škodljivce v našem gospodarstvu, o čemer naj bi razmišljalfi tudi organi Delavskega samoupravljanja v podjetjih. HV BOHINJ Bohinj je pripravil za Teden tiska vrsto prireditev. V soboto so se oglasili v Bohinjski Bistrici tudi člani Radia Ljubljane in pripravili Bohinjcem veseli večer. Zanimanje za veseli večer je bilo tolikšno, da do zadnjega kotička prenapolnjena dvorana kulturnega doma, ni mogla sprejeti vseh obiskovalcev. Več kot petdeset razočaranih ljudi je moralo oditi domov. Razen članov Radia Ljubljane so pomagali k uspehu veselega večera tudi Bohinjca sami. športna poročila so bila spremljana s slikami. V reportaži o političnem, gospodarskem, kulturnem in športnem življenju na Jesenicah pa so sodelovali predsednik občine Maks Dolinar, načelnik Sveta za gospodarstvo Matevž Kolar, direktor Železarne Milan Kristan, predsednik Svobode Jesenice Janko Burnik in predsednik »Partizana« Jesenice Metod Balderman. Ker skupne razstave v počastitev Tedna tiska in radia na Jesenicah ni bilo, so organizirali razstave v izložbenih oknih. Priprave %a občinski pravnik v Loki Letos bodo Ločani že tretjič slavili svoj občinski praznik. 18. decembra bo preteklo 14 let od prvega množičnega odhoda v partizane. Z vsestranskim napredkom zlasti v gospodarstvu, kulturi in fizkulturi, hočejo Ločani dokazati, kako visoko cenijo žrtve narodnoosvobodilnega boja. Poseben pripravljalni odbor je izdelal obširen program prireditev in slavnosti, ki bodo trajale od 10. do 25. decembra. V ospredju je tudi letos vrsta slovesnosti v organizaciji Zveze borcev. Tako bo že 11. decembra odprta v Domu ZB razstava partizanske grafike in odkrita spominska plošča padlim fizkulturnikom. Vrh bo nedvomno dosegla skupščina ZB za vso Gorenjsko, ki bo na predvečer praznika v prenovljeni dvorani TVD »Partizan«. Na praznik pa bodo odprli restavrirano partizansko tehniko na Primoževi žagi na Spodnjem trgu. Naslednjo nedeljo — 25. decembra — pa bo v spomin na dneve začetkov vstaje izvedena repriza partizanske vstaje ter borb iz leta 1941 na Pasji ravni in na Bukovem vrhu, istočasno pa bo tudi odkritje obnovljene spominske plošče padlim partizanom na Skoblu. Vzporedno s temi slavnost-mi gre seveda prikaz gospodarske in komunalne dejavnosti v občini. Vrsta novih objektov bo izročena prometu in svojemu namenu: modernizirana Blaževa ulica, cesta od železniške postaje do »Jelovice« ter dvorana bodočega velikega kovinskega podjetja na Trati, vključena bo nova transformatorska postaja v mestu, restavrirani zgornji stolp na Kranclju bo izročen javnosti, obratovati bodo začeli novi obrati v Pilarni v Retečah, otvorjena bo dvorana kulturnega doma v Retečah itd. Pretežno najobširnejši del programa izpolnjujejo kulturne prireditve. V gasilskem domu na Godešiču bo tamkajšnji KUD »Brata Križnar« priredil igro »Vrnil se je«, v Loki bo gostovalo Prešernovo gledališče iz Kranja, na slavnostni akademiji na predvečer praznika pa Invalidski pevski zbor iz Ljubljane. Domače gledališče KUD »Tone Šifrer« pa bo razen reprize komada, ki je pravkar na sporedu, ponovilo razširjeno in dopolnjeno lani zelo uspelo reportažo »Loka v besedi«, na posebnem koncertu pa bodo nastopili vsi obstoječi pevski zbori iz občine, tamburaši in godba na pihala. V program se bodo vključili tudi železničarji, ki bodo na Trati razvili svoj sindikalni prapor. V dvorani Gorenjske predilnice bodo na predvečer praznika gostovali solisti , in orkester Radia Ljubljana, na dan JLA, 22. decembra, pa v dvorani KUD »Tone Sifrer« v Loki solisti ljubljanske opere. Pevski in godbeni koncert bodo poslušali tudi pri Sv. Duhu, v novi dvorani kulturnega doma v Retečah, v Domu slepih v Stari Loki, kjer bodo nastopili gojenci sami, ter v Gabrku, kjer bodo svoj program izvajali harmonikarji iz Loke ter pevski zbor iz Puštala. Velike priprave in živahno delavnost je opaziti zlasti pri loškem TVD »Partizan«. Poleg celovečerne akademije za 29. november, priprav za postavitev spominske plošče padlim fizkulturnikom, so v zvezi s praznovanjem občin, praznika povabili v goste telovadce iz bratskih republik. Slavnostna seja občinskega odbora in partizansko rajanje zaključujeta krog priprav za občinski praznik, ki naj bo borbena revija dela in napredka Ločanov. -Jn • • e o o DROBIŽ eoeooooe Kulturno-umetniško društvo »Blegoš« v Hotavljah je preteklo nedeJLjo proslavilo 60-letnico Moderne. Številne deklamacije, recitacije in črtice naših zastopnikov Moderne so ljudem približale njihovo življenje in jih seznanile z našim leposlovjem. V Kamniku bodo začeli sezono z uprizoritvijo Preastlev-eve drame »Inšpektor na obisku«. Prva uprizoritev bo v začetku meseca decembra. V Komendi pa pripravljajo za otvoritev sezone igro »Dva ducata rdečih rož«. V četrtek so se na Jesenicah zbrali učitelji in profesorji z območja jeseniške občine. Sklenili so združiti dosedanja učiteljska društva v enotno društvo učiteljev in profesorjev na Jesenicah ter seznaniti javnost z nezadovoljivim materialnim stanjem prosvetrvh delavcev ter tako doseči izboljšanje. V nedeljo je bil na Jesenicah ustanovni občni zbor občinskega odbora Zveze borcev NOB. Sklenila so, da bodo v bodoče posvetili več pažnje otrokom padlih borcev, onemoglim borcem, se povezali z bivšimi interniranci in izseljenci, zbirali zgodovinski material za tehnični muzej, skrbeli za postavljanje spomenikov padlim borcem itd. Na prvem literarnem večeru v Kamniku je občinetvo zlasti toplo pozdravilo pisatelja Franceta Bevka in Antona Ingoliča ter pesnika Ado Skrljovo in Cirila Zlobca. France Bevk je tu prebral odlomek svoje še neobjavljene povesti in črtico »Morje«, Ingolič pa črtico »O-ranže«. Škrljeva in Zlobec pa sta prebrala vrsto svojih najnovejših pesmi. Popoldne so književniki obiskali mladino kamniške gimnazije. DPD »Svoboda« France Mencinger Javornik-Koroška Bela pripravlja za 27. november gostovanje mladinske spevoigre »Alenka išče srečo« v Mestnem gledališču v Ljubja-ni. Prav tako Javorničani pripravljajo v režiji ' Matevža Kalana igro v treh dejanjih Georgesa Rolanda »Obdeluj-mo v miru svoje vrtove«. KUD »Korotan« Križe pri Tržiču pripravlja kmečko šalo v treh dejanjih »Trije vaški svetniki« v režiji Maksa Reval in Ferner. DPD »Svoboda« Jesenice bo v počastitev Dneva republike priredila v nedeljo v Delavskem domu slavnostno .proslavo. Nastopal bo pevski zbor s sodelovanjem orkestra jeseniške glasbene šole. Društvo upokojencev podružnica Šenčur se bo 26. in 27. novembra v Domu prosve-te predstavilo z burko v treh dejanjih »Trije tički«. Kulturno-prosvetno društvo Mošnje se pripravlja na svojo drugo predstavo, Petrovičevo veseloigro v treh dejanjih, »Vozel« v režiji Cilke Mertelj. KUD »Kokalj Valentin« Visoko bo v Zadružnem domu na Visokem igralo Finžgarje-vo igro v štirih dejanjih »Naša kri«. DPD »Svoboda« Center Kranj bo v petek imelo svojo drugo premiero — opereto »Oj, to lectovo srce«. TVD »Partizan« iz Straži-šča bo 27. novembra počastilo spomin 62 padlih športnikov v NOB s slavnostno akademijo. Svojim tovarišem — športnikom bodo ta dan odkrili tudi spominsko ploščo. Nesreče Jernej Žagar iz Šenčurja je pri prenašanju peči dobil kilo. Saša Uzar iz Pristave se je poškodoval na glavi pri padcu z lestve. Franc Drešar s Klanca se je pri padcu udaril na levo roko. Anton Gubane z Grada si je pri delu poškodoval desni palec. Anton Lukanc z Zg. Bele si je pri delu poškodoval prste leve roke. Marija Medved z Jame je padla po stopnicah in si zlomila levo nogo v .skočnem sklepu. Franca Ziberta z Britofa je pri delu zgrabil jermen in mu zlomil levo roko. Franc Stempihar iz Vogelj se je pri delu zbodel z vilami v desno nogo. Jože Hribar iz Orehka si je s cirkularko poškodoval drugi in tretji prst leve roke. NEZGODE OTROK Slavka Rakovec iz Dolenje vasi si je izpahnila roko v rami. Darinka Avbelj z Zlatega polja si je pri padcu zlomila kost v stopalu. Marko Gril s Planine si je pri igri zlomil desno ključnico. Zoran Komac z Gorenje Save si je pri igri zlomil desno ključnico. Zofija Gros iz Hrast j a si je pri padcu zlomila levo ključnico. Viktor MaruŠič iz Kranja si je pri padcu pregriznil jezik. šport * šport * šport Strelski praznik v Komendi Šah v Lescah To nedeljo je bil v Komendi velik praznik strelske družine. Razvili so strelski prapor, ki ga je dobila družina v dar od zveze za svoje uspešne nastope na raznih strelskih prireditvah. Ob tej priliki je bilo meddružinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško. Poleg osmih e- kip je sodelovala izven kon- pred kratkim imelo ga kurence tudi ekipa družine hoysko društVQ iz Lesc svoj »Rejko Skapm« iz Ljubljane. občni zbor. Predsednik šahov- V konkurenci so zmagali skega društva je podal obšir- strelci družine »Franc Vid- no poročilo o delu društva, iz mar« iz Kamnika. katerega je razvidno, da je KAC (Celovec) : Jesenice 5:4 Košarkarski turnir za pokal „Glasa Gorenjske** V okviru prireditev za Dan republike bo v nedeljo, 27. novembra v Kranju na