..Danica-' izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošli za celo let«» 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta I gl. 20 kr. T tiskarnici sprejemana za celo leto :> gl. <>o kr.. za pol letalgl. 80 k r.. za 1 4 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica" dan poptej. Tečaj XLV. V Ljubljani, 26. svečana 1^92. List 9. Modroversko kermilo zdrave omike. (Dalje.) VII. Poglavje. Razloček d veli oblasti. 8. Duhovščina mora verne spodbujati k pokorščini do deržavnih postav po vzgledu J. Kristusa, kteri je judorn veleval dajati cesarju, kar je cesarjevega, in po vzgledu a postelj nov, ki so opominjali perve kristjane k podložnosti do svetne oblasti.*) Vladar je dolžen, ako je treba z vso svojo veljavo podžigati svoje podložne k svetemu spolnjcvanju duhovnih zapovedi, kteri merijo na cerkveni red.*j Cerkev je v deržavah, deržave so v cerkvi. Dušni pastir mora s svojo čedo v svetnih rečeh pokoren biti deržavnim postavam: ravno tak mora vladar s svojim ljudstvom podložen biti v dušnih stvareh cerkvenim zapovedim.5) Vse je vzajemno med cerkvo in deržavo, se ve, da ker-sčansko, ker cerkvena oblast le svoje objemlje.*) *) Admone ilios principibus et potestatibus subdiios e.sse. dieto obedire. Tit. I. Debes incunctanter advertere regiam potestatem tihi non solurn ad mundi reginien. -»-d m:ixime ad eeclesiae praesidiuni osse eollatam. 1.00 p. ni. Necosse ost. u! piehs. »¡na«- saeerdotis praeceptum non ita nt oportot. custodit. nostro etsaui corrigatur imperio. Reges C.hil-dohoitus et Gontrarnnus. *) Sicut enim rezali«; potestas sacerdotali rehgioni se devotc submittit. sic et sacerdotalis aurtoritas ciim oinni pietatis ollicio se regali dignitati subdere debel. I»ex pr<» aetenia vita indiget pontificibus. et pontitices. pro ternporaliuin rerum cursu. regali indigent dispositione. ('.one. Trosi. *> Ouid enim mihi de iis. <]ui 1'oris sunt judicare? Naru eos. ina in sv. Duha. I čite jih spolnovati vse, karkoli sem vamzapovedal." Matth. 2*. is. l;». 20. Druga je moč zavezavati in raz vezo vati na zemlji, obljubljena sv. Petru. Matth. Ki. I!»! in potem dana vsem aposteijnom: ..Prejmite sv. Duha, kterim bote grehe odpustili, so jim odpuščeni, in k ter ¡m jih bote zaderžali. so jim zaderžani." Jan. 20. 22. Tretja oblast je obhajati sv. daritev v spomin Jezusa Kristusa, kar je naročil pri zadnji večerji: „To delajte v moj spomin'4 ¡Luk. 22. II»., 1. Kor. 11. 24), in jo opravljati ko druge zakramente. < leterta je pravica kaznovati terdovratne grešnike. izročena aposteijnom v besedah. J e pa cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik ¡11 očitni grešnik." (Matth. 18, 17.) Peta je oblast postavljati služabnike za cerkvene opravila in dajati postave za njen red • oblast sprirana po vesoljnem izročilu in nepreter-gano izverševana. Taka je cerkvena oblast, in očivestno je. da nikakor ne meri v deržavni red. 12. Vladarska oblast je vsa zunanja in strinja v sebi sledeče pravice: IVrva je. gledati na spolnovanje deržavnili postav. dajati potrebne nove. strabovati prelom-nikc z denarni» kaznijo &li s telesno, in tudi s sniertj«». kedar silno hudodelstvo t«» tirja. I >ruga je. braniti svoje podložnike tudi z orožjem zoper napade tuje *ile: sovražniku vojsko napovedati in mir skleniti po okolnostih: krotiti med daržavljani nastale razpore. da jim vladar ali sam pravično razsojuje. ali po sodnikih zato postavljenih. Tretja je praviea davke nalagati podložnim, da bo v občni blagajniei denar za deržavne potrebe. Čete rta je. varovati cerkveno svobodo in red: strabovati prederznosti brezbožnih tudi s telesno kaznij«». ako se v hudodelstvo vračajo, kar je pri vseh sodnijah veljavno pravilo: ..Dobrim škoduje, kdor hudobnim prizanaša."