I. državni gimnaziji turnir košarkarskih klubov z Gorenjske za pokal »Glasa Gorenjske«. Turnir bodo organizirali kranjski košarkaši. Turnirja se bodo udeležili klubi iz Medvod, Domžal, Kranja (vsi trije so preteklo tekmovalno sezono nastopali v prvi slovenski ligi), Škofje Loke, Kamnika in z Jesenic. Lahko pričakujemo, da bodo borbe v skoraj vseh srečanjih zelo zanimive. Dopoldne bodo tekmovali v polfinalih, popoldne pa bodo finalna srečanja. Šport v Kamniku V nedeljo je bil na Duplici dvojni nogometni program. Svoboda iz Viča je premagala Duplico I. s 3:1 (0:1), v predtekmi pa je Kamnik zabeležil visoko zmago nad Duplico II s 13:2 (7:1). V Kamniku je v okviru mladinskega prvenstva Kamnik premagal Papirničarja s 4:1 (2:1). Šahovsko polfinalno prvenstvo Jesenic zaključeno Jeseniški šahovski klub je organiziral od 10. septembra do 8. novembra polfinalno prvenstvo Jesenic. Sodelovalo je 18 igralcev. Prvo mesto je dosegel s 14 točkami Krajnik, ki so mu sledili: Pribilj 13 točk, Pristov, Lakota 12 točk, Rosic, Jevšek ll1/« točke. '8. novembra se je pričel v klubskih prostorih šahovskega kluba turnir za prvenstvo Jesenic s 14 udeleženci. Na umetnem drsališču na Jesenicah je bila v nedeljo prijateljska mednarodna hokej tekma, s katero je bila o-tvorjena letošnja drsalna sezona. Srečali sta se moštvi KAC iz Celovca in Jeseničani. Zmagali so gostje z rezultatom 5:4 (2:1, 3:1, 0:2). Doseženi rezultat je za Jeseničane zadovoljiv, vendar bi po prikazani igri zaslužili tudi zmago. Imeli so več od i-gre in vrsto lepih napadov, ki pa jih pred samim golom ni- so znali izkoristiti. Spet stara bolezen. Premoč Jeseničanov je prišla do izraza posebno v zadnji tretjini, ko so neprenehoma ogrožali nasprotnikov gol. Toda šele 3 minute pred koncem tekme so dosegli dva lepa gola. Omeniti moramo tudi to, da je v moštvu gostov nastopilo 7 avstrijskih reprezentantov, ki se pripravljajo za olimpijske i-gre v Kortini in da je imel vratar Jeseničanov zelo slab dan. članstvo zelo aktivno. Odigranih je bilo 12 dvobojev z raznimi šahovskimi društvi iz sosednjih in bližnjih krajev. Mesečno so odigrali brzoturnirje. Odigrana sta bila tudi 2 društvena turnirja, kjer je sodelovalo po 18 članov. Sodelovali so na 4 simultankah naših velemojstrov. Redno igrajo šah dvakrat tedensko v prostorih leske knjižnice. Tudi mladinci so imeli lepe uspehe, saj so na štirih dvobojih zmagali. Društvo ima precej literature (88 knjig in brošur), tako, da se lahko šah dviga ne samo številčno, temveč tudi kvalitetno. Največ delavstva je iz Tovarne verig. Večja težava društva pa je v tem, ker ne dobi vsaj skromne redne podpore, s čemer bi bilo delo društva prav gotovo še usnei-nejže. Iz sodnih dvoran POGOSTOMA SE DOGAJA, da razni prekupčevalci prodajajo stvari po Kranju in okolici in po drugih krajih na Gorenjskem. Tako .sta letos neki Mijo Ovčariček in Andrej v Šenčurju prodajala slamnike, katere sta predhodno kupila v Obrtni zadrugi Slamnik v Mengšu, medtem ko je Ovčariček Ivan nakupil večjo količino copat z namenom, da jih proda naprej. Vso to trgovino so opravljali ti ljudje brez dvoljenja in z namenom, da bi zaslužili. Tako sta bila Ovčariček Mijo in Andrej Ovčariček obsojena zaradi preprodaje slamnikov na 6000 odnosno na 3000 dinarjev denarne kazni. Ivan Ovčariček pa zaradi preprodaje copat na 5000 dinarjev denarne kazni. PRED KRATKIM STA se pred sodiščem zagovarjala Rudolf Ozmec, doma iz Prek-murja, ter Ivan Končan, doma iz Ljubljane, zaradi raznih kaznivih dejanj. Tako je Rudolf Ozmec vzel v letih 1953 do 1955 v Kranju 4 dvo-kolesa (3. 8. 1953 izpred ambulante moško dvokolo, last Alojzija Ropreta; 19. 12. 1954 izpred restavracije Jelen moško dvokolo, last Peterlin Franca; dne 10. 4. 1955 z dvo- rišča Kegljaškega kjluba »Triglav« žensko dvokolo, last Cerar Jožeta.) Prav tako se je dne 29. 4. 1955 v vasi Polica pri Naklem uprl organu LM, kateremu ni hotel pokazati legitimacije, s čemer je s silo preprečil uradno dejanje. Končan Ivan pa je od Rudolfa Ozmeca prejel kolo, da bi ga prodal naprej. V e-nem primeru je posredoval pri prodaji, obakrat pa je vedel, da gre za ukradena kolesa. Vsa dejanja so jim bila na sodišču po pričah v celoti dokazana, prav tako pa jih je obdolženec Ozmec sam priznal. Rudolf JDzmec je bil za vsa ta dejanja obsojen na 2 leti strogega zapora, Ivan Končan pa na 5 mesecev zapora. NEKATERI LJUDJE so še vražjeverni, kar je pokazala tudi kazenska obravnava zoper Frančiško Held iz Trbovelj. Ona je bila v letih 1952 zaposlena kot delavka v tovarni »Iskra« v Kranju. Svojima sodelavkama .je pripovedovala, da jima lahko s pomočjo neke čarodejne knjige priskrbi fante, da pa zato rabi denar, ki ga bo pokladala v knjigo. Ko pa bo vse rešeno, pa jima bo denar vrni- la. Obe delavki sta nasedli pripovedovanju Heldove ter ji je ena dala denar in še razne druge stvari v vrednosti približno 16.000 dinarjev, druga pa za 12.000 dinarjev. Obema je ta znesek potem Heldova vrnila le delno, tako da je eni ostala dolžna 6500 dinarjev, drugi pa 7000 dinarjev, ostanek pa ji je vrnila tudi letos v juliju. Sodišče je spoznalo Heldovo za krivo kaznivega dejanja (goljufije na škodo teh delavk) ter jo obsodilo na 3 mesece zapora. STANKO STRNIŠA iz Tržiča je dne 19. 6. 1954 iz hodnika trgovskega podjetja »Moda« v Kranju vzel žensko dvokolo, vredno približno 30 tisoč dinarjev, 10. 6. 1055 pa iz hodnika stanovanja šolskega upravitelja v Zabnici nizke rjave čevlje vredne 3000 dinarjev. Na sodišču je hotel obe dejanji prikazati v drugačni luči in je trdil, da je kolo kupil od nekega moškega, medtem ko je za tatvino čevljev navajal, da jo je zagrešil v pijanosti. Po dokazanem postopku je prišlo sodišče do prepričanja, da . so njegove izjave lažne in ga za obe tatvini obsodilo na 8 mesecev zapora. V goricah so utihnili klopotci. Vtisi iz Ptuja in Slovenskih Goric PTUJSKE STARINE odpor. Tudi tisti Slovenci, ki so dotlej omahovali, so se prepričali o pravičnosti našega narodnoosvobodilnega boja. V VINARSKI ZADRUGI DOBRO GOSPODARIJO ZANIMIVOST, KI JO JE v Z mojim stanovskim kolegom podrediti ekonomsko slabot- • sva nato obiskala še grad. nejšd slovenski živel j. Nem- NK-i 1 pn;|aze^l „-JLJii »Poglejte zdaj naš svet,« mi škutarija je v Ptuju ostala tu- Ptuju vredno ogledati, je tudi i «• ° i^mn vi 7 lp Je dejal, ko sva se ustavila na di še v stari Jugoslaviji in ka- vzorno urejena klet Vinarske oo široki Dravi. & ie- grajskem dvorišču. In res se sneje utirala pot hitlerizmu. zadruge Ptuj, o kateri gre vega brega je mračno zrlo na ^ .q ^ razgied na Leta 1938, po Anschlussu Av- glas, da je med najlepšimi v nas stisnjeno mesto ob vzno- Dravsko in ptujsko polje tja strije, so ptujski nemčurji pri- Sloveniji. En sam obok se dvi- zju mogočnega gradu, la tre- dQ Haloz in slovenskih Goric, kazovali Slovencem v Hitlerju ga nad tremi vrstami velikih 1S&IZt?auSS!MrSS*^^ Skoda, da je meglena zavesa obljubljenega odrešenika. Nji- vinskih sodov. Tovariš Bračko, preblizu zastirala obzorje, si- hova predrznost je bila tolikš- ki že vsa povqjna leta gospo- cer bi tudi Donačka gora in na, da so na Hitlerjev rojst. dan dari v zadrugi, mi je pokazal Boč ne ušla mojim očem. celo razobesili kljukasto za- tudi »slovenskega očeta«. Drži »Kajne, da ima Čudovito le- stavo na stolpu mestne cerkve. 37.000 litrov in je bil do lan- Toda s svojo propagando skega leta največji sod v Ju- razočaranje. Slikoviti Ptuj sem si predstavljala vedno le v soncu. Toda tako hladna je bila le zunanja podoba. Ziv- ljenje v mestu m bilo nič d dejal oskrb manj živahno kot v drugih ___.JZmii\1a , ,nih xDC;u t m izkoriščanja človeka po člove- n?gJ??™ _1zl°g0vn^a- i? ™Z črke teh besed ime praznika, ku. Delegati so se zadovoljni ki ga bomo 29. novembra pro- vračali na svoje borbene poslavljali že dvanajstič v novi ložaje. Dvanajst let je minilo od tega zgodovinskega dne, od- Zdaj pa pridno na delo. Za kar je bila 29 novembra 1943. pridne reševalce, katere bo leta ustanovljena nova Jugo- vite besede, ki pomenijo: 1. določil zreb, pa sem pnpra- siavjja bankovec evropske države, 2. vil tri lepe knjižne nagrade. ' . v. . , . država na Balkanu, 3. zname- JJaj0QZ1V1 rev°lucionami nit francoski vojskovodja, 4. Vas vse najlepše pozdravlja Prazni* 2y- november! športna igra, 5. trd, črn les, Vaš Kosobrin Ivanka Krek slednjih zlogov AL BA BE BE Dl E EV GRAD I JA KO KO KO KOR LE LE LO ME MET MO NA NA NAR NI NO ^"sos^v1^ O ON PA PO PRO RO RO RO TAN TER TI U VA VI šesta- VELIKAN ESKIMSKA PRAVLJICA Nekega dne zagleda velikan več kajakov (čolnov) in ga je prijelo, da bi može v njih uporabil za amulet (vražni obesek). Polovil jih je s svojo roko, odnesel domov v svojo hišo in jih postavil na polico pod svetilko. Potem se je nažrl mrože-vega in medvedjega mesa in zasmrčal. Tako velik je bil, da so bile njegove uši tolikšne kot lisice. In ker se je priplazilo v hišo nekaj pravih lisic, ki so mu začele glodati lobanjo, je zagodrnjal: »Nikar mi ne stresajte saj na glavo!« Menil je namreč, da možje, ki jih je ugrabil, na polici strgajo saje s svetilke. Oni pa so se kar tresli od groze. Poskušali so priti dol in so se tresli od groze. Naenkrat pa je začel velikan govoriti v spanju: »Stopite na svetilkin kamen,« je mrmral — možje so trepetali. Navsezadnje so le prišli na tla in so skočili proti vratom. Toda hišni prag je bil tako visok, da so komaj zlezli čezenj. Potlej so le bili na prostem, hitro zbežali do svojih kajakov k obali in jo z njimi od-kurili kar se je dalo. Ko se je velikan prebudil, je videl, da so mu možje zbežali. Jezen sam nase je zakli-cal: »Le zakaj jim nisem iz-pipal oči iz glav!« dna Razpis ZA TEČAJ POLITIČNE SOLE PRI CK ZKS od 1. februarja do 30. junija 1956 Tečaj je namenjen predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu, ki že delajo v organih delavskega in družbenega upravljanja, v organih oblasti, v sindikatih, društvih itd. in si žele razširiti in poglobiti politično znanje. Prijave za sprejem v šolo pošljite na upravo Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 37/11. trakt do 31. 12. 1955, hkrati pa tudi na svoj občinski komitet. V prijavah navedite osebne podatke, podatke o dokončanih šolah in tečajih, o stažu in funkcijah v poli tičnih organizacijah, o osnovnem poklicu in zaposlitvi In o višini mesečnih prejemkov. Sola ima internat, ki je namenjen predvsem tovarišem in tovarišicam izven Ljubljane. Podrobnejše informacije dobite na upravi šole oziroma na občinskem ali okrajnem komiteju ZKS svojega področja. VODORAVNO: 1. 73. in 24 128. pozdrav časopisa .»Glas Gorenjske« ob 29. novembru, 16. učenci oficirske šole, 17. žebljarski izdelek, 18. znamka avtomobila, 20. žensko i-me, 21. na veliko (tujka), 23. žensko ime, 24. reka v Italiji, 25. zal, 27. osebni zaimek, 28. vadite, vežbajte, 30. dva enaka samoglasnika, 31. jugoslovanski šahovski mojster, 32. del suhe zemlje, obkrožen z vodo, 34. ime rimskega cesarja, 36. nedotakljiv, zavarovan pred boleznimi, 38. reka na Gorenjskem, 39. otroški naziv za očeta, 41. mesto na Primorskem (tovarna igel, ribogojnica), 43. podič za sušenje, 45. bodeča rastlina, plevel, 47. krvoločna zver, ki najraje žre mrhovino, 48. lesene hiše, 50. pregovor, 52. reka v južni Rusiji, 54. alkoholna pijača, 55. otok na Jadranu, 56. zbor, 58. števnik, 60. del glave, 62. kratica ■ za protiletalsko zaščito (narobe), 64. primorska narečnica, 65. športnik, ki igra v nekem moštvu, 69. klevetam, opravljam, 72. rimski pozdrav, 71. osebni zaimek, 75. slovenski baletni mojster, koreograf, 77. star možak, 78. ata po štajersko ali koroško, 79. gora na Koroškem, 80. lat. veznik, 81. predlog, 83. medmet, 85. veznik, 86. predlog, 87. začetnici imena in priimka mladinskega pisatelja in slovenskega pesnika, 88. lopov, 91. del hiše, 93. tip telesne konstitucije, 95. od dela voza, 96. del Panonske nižine, 98. s čemer merimo, 99. priimek predsednika britanske vlade, 100. časnikar, 102. velik kos papirja, 104. drevo življenja, iglavec, 105. šolska potrebščina, 106. azijska država, 108. diplomatski dopis, 110^ zgo-den, 111. glej 64. vodoravno, 112. prizorišče v cirkusu, 114. 16. in 21. črka v abecedi, 116. domača žival, 117. osebni zaimek, 118. žensko pokrivalo, 120. oče, 121. shojen, 123. začetnici priimka in imena angleškega ekonomista (»Teorija o prebivalstvu«), 124. kazen, 126. potrebujejo strojarji. NAVPIČNO: 1. posebna vrsta vina, 2. začetnici imena in priimka slovenskega pesnika pod 12. navpično, 3. predpona s katero tvorimo presež-nik (tt = t), 13. žensko ime, 14. vdan, zvest, 6. lopa, 7. japonska dolžinska mera, 8. dvojice, 9. druga in zadnja črka abecede, 10. žensko ime, 11. največji novejši norveški dramatik, 12. slovenski pesnik (tt—t). 13. žensko ime, 14. začetnici priimka in imena srbskega pripovednika (Hajduk Stanko), 15. mera, 19. menta, ustnatica, tudi žensko ime, 21. uslužbenec na pokopališču, 22. z brisačo brišem, 24. luknjica v koži, 26. majhna vodna struga, 28. moško ime, 29. ime slovenskega skladatelja, znanega predvsem kot zborovskega skladatelja, 31. dan v tednu, 33. kesanje, in imena slovenskega pisatelja, 71. židovsko moško ime, 76. na ražnju pečen prašiček, 79. opera nemškega skladatelja Webra, 82. domača žival, 84. stopnje, 86. velik snop, 89. vrsta sukna, 90. negacija; odrekanje pomena besede, ki prislov zanikanja, 101. egipčansko božanstvo, 103. najmanjši delec snovi, 104. v geometrijskem liku, 1C5. zanos, vznesenost, 107. beležka, 109. naduhe, 111. trpljenji, 113: nevaren plin. 115. veliko pristanišče ob Jadranu, kjer ži- 35. začetnici imena in priimka predsednika Slovensko a-meriškega narodnega sveta med NOB, 37. del telesa, 38. urin, posekan del gozda, 40. velika lesena posoda, 42. na-glasno znamenje, 43. del pristanišča, .44. vročekrvni, ne-počakani, 46. mesto v Španiji, 48. vodna žival, ,49. šu-šmarski, 51. složno, 53. razpis, 55". vrsta jabolka, 57. mimogrede povedati, 59. prislov, 61. priimek predsednika Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije, 62. stolci, 63. prislov, 66. dedna zasnova, 67. dva enaka soglasnika, 68. živčni pretres, 69. osebni zaimek, 70. začetnici priimka sledi, 91. jo mora imeti vsako prevozno sredstvo, 92. balet skladatelja Petra Lind Peaintnera, 93a. začetnici priimka in imena slovenskega pisatelja, 94. naročilo, 96. revna, 97. teža ovitka ali posode, 99. tovarna športnega o-rodja na Gorenjskem, 100. vi precej Slovencev. 118. eden izmed ustanoviteljev Rima, 119. francoska junakinja (fonetično), 121. časovne enote, 122. slabo gori, brez plamena, 124. soglasnik s prizvokom, 125. površinska mera, 126* enaka soglasnika, 127. glej 114. vodoravno. Za pravilne rešitve nagradne križanke za 29. november je uredništvo časopisa »Glas Gorenjske« razpisalo 10 nagrad in sicer: 1. nagrada — din 2.000.— 2. nagrada — din 1.000.— 3. —7. nagrada — brezplačn?, enoletna naročnina polted-nika »Glas Gorenjske« za leto 195« 8.—io. nagrada — po din 500.—. Rešitve pošljite na Uredništvo časopisa »Glas Gorenjske«, Kranj, Koroška 6 do 10. decembra 1955. Ta teden štiri SLABI ČASI K privatnemu obrtniku je prišla finančna inšpekcija. Ko je inšpektor pregledoval knjige je dejal: »Menda mi ne mi- slite natveziti, da že leta in leta delate z izgubo?« »Seveda«, 8e je glasil odgovor. »Cimu pa potem ne pustite posla?« >Vi ste pa res dobri — od česa naj pa potem živim?« TUJA BESEDA Na šoli so vsem učencem pregledovali vid; podatke so rabili za statistiko. Mali Jane-eek je odnesel domov učite- Alojz Ravbar: ZANIMIVOSTI Skrivnosten napis ljevo pismo, v katerem je stalo: »Današnja preiskava je pokazala, da se vaš Janezek močno nagiblje k miopiji (kratkovidnosti — op ur.). Treba bo nekaj ukreniti!« Naslednjega dne je Janezek prinesel očetov odgovor: »Spoštovani tovariš učitelj! Najlepša vam hvala za vaše sporočilo. Svojemu sinu sem naložil odgovarjajočo mero batin po zadnji plati in u-pam, da tega ne bo več storil.« ČLOVEKOLJUB Pred nedavnim je neki A-merikanec za precej veliko vsoto odkupil od taxi-šoferja njegov prastari avto, »staro Škatlo«, kakor pravimo. Začu- STRIC DOLFE, brat mojega očeta, je bil vnet zbiratelj vsakovrstnih starin. Doma je imel zbirko starega denarja, starih medalj, starih sabelj In starih knjig. Na njegovem vrtu pa je bilo na vseh koncih in krajih razpostavljeno lepo število starodavnih nagrobnih in drugih spomenikov in okru-škov vseh mogočih in nemogočih oblik. Vse te kamenine so bile popisane z raznimi sta-roslovenskimi in latinskimi napisi in letnicami. Te in podobne napise je stric Dolfe, ki je bil — da ne j pozabim povedati — upokojen I učitelj, z lahkoto prebiral, za-I kaj latinščino je imel — da , ne govorim o slovenščini — v mezincu. Sicer pa se je kaj I rad pobahal, da zna celo vrsto jezikov in da poleg latinice, cirilice, glagolice in gotice pozna tudi nekaj afriških črkopisov in da egipčanske hieroglife bere prav tako gladko kakor bohoričico ali gajico. Lepega poletnega dne me Je povabil s seboj na izlet. Kakor vsi njegovi izleti, je bil tudi ta namenjen v prvi vrsti iskanju kakega predmeta, ki bi pomnožil eno izmed njegovih zbirk. Precej zdelana sva se primaj ala v neko odmaknjeno vasico. Stric Dolfe je v nekaj hišah vprašal, če ima kdo na prodaj kako starino, ki ga je zanimala. Nič. Ko sva jo mahala iz naselja, je stričevo sokolje oko iznenada zagledalo nepričakovan plen. »Ej, kaj pa je to?!« je vzkliknil. In že je stal pri nizkem zidu, ki je obdajal gmajna-sto ogrado. V zidu je tičal velik trioglat, dokaj čedno ob-! delan kamen, v katerega so bile vklesane naslednje besede: denemu šoferju je na vprašanje, kaj bo vendar počel s »taro kripo, odgovoril: »Prav ničesar. Toda človeštvu naj bodo prihranjene muke ob vožnji s tako ropotijo!