* Vladar je Škot', t. j. pastir v zunanjem.'*) povsodi varil lepega reda in čednosti, služabnik živega Boga. da na njegov van strahuje hudobneže:" ali njegova moč gre le na telesno, kakor skotijska le na dušno.*) l:». Svojiti vladi pervstvo v zgolj cerkvenih zadevah. se pravi prevračati red. kterega je Bog vstanovil. Vlada ni izmed tistih, kterim je Jezus Kristus velel: ,.Pojdite, učite vse narode in ker-ščujte jih____" Verni kralji so to resnico slovesno priznavali. Kralj Ljudovik s priimkom: ..močno kerščanski. pervorojeni sin cerkve.u pravi: „Le cerkvi gre določevati, kar je nam verovati in storiti po verskem nauku : le nji gre določevati bitnost njenih razsodov v verskih rečeh in njihov vpljiv na duše vernih. Svetna oblast ne more nikoli soditi o verskih resnicah in o tem, kar je čisto duhovno.'4 Xe bilo bi torej prav. svetnim vladarjem prilastovati. njim nepristojni» veljavo. Kraljevsko veličanstvo, samo po sebi dovolj bliščeče. ne potrebuje izposojenega kinča. Non est tui • >zia. ut adoleas ineensum Dimino. sed sacerdotum. tII. Paral. J«'», et I Keg. 13. 10.» *» I ion is nm 18. 4. *) Itegi corpora coinnnssa sunt. saoerdoti autem animae. S. Chrvsoi>t. „Krivica je. piše kerščanski cesar Teodozij mlajši, vtikati se v cerkvene opravila in posvete, in ne biti v versti svetih škofov.*) In cesar Ba-zilij govori: ..Bodi si svetni človek tudi sama vera. vednost in krepost, dokler je svetni, ne neba biti ovčiea... kteri razlog vam tedaj dopušča. dokler ste v versti ovac, razglabati pastirje in prilastovati razprave, ktere so nad vami.*) lf». Kteri oblasti gre razsodite v v kaki reči, odločuje njena narava in razmera oblasti, ne pa njena zunanjščina. Vsako skromno dejanje ni duševni», vsako občno dejanje ni deržavno ni časno. V veri, v deljenji zakramentov, v uku božje resnice. v bogočastju, v molitvi, v obredu je dokaj zunanjega, čutljivega. občnega ali javnega, kar spada vendar bistveno v področje cerkvene oblasti. Vse to zategadel v svetno področje tiščati se pravi samo eno oblast priznavati, namreč svetno, češ. da ima razsoditev v nebeškem iu svetnem. Xe tako. Kralje stavi kerst med otroke sv. cerkve, ne pa za njene gospodarje in sodnike. Hinc unanimi consensu receptum est. causas saeramentorum esse mere erclesiasticas. eo quod hae ex natura sua sint mere spirituales. Vanespen. jus. ecel. (Dalj. na?l.) Ivan bogoslovec, vojak. (Dalje.) Ivan bogoslovec in n o v o m a š n i k. Komaj so Ivana odpustili od vojaščine, slekelje vojaško obleko in zopet oblekel bogoslovsko. Vsi so ga bili veseli, predstojniki in kleriki; ko je prišel v semenišče, bil je pravi praznik in zmagoslavje za njega, kajti vsi so ga pogrešali. A tudi njemu je bila ta spremena prav všeč. kajti sedaj je zopet bival v svojem življu. S prejšnjo gorečnostjo se je lotil pobožnih vaj. katerih se je tudi med vojaki rad spominjal, dasiravno jih