« Rekši je prodal avto neki tvrdki, ki mu je morala garantirati, da bo avto razbila in razkosala. PO AMERIŠKO Spet ena za učitelje! »Spri-canje« šole je pri nekaterih dijakih zelo v navadi, a so tudi opravičila večinoma zelo originalna in domiselna. V ne- ki — seveda ameriški — višji Soli pa je dobil učitelj sledeče opravičilo: »Včeraj sem zamudil pouk, ker nisem mogel najti nobenega prostora za parkiranje svojega avtomobila in sem se zategadelj moral peljati nazaj domov.« Da pa v Ameriki tako opravičilo ni nekaj iz trte izvitega, dokazuje dejstvo, da je neki časopis iz New Yorka besedilo opravičila tudi priobčil z vprašanjem, ali je to zadostno opravičilo za Mmudo pouka. »Nak, s takim zlodejem pa še nisem imel opravka,« je nazadnje dejal s prizvokom obupa v glasu, zmajal z glavo in se v zadregi počohal po plešastem temenu. Nato je v potu svojega obraza izvlekel kamen iz zida, ga položil na tla in se spet zamaknil v tisti skrivnostni napis. Na vse mile viže ga je obračal, toda nikakor ni mogel izmozgati smisla teh besed. Edino, kar mu je postalo jasno, je bilo to, da je tista črka L na koncu napisa, letnica. Vedel je, da črka L pomeni v latinskem jeziku tudi številko petdeset, in iz tega je sklepal, da je bil napis vklesan v ta kamen, ki je po vsem videzu bil okrušek kakega spomenika, petdeset let pred našim štetjem ali pa petdeset let Po njem. »Vsekakor, fant moj, odkril sem imenitno stvar,« je končno zadovoljivo vzkliknil stric Dolfe. »Kamen bova vzela s seboj in doma bom že kako razvozlal to preklemano pisa-sarijo. Daj, poprimi, da ti ga naložim na ramo. Nosila ga bova vsak nekaj časa.« Kakor zmerom, sem tudi to pot rad ustregel dobremu stricu in sem si brez ugovarjanja zadel kamen na ramo. Cez nekaj minut sem se že kopal v znoju, zakaj kamen je tehtal kakih dvajset kilogramov in nad nama je žgalo pravo pravcato ekvatorsko sonce. Ko sem se utrudil, je prevzel kamen stric Dolfe. Kmalu je jel sopi-hati kakor stara lokomotiva in iz čela mu je tekel znoj v curkih. Kljub temu je potrpežljivo nosil težko breme, zakaj ta napor ni bil nič v primeri z zadoščenjem in zavestjo, da je spet staknil znamenito stvar. Po skoraj dveurnem pešačenju sva prišla do neke obcestne krčme. Bila je nedelja in okrog mize pod košatim kostanjem je sedelo nekaj kmetov iz bližnje vasi. Stric Dolfe je odložil svojo najdbo na klop, se ves zadihan usedel in naročil pol litra vina, da bi vsaj deloma nadomestila vlago, ki sva jo bila izgubila po poti. Kmetje so naju zvedavo motrili in se pomenljivo spogledovali, češ: kam pa ta dva vlačita tistile kamen? Nazadnje se je eden izmed njih oso-kolil in vprašal: petdeset let po našem štetju, če že ne petdeset let pred našim štetjem.« »V kakšnem jeziku pa je napisan?« se je zanimal neki drugi kmet. »V latinskem,« se je zlagal stric Dolfe, da bi skril svojo zadrego. >In kaj pomenijo?« ga je vprašal star očanec, ki je žulil vivček in radovedno škilil čez sosedno mizo. »Ja, tega pa še sam ne vem,« je moral priznati stric Dolfe. Kmetje ga niso vprašali, čemu potemtakem nosiva s seboj kamen, pač pa so vstali izza mize, se zgrnili okrog kamna in vsak zase prebirali napis, ne da bi kaj razumeli. Ko pa je očanec z vivčkom petič prebral napis, se mu je nenadoma posvetilo. Tedaj se je nasmehnil in dejal: «Eh, to pa res ni težko razbrati! Le poslušajte pa boste koj čuli kakšna latinščina je to.« Rekši je položil svoj veliki kazalec na kamen, Šel od črke do črke in bral: TONE LUINMALI DOL Kmetje so se spogledali. »Hahaha!« se je zasmejal eden izmed njih. »To pa je moj tast: Tone Luinov iz Malega dola.« Strica Dolfeta je kar vrglo na noge. Nekaj hipov je buljil v napis, nato je zavrtel oči kakor sova in se na pol onesveščen sesedel na klop. VISOKA ŠPORTNA MORALA Severnjaki so znani ne le po svoji poštenosti, ampak tudi po delavnosti, posebno pa po svojih športnih uspehih in smislu za šport. Tako sta se dva finska študenta, potujoča skozi Nemčijo, ustavila v mestu Ibbenburen, kjer sta iz,vedela, da gradijo športni stadion. Prekinila sta potovanje in kljub veliki vročini osem dni delala pri graditvi športnega prostora. PROMETNA NESREČA Nnrique Qutierrez iz Mehike se je s svojim tovornim avtomobilom »zabil« v 4 osebne avtomobile, dvoje dreves, v kavarno in državni vodomet, nato pa se je udobno zleknil v skrbno negovani cvetlični gredi na mestnem sejmišču. Njegova obramba: »Zobni zdravnik mi je proti bolečinam predpisal grgranje z viskijem; zdi se. da mi je nekaj kapljic viskija ušlo tudi v želodec!« DOBER PLEN Argentinski ^športni šampion Antonio Abertondo se je odločil, da bo obesil svoj šport na klin. Pred nedavnim je poskusil namreč preplavati 500 km dolgi tok Mississipija. Po 65 urah plavanja so ga spremljevalci onesveščenega potegnili iz vode. Ko je prišel k sebi, je zdravnik ugotovil, da je na pla-valčevem telesu okoli 800 ran, ugrizov rib in želv. »Tako hudobnih rib pa še nisem doživel«, je rekel Antonio. STAVA Okoli 270 kg težki indijski rokoborec prostega stila Gora Singh je stavil s svojimi prijatelji, da bo v dveh dneh pojedel celo pečeno ovco. V Singapuru si je dal v ta namen postaviti poseben oder, kjer je svojo malico začel s 6 steklenicami brendija. Ko je med veselim prepevanjem pospravil že dve tretjini ovce, se je z velikim treskom nenadoma podrla tribuna pod njegovo težo. Med 16 ranjenimi gledalci je bil tudi policijski inšpektor, ki Je hotel pravkar velikega jedca — tudi prostega stila — aretirati zaradi javnega kaljenja miru. CRNOGORCI SO IMELI PRVO TISKARNO Med južnimi Slovani so imeli prvo tiskarno Crnogorci. Julij Crnojevič je bil zelo velik prijatelj kulture in književnosti in je zato pripeljal iz Benetk tiskarski stroj, s katerim so na Cetinju tiskali nabožne knjige. TISKARNA NA KOLESIH Eden vodilnih londonskih časopisov »Times« je dobil potujočo tiskarno, ki lahko natisne tudi 12 tisoč izvodov časopisa v eni uri. Tatlskarna, je na kamionih in bo tiskala časopis brez zamud, če tudi bi se stroji v glavnih tiskarnah pokvarili (časopis ima milijonsko naklado). Tiskarna in časopisi se bodo lahko skupaj pomikali proti kraju, kjer naj bi časnike razprodajah. Poganja jo elektrika, ki jo proizvaja Dieselov motor. Seveda imajo tudi sprejemne aparate za uredništvo in za zvezo z uredništvom. Lahko tudi tiskajo, če so uredniki 40 ali 50 km daleč, za kar uporabljajo posebne stroje. Uredništvo oddaja besedilo kar naravnost na stavne stroje, ki besedilo takoj postavijo. 4. B. Skok čez plot Gospod S., je pravi vzo- se je imenovala Amalija in jenosti srce v vratu. Ali mor« rec korektnega človeka, »bez nekega popoldneva se je zgo- sploh še stopiti pred svojo »Kaj pa bosta s tistimle greške« kot pravijo na jugu. dilo tisto grozno in nepoprav- ženo? Ali ji more sploh še po-kamnom, če smem barati?« Njegovo življenje je podobno ljivo — ob 17. in 32 minut je gledati v čiste oči, ki ni nikoli »Ja«, je rekel stric Dolfe »to geometričnemu liku: nikjer brez vednosti svoje žene Šel niti pomislila na kakega dru-Stric Dolfe je strme gledal v pa, dragi prijatelji, ni navaden nobenih vijug, zavojev, nikjer napis, ga znova in znova pre- kamen, kakor si vi vsi skupaj nevarnega omahovanja. Go-bral, toda zaman se je trudil, najbrž mislite. Vidite, tale čr- sPod S. ne ve, kaj je problem da bi izluščil pomen teh ba- ka na koncu napisa pravi, in pozna satanove izkušnjave sed. da je bil tale napis vklesan samo iz romanov. Nekega dne pa se je zgodilo, da je bila ravna cesta njegovega žitja in bitja kot po hudem potresu dobesedno uničena, razkopana, razbita: gospod S., pet let srečno poročeni mož, je zapadel čarom mladega dekleta, ki je bila povrhu Še najboljša prijateljica njegove žene ljudje žele, dy tudi naglo propadanje ne- Lahko sj prihranim0 utruja_ da bi si hitro pridobili znanje katerih umetnikov in šport- joče opisovanje prvih znakov v področju, ki je zanje tuje a- nikov, ki so se prehitro raz- in sladkosti novo nastalega po- UMETNOST UČENJA Kadar .odrasli li vsaj nudijo novo, in pri tem ne vili, potem pa naglo propa- znanstva pa tudi peklenske .__,__, ... _ . ,. . - muke, ki jih je gosDod S. mo- potrebnih odmorov dli. Torej tudi pri učenju ve- ral pretrpeti Jv borbi z Amalijo v kino! gega moškega, njej, ki ji na Ko je nesrečnež 12 minut po vsem ljubem svetu ni bilo > koncu filma ves zasopljen drugega mar kot njen mož, go- svojemu spominu, je rezultat lja star pregovor: Zmernost v neomadeževano, doslej ravno stal pred vrati svojega spod S ? Ali ne bi moral pa- takega učenja le za 2 odstot- vsem! ka večji od rezultata, ki ga doseže osemletni otrok. Dovolj je že, da se napravi 24-urni odmor, pa je rezultat znatno večji od uspeha, ki ga doseže osemletni otrok. Celo notranjostjo. Kakorkoli že, ona stanovanja, je čutil od razbur- Šimpanzi v ujetništvu Med Človeku podobnimi o- za 73 odstotkov se pozna! Do pleami je človeku najbližji teh zaključkov je prišel na šimpanz. Goje jih veliko v pod.agi .tevilnil, poizkusov ™l "ana* dr. Snody, profesor psiholo- poskusna postaja tudi kušnjo obiUnih udarcev. Na vodi. Skrbno so se varovale druge živali so te opice zelo premočnega sonca. rade metale kamenje. Veliko Zanimivi so tudi glasovi in Sujjjvli veslje so imele z vodo. Hitro kretnje teh opic. Svoje občutnih postajah. Znana je taka so se tudi navadile odpira- je izražajo s samoglasniki; ti vodovod; vedele so celo, ka- najpogosteje izgovarjajo a in gijo (dušeslovja) na univerzi toku Tenerifi. Opazovati so ^o se obrne pipa, da bo cu- °- ^a veselje imajo večkraten v Inidianopolicu (ZDA). Metode, po katerih se nekateri ljudje hočejo naučiti tujega jezika v borih 14 urah, so po gornjih ugotovitvah že v osnovi zgrešene. Potrebno se je učiti počasi, ker sicer obstaja nevarnost, da si ničesar ne zapomnimo. začeli mlade šimpanze. Živalce so se kmalu sprijateljile s paznikom, pa tudi med seboj. Bilo jih je 7. Sprva so bile opice zaprte, da bi se privadile novemu okolju, ko pa so ou! Jokajo z globokim glasom, ki je podoben u-ju, kadar pa so ganjene, pa to izrazijo z i. V ujetništvu so se rek močnejši in slabši. Vse so poznale neko vrsto plesa, ki nas malce spominja na divjaške črnske plese in je podoben modernemu boogieju. jih izpustili na prost, ograjen Z1la?,ti., Sulta,n ie v nekih pre- t- duri in pometati toda 0_ prostor, so se takoj zbrale v skdklh ™?™ *r*rat udanl —------- družbo. Vodil jih je najmoč- zxn°So °b tla- *Udl samlce f° neiši samec, ki so ga klicali včas!? Pisale; vrtile so se in Sultan, za njim pa je vedno ritmično udarjale ob tla sti prednjo na kolena ter ji svoj prestopek skesano priznati? Drugače... Po dolgi duševni borbi je gospod S. odprl stanovanjska vrata. S preveliko skrbnostjo in tehtnostjo je odložil klobuk in plašč, se splazil v dnevno sobo. nato v jedilnico, v spalnico, v kuhinjo — ali glej ga Stanovanje je bilo prazno. Za hip si je gospod S. oddahnil. Trenutek odločitve je bil odložen. Toda ne za dolgo! S sijočim obrazom in zardelimi lici se je nenadoma pojavila gospa S. v sobi. »Toda šimpanzi na otoku Tenerifi moj dragi Gustelček!« (tako ga precej naučili: znali so zapi- Dr. Snody trdi, da proces !_lod.ila največja samica. Naj- ..... Z ji i bolj jim je ugajalo, če so lah- duhovne asimilacije sestoji iz ko pohajkovale po tratah, dveh faz, od katerih se prva Vendar bi se motil, da je bi- odlikuje po veliki počasnosti, la družina vedno miroljubna. Ko se prva etapa asimilacije Pogosto so se teple med seboj Na sprehod so hodile vsekakor pokonci. Podnevi niso je vedno imenovala, kadar je bila dobre volie). »Gustelček, ali si že tukaj? Ali pa si bil celo popoldne doma?« V njegovih prsih je divjala poslednja, odločilna bitka. prestopi, potem gre nadaljnji in se složno vrgle na najsla- rodju se le niso mogle priučiti. Le enkrat samkrat so o-pazili pazniki, da je najinte-ligentnejši šimpanz Sultan stepel s palico banano z dre- Trajala je pet sekund. Nato je vesa. Ko je postalo hladno, so satan (in seveda miselna Ama-nikdar spale, kakor hitro pa vzele opice svoja pokrivala in lijo) zmagal. Gospod S. je sklo-je zatonilo sonce, so šle v jih razprostrle po tleh. Z nil glavo in zašepetal: »Da, spalnico, kjer je imela vsaka ljudmi so se dobro razumele vse popoldne sem bil tukai.« svoje pokrivalo. Kljub temu in po daljšem času prepozna »Kakšna škoda,« je vzklik-pa so si rade izdelovale le- le tudi stare prijatelje. Na nila gospa S., »da nisem tega botnejšo. Tudi vsak »bruc«, žišča na drevju. Jedle so zelo splošno šimpanzi človeka vedela. Zahvaljujoč tebi sem proces znatno hitreje. S to u- so ga aprejele v svojo druž- zmerno, pile kakor ostale ži- kmalu razumejo in tudi ubo- lahko bila za celo popoldne i gotovitvijo pojasnjuje dr. Sno- bo, je moral preostati preiat- vali, tako, da ao se nagnile k gajo. pri svoji prijateljici Amaliji!« John se je že vzpenjal v hrib in izginil med drevjem. Tedaj je kriknila Helga. Fant z bolnim obrazom se je zrušil. Sneg pod njim je zakrvavel. Izza skale se je prikazala dolga ploščata glava. Bil je Fritz Adler. Helga ni imela orožja. Partizani pa so že izginili v hribu. Pri »Annahiitte« so bili že Nemci in v kotlinici ni bilo nikogar razen Helge in mrtvega dvajsetletnega mladeniča. Fritz Adler se je zadrževal na levem krilu, ker je menil, da je tu najvarneje. Partizanski juriš pod vodstvom komisarja pa ga je postavil v najtrši del današnje bitke, dasi je ta trajal le nekaj minut. Mnogo Nemcev je obležalo mrtvih. Drugi so zbežali. Fritz Adler pa si ni upal izza varnega zaklona. Potuhnil se je, ko so partizani bežali mimo. Sele ko je mislil, da jih hi več, se je previdno dvignil. Zagledal je le nekega drobnega partizana, potem pa so se mu oči razširile. Nekaj metrov za njim je zagledal Helgo. Ni pomišljal. S kratkim rafalom je ubil partizana, Helgo, ki jo bila brez orožja, pa je hotel ujeti živo. V njem je zagorela sla po maščevanju in v hipu je pozabil, da za planoto pod vrhom Kepe še divja bitka. Bližal se je Helgi: — Nepričakovano srečanje, kajne, ljubica, — je zavpil cinično. Helga je za hip obstala kakor okamenela, nato pa stekla k mrtvemu partizanu in mu iztrgala puško. Adler njenega namena ni opazil. Sele ko je zagledal v njenih rokah puško, se je zdrznil. Sprožila je, a ni zadela. Krogla se je zavrtala v smreko tik nad njim. Umaknil se je s skokom za drevo in pripravil brzostrelko. V tem hipu je Helga sprožila še enkrat. Puška pa je bila že prazna. Adler, ki je menil pravkar sprožiti rafal, se je premislil. Videl je, kako razočarno je Helga povesila puško. Zakrohotal se je: . — Echtes Flintenweib. Toda, ptičica, jaz ti že pokažem. Bližal se ji je. Ona pa se je zgrudila k mrtvemu partizanu. Ta fant ji je postal simpatičen. Se več. Vzljubila ga je ono noč, ko ji je prevajal svojo pesem. Ni mu tega povedala. Bala se je, da bi ga užalila. Vse preveč je živel v spominu na Silvo. Bile so sekunde, ko se je stiskala k njemu, k mrtvemu. Prijela ga je za roko in čakala, kdaj bo prišla k njej zver v človeški podobi Fritz Adler, ki ga je včasih občudovala. Se mesec ni tega in vendar se ji zdi, da so minila leta, ko je spregledala. Tak prepad je nastal med Helgo — Adlerjevo ljubico in Helgo — partizanko. Slišala je korake, škripajoče v snegu. Bliža se ji zver. Ni pogledala, koliko korakov je še od njo. Stiskala je roko fantu, roko, ki je postala že hladna in neobčutljiva- Začutila je, da smrt ni nič hudega, da je celo lepša od takega življenja, katerega je nekoč živela. Se bolj se je stisnila k fantu, ki ga je predvčerašnjim vzljubila. K fantu, ki ga je ubil Adler. O ko bi mogla umreti ob njem. Ob tem človeku, ki je toliko sanjal in ki je tako tenkovestno presojal življenje. Pri tem človeku, ki ga je življenje tako neusmiljeno drobilo. Otipala je bombo na njegovem pasu. Bomba! — Ne boš se naslajal nad mano, pes! Odvila je kapico in potegnila vrvico. Tisto sekundo je čutila, da jo je Adler zagrabil za ramena. — No, ptičica ... Svojega posmehjivega stavka pa ni mogel do konca izreči. Zatemnilo se mu je pred očmi. Velik drobec bombe mu je presekal vrat. Tudi Helga je obležala mrtva. Njenega obraza ni bilo več. Le pramen okrvavljenih, a še vedno lepih zlatih las, je pričal o njeni lepoti. Ce je imela kako krivdo zaradi preteklosti, jo je K svojo smrtjo oprala in njena kri je bila prav tako delež za čas, ki bi moral priti in ki bo dober vsem ljudem. Komisarjeva skupina se je prebijala naprej. Zdrsela je po dolgem žlebu. Ustavil jo je kakih sedem metrov globok prepad. Desno in levo so se dvigale strme neprehodne pečine. Nemci pa so že našli sled za njo. Bili so že vrh žleba in se začeli spuščati navzdol. Prve krogle so že dosegle partizane. Nekdo je omahnil. j Ogenj je postajal vedno močnejši. Tdaj se je prvi partizan pognal v dolino in srečno ter nepoškodovan pristal na dnu. Za njim so poskakali tudi drugi. Vsi so se rešili brez poškodbe. Nato pa zdrveli navzdol in zagazili v potok. Nič zato, če je bil leden. Nemcem, ki so pridrli za njimi do sed.emmetrskega prepada, a si niso upali čezenj, so zabrisali sled. Ob robu gozda nad Kopajno so se ustavili. Na Kepi pa so še vedno ropotale strojnice, dasi partizanov ni bilo več. Tudi komandantova skupina se je prebila. Toda s težkimi izgubami. Z njim vred je ostalo le šest partizanov. Zvečerilo se je že. Koča »Annahiitte«, ki so jo Nemci zažgali, je dogorevala. Potem so tudi rafali zamrli v odmevih in na zemljo je legla tišina- Na nebu so spokojno sijale zvezde, kakor da se na tem gorskem koščku sveta danes ni nič zgodilo. Le veter je kdaj pa kdaj razpihal iskre na pogorišču. - , -___30 Komisarjeva skupina, v kateri je bil tudi John Cow-ley, je zavila s Kopaj ne proti Ledenicam, ponoči pa se vrnila. Tam je našla tudi ostanek komandantove skupine. Sele sedaj se je borcev lotila potrtost. Od edinice, ki bi morala postati bataljon, je ostala komaj tretjina. In še ti, ki so ostali, so izgledali kakor bolni in do smrti utrujeni. Vsi so gledali s sovraštvom Petra, ki je bil še vedno med njimi, in mu očitali, da je današnjih izgub kriv on. Komandant in komisar pa sta se umaknila na posvet. Skupina, ki je ostala pri življenju, je bila potrebna počitka. Taka, kakršna je, ni sposobna, da bi reorganizirala edinico kaj šele