radi mnozih opravil ni mogel izverševati Z učenjem pa mu je šlo v začetku nekoliko terdo. kajti za časa vojaške službe je bil marsikaj pozabil. A njegovi nadarjenosti in vztrajni pridnosti se je posrečilo, da je prej nego v jednem letu vse nadomestiL kar je bil prej zamudil. In ko je preživel dve leti v semenišču, cenil1 so ga predstojniki za sposobnega, da se mu podel sveto mašniško posvečevanje. Dasiravno je bila t° Ivanova najvišja želja, vendar se je vedno smatral nevrednega za toliko čast. Zato se je kaj skerbno pripravljal nanjo in skušal otresti s sebe vse, kar bi bilo še zemeljskega na njem. *> Ne las enim est. <|ui sanrtissimorum episcciporam eatalogo adseriptus non est. illum eeclesiasticis negotiis et consultationibus sese iminiscere. *) Ouantaeeumi|ue enim religio-iis et sapientiae laicus existat. vel etiam si universa virtute interius polleat. ovis vocari non desinit... uae ergo vobis ratio est. in ordine ovium constitutis. pastores verborum subtilitate diseutiendi et ea. <|uae sunt super vos. «juaerendi et ambiendi ? Ko so ga naposled škof mazilili s sveto krizmo. ko mu je bilo vtisnjeno neizbrisljivo znarnnje. čutil se je tako terdnega. da je bil pripravljen terpeti in darovati vse za blagor sv. Cerkve in človeštva. Zlasti lepa in ginljiva je bila njegcva nova maša, ktero je obhajal precej naslednji dan, ko je bil posvečen. Znamenita je bila zlasti tudi radi različnih oseb. ki so se je vdeležile. Ko je bil namreč Ivan zapustil vojašnico, ni pozabil svojih prejšnjih tovarišev, temuč dopisoval si je vedno s posameznimi prijatelji. Kedar je prišlo kako njegovo pismo v vojašnico. hitel je koj prejemnik med svoje sodruge ter ga jim prebral od slova do slova. In potem je romal list iz roke v roko, kajti vsakdo ga je hotel sam prečitati in se ga takorekoč na pamet naučiti. Sedaj pa. ko so zvedeli, da bode Ivan obhajal novo mašo, sklenili so nemudoma, da se je bodo vdeležili in mu poklonili kaj za spomin. Najraji bi bili šli vsi sami na novo mašo; tako zel o so spoštovali in ljubili Ivana. Ali ker se to ni moglo misliti, podali so se k stotniku, ki je tudi zelo spoštoval in ljubil verlega Ivana, da bi dovolil vsaj posebnemu poslanstvu vdeležiti se nove maše. Stotnik jim je z naj večjim veseljem vstregel. izbral je satn pet najboljših Ivanovih prijateljev, ki so bili večinoma podčastniki, in obljubil je, da se bode deputacije tudi sam vdeležil in jo vodil. Tudi glede daru se niso mogli zediniti in zato so se na novo zatekli k verlemu stotniku. Le ta je nemudoma naročil pri umetniku srebern kelih. Na podnožji so bila napravljena znamenja posameznih vojaških dostojanstev, med njimi pa je stal angelj, ki je deržal nad glavo z obema rokama umetno iz-veršeno kupo. Kelih bil je tako lep, da se mu vojaki niso mogli načuditi. Določeni dan je odpotoval odbor v krasnih oblekah v Ivanov rojstni kraj. Nihče ni vedel za njihov prihod razun gosp. župnika, kteremu je bil to stotnik poprej na skrivnem pismeno naznanil. Ivan se je bil ravno podal v župni dvor. ter težko pričakoval, da se prične sveto opravilo. Ko je ljudstvo videlo, da so šli vojaki v svojih bliščečih opravah — ki so le redkokrat v vas prišli — naravnost v župni dvor. bilo je prestrašeno, meneč, da so prišli kalit mir in motit lepo slovesnost. Taisto je na pervi pogled