bataljon, ki bi ga po povelju Koroškega odreda morala. Zato sta komandant in komisar odločila, da se skupina razdeli v četvorke in za tri dni razkropi po raznih krajih, kjer bodo za borce poskrbeli aktivisti. Johna so dodelili k četvorki, ki je šla v Dob k Dob-skemu jezeru. Vesel je bil, da ga niso dodelili k skupini, v kateri je bil Peter. Tega fanta ni mogel. Videl ga je, kako je med bitko zapustil položaj. To pregrupiranje je Peter izkoristil in pobegnil. Nemci, ki so se umikali s Kepe čez Rute, so bili še na Brnci. Ze pred vasjo ga je prijega nemška zaseda. Povedal je geslo. Nemci pa razen poveljnikov in tistih, ki jim je Fritz Adler zaupal svoj celotni načrt, niso vedeli za geslo »Schneegestroben« in niso vedeli, da je Peter gesta-povski agent, dasi je to trdil. Niso mu verjeti. Imeli so ga za partizana in ga pretepli do nezavesti. Ubili bi ga, da ni prišel zasede nadzorovat neki oficir. Raportirali so mu, da so ujeli bandita. — Pomislite, Herr Oberleutnant! Preslepiti nas je hotel da je gestapovski agent. Neki Pavel Peternel! In niti nemško ne zna! Idiot nas je hotel preslepiti z geslom »Schneegestroben«. Tedaj je oficir vzkipel: — Kje ga imate? To oficirjevo razburjenost pa so si vojaki tolmačili po svoje. — Smo ga že mi pretepli do nezavesti, Herr Oberleutnant. — Was! Vi ste idiotje! On je naš. Brez njega bi mi danes zaman iskali bandite. Jutri vsi na raport! Vojaki so ostali poparjeni. Brez ukaza so dvignili ge- stapovca Pavla Peternela in ga zanesli v bližnjo hišo. Prišel je zdravnik in ga spravil k zavesti. — Kje je gospod Fritz Adler? — so bile njegove prve besede. — Pogrešan. Verjetno ubit, — je odgovoril oficir. — In jaz imam tako važne podatke zanj! — je zavzdihnil Pavel. Potem je od utrujenosti in izčrpanosti zaspal. Skupina, v kateri je bil John, je pozno ponoči prišla v Dob. Nastanili so se na skednju nekega aktivista tik ob jezeru. Domači so jim takoj skuhali obilno in okusno večerjo. Pojedli so in utrujeni zaspali. Aktivist šestdeset-letni Anže (ilegalno ime!), pa je stražil. Ni minil drugi dan. Mračilo se je, ko je Anže ves zaskrbljen prišel na skedenj: — V vas prihajajo Nemci! Bliskovito so se partizani in John odpravili. Vodja skupine je ukazal zborno mesto pri žagi ob potoku. Zaga je bila nedaleč od hiše. Komaj so bili tam, so ze zagledali Nemce, ki so prihajali po cesti. Hitro so se umaknili navkreber. Ščitil jih je breg potoka. Nemci so zaman preiskovali vas. Partizanov niso našli. • Premraženi so prišli čez uro do samotne kmetije. Tu se niso še nikoli ustavili. Previdno so se bližali hiši. Izza zastrtega okna je prihajal žarek luči. Potrkali so. Nihče se ni oglasil. Potrkali so še enkrat. Tedaj se je oglasil star ženski glas: »Kdo je?« — Partizani, mati! Odprite! — Za Kristusovo voljo! — so slišali prestrašeno ženo. — Pošteni ljudje smo, mati! Odprite! Zaškripal je zapah in odprla je. Gledala jih je prestrašeno. Se nikoli jih ni videla. — DobeT večer! — so pozdravili sivolasega gospodarja. Zena pa jih je gledala. Pogled pa ji je obstal na fantu, ki ni imel čevljev. Zasmilile so se mu njegove noge, ovite v cunje. — Za Kristusovo voljo, kakšen božec, — je rekla. Fant brez čevljev je vedel, da to velja njemu. Nasmehnil se je starki in dejal: — Vse se prenese, mati! Ni tako hudo. Potem je oddrsela v kuhinjo in skuhala žgance, čeprav ji ni nihče rekel, da je lačen. Fantje so se ji smilili. Z očetom pa so se pogovarjali o vojni, ki mora skoro miniti. Ko je starka vstopila z veliko skledo žgancev, je starec pravkar dejal: —■ Morda bomo pa res kdaj vsi Slovenci svobodni. Partizanom so žganci z mlekom teknili. Starka pa je še vedno pogledovala fanta brez čevljev. Nato se je ozrla k možu in rekla: — Atej. kaj ko bi mu ti dal svoje. Imaš še en par. Starec ije prikimal in starka je oddrsala po čevlje. Prinesla jih je fantu. Ta se je branil. Na starkino in starčevo prigovarjanje pa jih je le vzel. Zahvalil se je. Poslovili so se in starec jim je pokazal najbližjo pot do Kopajne. Vendar so zašli in prišli tja šele sredi noči. V hiši je bila še luč. Tudi govorico so čuli. Pa ne da bi bili Nemci? Ne. Niso bili. Bili so partizani. Prav tako kakor njihova skupina so se vrnili. V vse vasi, kjer so bile četvorke, so namreč nocoj vdrli Nemci. Peter, ki je pobegnil, jih je izdal. K sreči so bili aktivisti budni in Nemoi so zajeli eno samo četvorko. V hiši niso dolgo ostali. Komisar je zaradi Petrovega pobega nagovarjal Naniko, ki je vedno skrbela za partizane, naj gre z njimi. Jutri pridem za vami! je rekla. Potem so se partizani umaknili v gozd. Toda že zjutraj je bilo za Naniko prepozno. Z Nemci je prišel Peter -Pavel Peternel v gestapovski uniformi in Naniko aretiral. Zvezano so gnali iz vasi. Boji v hosti pa še niso ponehali. Nemci s svojim uspehom niso bili zadovoljni. Zgledalo je, da ne bodp odnehali prej, dokler ne bodo uničili poslednjega partizana v hostah okrog Kepe. Minil je že dober mesec, kar sta John in Irwing pobegnila z Rositino pomočjo iz Celovca. Takrat John ni mislil, da bo v tem mesecu doživel toliko strašnega. Izgubil je prijatelja Irwinga. Se vedno si je očital, da je tega kriv on. Spominjal se je nasmejanega kurirja Ivana, ki je padel pod cesto ob progi. Osamljenosti, ki jo je doživel ob svojem beganju skozi gozdove, ne bo nikoli pozabil. In pozabil ne bo Helge, ki jo je sprva imel za Rosito. Tako zelo podobna ji je bila. Zdaj Helge ni več. Ko bi bil pisatelj, bi napisal o njej čudovito zgodbo. Pisal bi tudi o onem drobnem fantu z bledim in bolnim obrazom. S kakšno zamaknjenostjo je sedel ob ognju in pisal pesmi. Zdaj ni ne njega, ne njegovih pesmi. In morda bi bil v teh pesmih velik odsev resnice iz teh dni. En sam mesec življenja in toliko težkih doživetij. En sam mesec in on je še vedno na Koroškem. Tisto pravljično osvobojeno ozemlje, kjer pristajajo angleška letala, pa je daleč, neskočno daleč. — Nikoli ga ne bom dosegel, — je dejal zase. Zadnje čase ga je zajela potrtost. Minevala ga je le, ko je pogledal na mlade fante, kako junaško prenašajo vse težave partizanskega življenja, kako prezirajo smrt in kako upajo, da bodo skoro minili ti težki dnevi, da bo minila zima in da bo za njo prišla pomlad. Upajo tako, kakor že štiri leta, da bo pomladi svoboda. Morda že prej, pravijo. Pomlad' pa prav gotovo! Tudi John ve, da bo pomladi svoboda. Mora biti! Toda, ali jo bodo ti fantje in on dočakali. Nemci so jih zadnje dni besno napadali. Tudi danes sta padla dva partizana. Vse zveze z nadrejenimi partizanskimi edinicami so bile pretrgane. Komisar se je zato odločil, da jih poišče sam in odšel je proti Odredu. John se je prostovoljno javil, da ostane pri komandan tu. In zdaj jih je s komandantom vred samo šest. Ze četrti dan! In že četrti dan ne morejo v vas po hrano. Po vseh vaseh so esesovci. Tudi komandant je potrt. V zadnjih bitkah so zahajka-li vso opremo. Le dva plašča in ena odeja jim jo ostala. Ze ves teden se niso ogreli. Včeraj je nastalo zatišje. In zdaj ležijo (tudi že ves teden) na smrkovih vejicah, postlanih v snegu pod visoko skalo nedaleč od Rut. Komaj dve sto metrov je do prve hiše. Do nje pa ne morejo. Predvčerajšnjim so zadnjič jedli. Topi in brez moči ležijo tesno drug ob drugem, pokriti s plaščem in eno samo odejo. Vsako uro se menjavajo, vsako uro leži drug na robu, kjer je najbolj mraz. Tako si delijo enako mraz in toploto, svojo lastno toploto, ki jih bo kmalu zapustila, če bo tako stanje trajalo še nekaj dni. Potem bodo mrzli kakor skala nad njimi. In prav tako brezčutni. Stojan, doma nekje od Trsta, ki ni vajen planinskega mraza, se le s težavo še premika. Skoro do pasu so mu otekle noge. Predvčerajšnjim, ko so bili zadnjič v vasi, je ležal sam tu. Zjutraj so mu prinesli skodelico mrzlih žgancev in košček kruha. Tudi drugim so že otekale noge od mraza. — Tako ne bomo zdržali! — ugotavlja v mislih komandant in razmišlja, kako bi se rešili smrti v snegu. — Tudi boriti se ne moremo. Municije sploh nimamo. In kaj nam bo orožje brez municije? Vsa skladišča so odkrili Nemci. Komandant razmišlja, kako se je moglo to zgoditi. Te skrivnosti ne more razvoz-ljati. Ne spominja se, da je vodil v vse akcije Prtra in da je ta podla izdajalska duša odkril Nemcem vse. Na Kopaj-ni od takrat, ko so se umaknili zopet v gozdove, niso bili. Ne ve, da je Peter, oblečen v gestapovsko uniformo, aretiral Naniko. In poleg Nanike vse, za katere jc vedel, da pomagajo partizanom. — In vendar moramo vztrajati tu! — se bodri komandant. Vztrajati? Brez opreme, Brez municije? Brez hrane? V snegu, ki ga bo zapalo še več? Saj smo zdaj šele konec novembra in do pomladi je še daleč. — Nemogoče. Tudi za partizana nemogoče! Kaj ko bi šli za nekaj dni na Gorenjsko? Na Gorjuše? Tam je napol osvobojeno ozemlje. Oblekli bi se. Opremili za zimo. Opomogli bi se in se vrnili. To misel je komandant Dušan odganjal /e nekaj dni. Ni se hotel umakniti od tu. In vendar bi pomenil ta izum zanje edino rešitev. Ko je o tem razmišljal, gi je vzdramil topovski strel Za njim so se oglasili novi. Visoko nad njimi so zatulile topovske granate in se razletele nekje pod Kepo. Morda tam, kjer so pred mesecem imeli taborišče. Zlezel je izpod odeje in na levi strani skozi drevje zagledal Nemce. Tudi drugi borci so se vzdramili in vzdramil so ie John. Kriki nemških komand so se čuli do njih. JAVE-O O Kino »Radio« Jesenice — predvaja od 25. do 28. novembra ameriški barvni film »Meč in roža«. Predstave vsak dan ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. V soboto 26. novembra ob 22. uri ameriški film »Izgubljeni sin« (zadnjič). V nedeljo 27. novembra ob 10. uri matineja amer. barvnega filma »Dumbo«. V ponedeljek 28. novembra ob -16. in 22. uri amer. film »Zadeva Para-dine«. Kino »Plavž« Jeesnice — predvaja 25. novembra ameriški film ^-Izgubljeni sin«. 26. in 27. novembra ameriški film »Z vragom so trije«. 28. novembra ameriški film »Zadeva Paradine«. Predstave ob delavnikih ob 18. in 20. uri v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. V nedeljo ob 10.30 matineja ameriškega barvnega filma »Dumbo«. Kino Koroška Bela predvaja 27. novembra amer. barvni film »Meč in roža«. Predstave ob 17. in 19. uri, ob 15. u-ri matineja amer. barvnega filma »Dumbo«. 28. novembra amer. film »Z vlagom so trije«. Predstava ob 19. uri. Kino [»Krvave« Cerklje predvaja 26. in 27. novembra ameriški film »Cyrano de Bergerac«. Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 16. in 19. uri. Kino Naklo predvaja 27. in 28. novembra ameriški barvni film (celovečerni) »V vrtincu«. 29. in 30. novembra mehiški film »Rio Esoondido«. Predstave v sredo in četrtek ob 19. uri. V soboto ob 19. u-ri, v nedeljo ob 15. in 19.30 uri. 3. in 4. decembra pa a-meriški barvni film »Ostr-žek«. Predstave v soboto ob 19. uri, v nedeljo ob 16. in 19. uri. Kino pSora« Skofja Loka predvaja 25. in 27. novembra italijanski film >V vrtincu greha«. 2. do 4. decembra pa ameriški film »Lily«. Mali oglasi Prodam tri nova borova okna z zapornicami (polkni) velikost 120 krat 175 primerna za delavnico ali skladišče. — Grajžer, Klane 72, Kranj. Kupim čevljarski šivalni stroj (Floh šteparco). .— O. J., Zg. Bitnje 108, p. Zabnica. Izgubljeno rjavo moško u-snjeno rokavico podloženo z ovčjo kožo od Tenetiš do Le-tenc vrniti na Hlebš Ruda, Kranj. Izgubljeno rokavico 13. novembra od »Iskre« do Straži-šča prosim vrniti proti nagradi na upravo lista. Iščem prazno sobo in kuhinjo v mestu ali bližnji okolici Kranja. Dam nagrado 20 tisoč din. Simc Nežka, Kranj, Gasilski trg 4. Mizar, pomočnika sprejmem — po želji oskrba v hiši. Vodopivec Anton, Straž,išče 331, Kranj. »Elektro - Kranj« v Kranju razpisuje v smislu Temeljnega zakona o štipendijah 1 mesto štipendije za leto 1955 -56 za Državno mojstrsko šolo v elektro - oddelek. Reflektanti naj se takoj zglasijo na upravi podjetja Kranj, Stara cesta 5-1. Kmetijska zadruga Smlednik razpisuje mesto upravnika, ki bi bil obenem nakupo-valec. Plača po uredbi. Ponudbe poslati do 5. decembra 1955 na upravni odbor KZ Smlednik. Kupim elektromotor 3 do 4 KS. — Strahinj 80, p. Naklo. Trgovinska zbornica Kranj sprejme v redno zaposlitev delavko za čiščenje prostorov in opravljanje raznih drugih pomožnih del (raznašanje po- šte itd.) Plača po dogovoru. — Javite se osebno v tajništvu Zbornice v Kranju, Prešernova ulica 10-11. Korektorja s primerno izobrazbo, ki dobro obvlada pravopis, sprejmemo. Reflektanti naj se zglasijo osebno v upravi podjetja »Gorenjski tisk«, Kranj. Prodam belo emajliran, dobro ohranjen štedilnik, Kalvarija 46, Kranj. Odbojkarski klub »Mladost« v Kranju bo imel v petek, dne 2. decembra 1955 ob 17. uri v zgornji dvorani Restavracije Kranj (»Iskra«) I. redni letni občni zbor. Na občni zbor so vabljeni vsi člani in članice ter prijatelji kluba in odbojke. — Odbor. RAZPIS Komisija za razpis direktorjev Občinskega ljudskega od- bora Železniki razpisuje mesto direktorja za obrtno podjetje »Skupnost« Cešnjica. Pogoj: kandidat mora biti obrtni mojster aH kvalificiran delavec z najmanj 15-let-no prakso v soboslikarski ali krojaški stroki. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnjo z vsemi dokumenti in življenjepisom je vložiti na tajništvu Občinskega ljudskega odbora Železniki najkasneje v 14 dneh po objavi v časopisju. — Komisija za razpis direktorjev občinskega ljudskega odbora Železniki. _ Občinski ljudski odbor v Kranju, uprava za dohodke razpisuje, v sporazumu z dediči, ki je bil sklenjen pri zapuščinskem sodišču v Kranju, na dan 5. decembra 1955 JAVNO DRAŽBO premičnega premoženja < po pok. Ručigaj Angeli, gostilni-čarki v Kranju, Titov trg 7. Na javni dražbi se bo prodalo poleg pohištva in ostalih drobnarij tudi vso kuhinjsko in gostilniško posodje, kuhinjski in gostilniški pribor (porcelan, steklenice, vilice, noži, itd.), torej vse premičnine, ki so bile last pokojnice. Dražba se bo vršila v prostorih bivše gostilne Ručigaj v Kranju, Titov trg 7 in bo trajala od 8 do 12. ure in od 14. do 18. ure. V slučaju, da ta dan vsi predmeti ne bodo prodani, bo pomožna dražba v petek dne 9. 12. 1955 od 8. do 12. ure. Navedene premičnine si lahko kitn.-i ogledajo na dan dražbe Uprava za dohodke ObLO Kranj Gledališče C PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Nedelja, 27. novembra ob 16. uri: Izven in za podeželje. William Shakespeare: »Othelo«. J age: Laci Cigo j. Torek, 29. novembra ob 16. uri v počastitev Dneva Republike. Izven in za podeželje. William Shakespeare: »Othelo«. Jage: Mayer Metod. Četrtek, 1. decembra ob 16. uri. Red C in izven. William Shakespeare: »Othelo«. Jage: Laci Cigo j. Nedelja, 4. decembra ob 16. uri. Izven in ■ za podeželje. Bratko Kreft: »Celjski grofje«. DPD »SVOBODA« KRANJ, SINDIKALNI DOM Petek, 25. novembra ob 20. uri. H. Stepančič — Janko Gregorc: »Oj, to lectovo srce«, opereta v treh dejanjih. Premiera. Sreda, 30. novembra ob 16. in 20. uri — H. Stepančič — Janko Gregorc: »Oj, to lectovo srce«. Nedelja, 4. decembra ob 16. in 20. uri — H. Stepančič — Janko Gregorc: »Oj, to lectovo srce«. Pre skrbite si vstopnice v predprodaji v knjigarni »Simon Jenko«, ali v Sindikalnem domu na telef. št. 225. RADIO LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, -6.00, 12.30, 15., 17., 19.30 in 22. uri. Oddajo »Želeli ste — poslušajte« ob nedeljah ob 15.15 uri, ob delavnikih pa ob 14.35. Kmetijski nasveti in Kmetijska univerza vsak delavnik ob 13. uri. NEDELJA, 27. NOVEMBRA 8.00 O športu in športnikih. 9.00 Otroška predstava — Seliškar: Zob (Vesela parti-zansk zgodba). 10.00 Družinski pogovori. 11.15 ' Oddaja za Beneške Slovence. 12.00 Pogovor s poslušalci. 13.30 Pol ure za našo vas. 16.00 Po naši lepi deželi: Po Kosmetu. 17.30 Radijska igra — Co-sič: Daleč je sonce (prva izvedba). 21.00 Kulturni razgledi. PONEDELJEK, 28. NOVEMBRA 6.00 Budnica. 8.00 Nabrusimo kose, že klas dozoreva ... (Razvoj slovenske partizanske pesmi). 9.00 P. P. Njegoš: .Gorski venec. 9.30 Podobe in pesmi sodobne Jugoslavije. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR RADOVLJICA in ose m noži* ne. &iqanizaeife POŠILJAJO OB DNEVU REPUBLIKE, 29. NOVEMBRU, VSEM PREBIVALCEM NA PODROČJU RADOVLJIŠKE OBČINE KAKOR TUDI VSEM OSTALIM DRŽAVLJANOM, ISKRENE ČESTITKE. V RADOVLJICI SMO PONOSNI, DA SMO V NEENAKEM BOJU S SOVRAŽNIKI ČLOVEŠKEGA NAPREDKA SKUPAJ Z DELAVCI IN KMETI TITOVE JUGOSLAVIJE ZMAGALI IN ZMAGUJEMO TUDI NAPORE PRI ZGRADITVI SOCIALIZMA. DELOVNI KOLEKTIV 99 INDUSTRIJE OBUTVE — KRANJ ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM OB DNEVU REPUBLIKE, NAŠEM NAJVEČJEM PRAZNIKU! 11.00 Razgled po Beogradu (reportaža). 13.15 Delovni kolektivi čestitajo. 16.00 Obisk pri pisatelju I-vanu Potrču. 18.00 Reportaža iz Majdan-peka. 18.30 Delovni kolektivi čestitajo. 19.00 Radijski dnevnik. 20.00 Iz lirike borbe in svobode. TOREK, 29. NOVEMBRA 6.10 Borbene in partizanske pesmi naših narodov. 7.15 Delovni kolektivi čestitajo. 8.00 Pol ure za otroke. 9.00 Ob 10. obletnici republike. 9.15 »In šli so v borbo s pesmijo na ustih ...« (Borbena pesem jugoslovanskih partizanov v glasbi in besedi.) 10.15 Od Bihača do Beograda. 12.00 Delovni kolektivi čestitajo — vmes ob 14.00 Reportaža iz Inštituta v Vinči. 15.15 Odlomki iz filma »Jara gospoda«. 15.30 Veselo popoldne. 18.15 Pesem o morju. 19.30 Nekaj vedrih melodij. 19.45 Se še spominjate? (že pozabljene in še vedno priljubljene popevke). SREDA, 31. NOVEMBRA 6.35 Jutranji orkestralni spored. 11.35 Šolska ura za višjo stopnjo: Deset let nove Jugoslavije. 13.30 V pesmi in plesu po Jugoslaviji. 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Naša vas v NOB. 15.15 Igra kvartet Jožeta Kampiča. 16.00 Družinski pogovori — Helena Puhar: Priprava za šolo. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.35 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 22.15 Jazz — coetail. CETERTEK, 1. DECEMBRA 7.10 Vedre melodije. 11.45 Glasbena oddaja za pionirje: Slavko Mihelčič — mladini. 14.25 Ljudsko - prosvetni obzornik. 15.45 Lepe melodije. 16.10 Glasbene uganke. 18.00 Domače aktualnosti. 20.00 Mladinska oddaja. 20.20 Četrtkov večer domačih pesmi in poskočnih nape-vov. 21.00 Mickiewicz — orel poljske romantike (ob 100-let-nici smrti). PETEK, 2. DECEMBRA 6.35 Jutranji orkestralni spored. 11.45 Cicibanom — dober dan! (L. Suhadolčan: Sestrica Zlatolaska). 12.40 Popevke in ritmi. 13.30 Odlomki iz znanih o-per. 14.25 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 15.30 Utrinki iz literature — I. Babelj: Življenjepis Mateja Robioniča. 16.00 Modni kotiček. 18.00 Ljudje med seboj. 20.00 Tedenski zunanje politični pregled. 21.00 Mednarodna radijska univerza. 21.40 Filmske melodije. SOBOTA, 3. DECEMBRA 6.35 Operetna glasba. 11.45 Pojte za nami, otroci! 12.30 Kmečka univerza — F. Sitar: Stanje in vloga dre-vesničarstva v sadjarstvu. 12.40 Odlomki iz Verdijeve opere Traviata. 14.20 Pionirski kotiček. 15.30 Utrinki iz literature -Janez Trdina: Srečanje 3 Primičevo Julijo. 16.00 Nove knjige. 16.10 Koncert po željah. 18.00 Okno v svet. 18.35 Jezikovni pogovori. 20.00 Veseli večer. Upravni odbor Reševalne postaje Kranj RAZPISUJE 1 mesto stalnega oziroma honorarnega računovodje, veščega tudi ostalih administrativnih poslov. Pismene prošnje poslati do 30. XI. 1955 na gornji naslov. Razpis štipendij Komisija za štipendije Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču razpisuje na podlagi predpisov Temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ št. 32/349-55) Osem štipendij za učence Srednje tehnične tekstilne šole v Kranju in sicer: 4 za tkalniško stroko 2 za predilniško stroko 2 za belilnico in barvarno Višina štipendij po dogovoru do 4.000 din. Pismene prijave naj se naslovijo do 10. decembra 1955 na Komisijo za štipendije pri BPT Tržič (sekretariat). LES - Ljubljana POSLOVALNICA KRANJ čestita vsem delovnim kolektivom ob Prazniku republike ter se še nadalje priporoča svojim kupcem. Občinski ljudski odbor • Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL • Občinski odbor ZB Bled iskreno čestitajo ob Dnevu republike 29. novembru vsem delovnim ljudem Živel 29. november, rojstni dan naše republike! 0 'S O (O 0) o CA N s £ •p4 ca M N 11 .s « 43 O o >u o 0) .s Česlilafo vsemu prebivalstvu k 12. oblelnici uojslva Tfove Jugoslavije in mu želijo v nadaljni gradilvi naše socialistične domovine veliko uspehov Naj živi praznik ljudske revolucije! TRGOVSKO PODJETJE Zlvel 29. november, dan rojstva nove, napredne Jugoslavije! „ŽELEZNINA" - Radovljica Oglejte si naš novi lokal »Steklo« Lesno-industri j sko podjetje Bled čestita vsem Gorenjcem ob 12-lctnici naše nove države Vse za dvig in napredek naše domovine! Gozdno gospodarstvo Bled a gozdnimi upravami: Bohinjska Bistrica Pokljuka Jesenice Radovljica Gozdarsko gradbeno grupo Gozdnim avtoparkom ter kovaško-mehanično delavnico čestitajo vsem delovnim ljudem ob Dnevu republike Mi opravljamo vsa dela gozdarske dejavnosti na Triglav-eko gozdno gospodarskem področju Za 29. november čestita vsem državljanom nove FLRJ Hotel Jelovica Bled Srečni in svobodni čestitamo ob spominu na veliki dan 29. november 1942 HOTEL LOVEC BLED Vsem ljudem, ki iskreno žele napredek naše nove Jugoslavije, čestita ob Dnevu rojstva Republike Občinski ljudski odbor ★ Občinski odbor ZKS ★ Občinski odbor SZDL ★ Občinski odbor ZB in ★ Občinski odbor LMS TRŽIČ Naj živi praznik ljudske revolucije! Ob prazniku republike plam teč pozdrav! PARK-HOTEL BLED Vsem odjemalcem, dobaviteljem In delovnim ljudem čestita Mestna klavnica z mesarijo - Bled Geslilkam ob Dnevu republike se pridružujejo Trgovsko podjetje „Vino Bled" Planinsko društvo Bled g pobojankami: „Planine ' na Itlrdu, na Mr/lcm studencu in Upnici Gorenjska tovarna čokolade Lesce pri Bleda Rebolj Jože mizarstvo Belo — Žirovnica FRANC HUDOMAL ALOJZ JAKLIČ mizarstvo slikarstvo in pleskar- Primskovo 70 stvo — Kranj, Smarjetna gora 9 IVAN PIRNAT mizarstvo FRANC NADI/AR Zlato polje, Kranj mizar Gostilna Kranj BOH ANTON VALENTIN PA JER Kranj kleparstvo JAKOB GROŠELJ Kranj krovec Kalvarija 88 STANKO KEKN čevljar »MESt) PROMET« Primskovo 95 Medvode ALOJZ JENKO KARL KRIŽAJ dežnikar mizarstvo Kranj Medvode GOSTILNA JAKOB NOVAK »PRI KOLODVORU« mizarstvo Kranj Medvod* ANDREJ OGRIS »VARTEKS« mizar trgovina Kranj Labore 2 POŽGAJ EDO knjigoveznica — Kranj DELOVNI KOLEKTIV Trgovsko podjetje SREČNI IN SVOBODNI ČESTITAMO "S SPOMINU NA VELIKI DAN — Q 29. NOVEMBER 1943! M •P« I Bombažne predilnice "3 O in tkalnice Tržič tovarne obutve Tržič IN PRODAJNO OSEBJE NJENIH 85 PRODAJALN. ČESTITA VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM K DNEVU REPUBLIKE tSS£ •trni ■cnea un maam VMM nsna K»r . ■Mi SSK ■■■■ čestita vsem delovnim ljudem ob Dnevu republike 1RESKRBA TRŽIČ za veliki praznik, 29. november Čestita Delovni kolektiv TOVARNE ČcVLJEV DUPLJE VSEM SVOJIM ODJEMALCEM. SVOJEMU DELOVNEMU KOLEKTIVU IN VSEM LJUDEM NOVE JUGOSLAVIJE Lesno industrijsko podjetje Tržič čestita za 29. november vsem džavljanom naše nove socialistične Jugoslavije! Ob Dnevu rojstva nove Jugoslavijs čestita vsem delovnim ljudem Manufaktura Rado vilica 0MTRO-ŽIROVMCA uprava Žirovnica čestita vsem Gorenjcem ob 12-letnici naše nove države Prebivalcem Žirovnice in vse naše socialistične domovine čestita ob Prazniku republike Trgovsko podjetje ,STOL' - Žirovnica OB VELIKI OBLETNICI BORBENI POZDRAV NAŠIM KOLEKTIVOM ! PODJETJE ŽIMOPREJA STRAZISCE PRI KRANJU VSE ZA SOCIALIZEM! Ob veliki obletnici iskrene čestitke vsem državljanom FLRJ ČESTITA VSEM GORENJCEM OB VELIKEM DNEVU — 29. NOVEMBRU Obrtno podjetje „Cokla" Biejaka Dobrava Ob velikem cinevu vsem državljanom borben pozdrav! Gorenjska opekarno Dvorska vos pošta Begunje na Gorenjskem CA $49 pvipovočamo ! KRANJ In JESENICE Tudi mi se pridružujemo čestitkam naših kolektivov! Delovni kolektiv PREDILNICA Begunje na Gorenjskem rDtl&ixni k&!tktux tovarne športnega orodja „Stan" r3e.ptinft pxi JUstak se pridružuje čestitkam za 29. november Naše delo ustvarja socializem! KOLEKTIV GROSISTICNEGA TRGOVSKEGA PODJETJA Kjl c* I o < S DELOVNI KOLEKTIV I ČESTITA VSEM SVOJIM ODJEMALCEM JN POSLOVNIM PRIJATELJEM OB DNEVU REPUBLIKE SREČNI IN SVOBODNI GRADIMO SE NAPREJ NASO NOVO JUGOSLAVIJO! nduspkui: OMBAZNI H I ZDELKOV KRANJ čestita k velikemu prazniku vm a poštenim državljanom in vsem svojim poslovnim prijateljem Z delom bomo pokazali ljubezen do svoje domovine! DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE USNJA il 11 STANDARD KRANJ TELEFON 164 SPECIALIZIRANA PROIZVODNJA PODPLATNEGA USNJA IN MASTNE KRAVINE VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM ČESTITAMO OB PRAZNIKU NASE REVOLUCIJE — 29. NOVEMBRI! i9m I/) Naša pol v socializem je pol miru in sožilja med vsemi poštenimi narodi svela J pošilja ob Dnevu republike borbene pozdrave vsem Gorenicem in vsem državlianom napredne Jugoslavile VSEM ODJEMALCEM, DOBAVITELJEM IN VSEMU DELAVNEMU LJUDSTVU NASE NOVE JUGOSLAVIJE ČESTITA OB DNEVU REPUBLIKE DELOVNI KOLEKTIV tekstilne tovarne INTEKS KRANJ Z ZELJO, DA V NEZMANJŠANEM POLETU VZTRAJAMO PRI GRADITVI SREČNE PRIHODNOSTI NASE SOCIALISTIČNE DOMOVINE VSEM PREBIVALCEM KRANJA ČESTITAMO K VELIKEMU PRAZNIKU — DNEVU REPUBLIKE — Z ZELJO, K REVOLUCIONARNEMU PRAZNIKU NAŠIH NARODOV, BORBEN POZDRAV! H JO!!! ••••Hi" •tf DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE VERIG LESCE pri BLEDU > O E > o S 2 Tovarne pletenin in nogavic Lesce čestita vsem delovnim ljudem in vsem delovnim kolektivom ob Dnevu republike — 29. novembru DA BI SE NAPREJ VZTRAJNO STOPALI PO POTI, KI SMO SI JO ZACRTALI V NAJTEŽJIH DNEH NASE BORBE r VSE ZA DOBROBIT NASE LEPE DOMOVINE! Vsem delovnim ljudem iskrene čestitke ob Dnevu republike DELOVNI KOLEKTIV 71 KEM (,(. kovinsko, elektro in mehanično podjetje LESCE Ob veliki obletnici iskrene čestitke vsem državljanom FLRJ Trgovsko podjetje Lesce Tudi ml se pridružujemo čestitkam naših kolektivov! Kmetijska zadruga Lesce pri Bledu M T OB 12-LETNICI USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE, k DNEVU REPUBLIKE ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU Delovni kolektiv Industrije platnenih izdelkov Jarše pri Domžalah PRIPOROČAMO SE S SVOJIMI KVALITETNIMI PROIZVODI! IZ NARODA HLAPCEV SMO POSTALI NAROD SVOBODNIH, MOČNIH LJUDI! Borbeni pozdrav ob Dnevu republike pošilja vsem delovnim ljudem 0\emična tovarna (Podnart Ob 12-letnici naše nove države čestitamo vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem Delovni kolektiv »Okovje« Kamna gorica Delovni kolektiv tovarne vijakov in žebljer „PLAMEN" KROPA čestita vsem delovnim ljudem ob velikem prazniku 29. novembru CEVLJARNA 99 STORZIC" Visoko pri Šenčurju pošilja ob Dnevu republike iskrene čestitke vsem Gorenjcem TITAN" 99 tovarna kovinskih izdelkov in livarna KAMNIK izdeluje ključavnice vseh vrst, pohištveno okovje, kuhinjske strojčke, avtomatske tehtnice, cevi za daljnovode itd. Čestita vsem odjemalcem ob revolucionarnem prazniku naše domovine