tudi Ivan mislil. Toda ko je spoznal svoje tovariše, podajal jim je ljubeznjivo roko, rekoč: JJj. tu se vidi poveljniški talent gospoda stotnika. Pervi trenotek utripalo mi je serce strahu, a sedaj ini utriplje še vse bolj radosti in veselja. Vedno vam «.stanem hvaležen, gospod stotnik, in vam predragi prijatelji in vsem nekdanjim tovarišem, ktere zastopate na moji novi mašil" Preserčen je bil ta sprejem. Tudi ljudstvo je berzo spoznalo, da so le-ti vojaki Ivanovi prijatelji in nezmerno je bilo veselje ined vsim občinstvom. Koliko je bilo veselje, kako vse ginjeno in solzno pri sv opravilu, kdo je zmožen to dopovedati; Po končani sv. maši šli so v župni dvor k obedu Na obeh straneh novomašnika sedeli so njegovi postarani stariši, s solznimi očmi videč toliko čast svojega sina. Poleg njih sedel je stotnik s poslanstvom; potem župnik, ki se je, kakor je sam dejal, od veselja za mnogo let pomladil. Naposled sedeli so mnogi gg. duhovni in še drugi Ivanovi prijatelji. Vedrilo je bilo izverstno. zato sta skerbela g. župnik in pa stotnik, ki je pripovedoval razne mične dogodbe iz Ivanovega življenja pri vojakih. /Dalje nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Govor prelata dr. A. Čebašeka pri 23. občnem zboru katoliške družbe 10. febr. l*t»2. Veselje in žalost me obhaja že več let pri vsakem občnem zboru naše družbe. Veselje pred vsim že zato, da se družba obderži že toliko let. ko so ji nekateri napovedovali in želeli hiter konec in pogin, kljubu temu že terpi čez 2:s let, in utegne praznovati čez 2 leti svojo 25letnico. kar je za katoliška društva v sedanjem nevgodnem vremenu gotovo redka in za nas vesela reč. Da se pa tudi pri ne-vgodnih razmerah tako dolgo ohrani, je lep dokaz, da ima družba v svojem bistvu zdravo jedro in močno kal, ki tudi pri hudem vremenu ne pogine in še sad obrodi. In to je drugi vzrok veselja, da družba še vedno dokaj dobrega stori na raznem polju poduka, čitanja, pobožnosti in tudi razveseljevanja po svojem geslu: „utile dulci — koristno s prijetnim." Da je pa ta sad bolj skromen, so vzrok skromne duševne in gmotne moči naše družbe, ki se mora še vojskovati zoper razne opovire od nasprotne strani. To je pa ravno vzrok žalosti ali otožnosti. da družba le malo napreduje, da ima premalo podpore za veči razvoj, da se je verni, zlasti omikani v mestu, premalo vdeležujejo in ne priznajo njene važnosti in potrebe v sedanjosti; nasprot pa se množč zapreke, in nasprotniki jo mislijo zlasti s tem zadušiti, da jo v svojem napuhu popolnoma prezirajo, kakor bi bila le nepotrebno podjetje, za ktero se ne zmeni napredni narodnjak, kteremu je le absolutna narodnost čez vse. llavno ta brezobzirnost in nemarnost priča, da je kat. družba še vedno potrebna in pogumno rečem, bolj kakor kedaj. Kajti glasoviti liberalizem se siri in šopiri, kakor drugod tudi pri nas čedalje pre.-irneje in žuga okužiti vse kroge, pred vsim rako zvano _inteligenco" in po nji ves narod. Ako pa kteri pravi, da pri nas ni liberalizma, je slep ali hinavec: saj že povsod vidimo in čutimo njegov sad' Kavno minulo leto se je pri nas ta novošegni liberalizem organiziral pod imenom: slovensko polit, napredno društvo, kteremu je katoliška vera deveta briga! V resnici pa to društvo ni katoliško, ne napredno. Kvo dokaza: I. Da je proti versko, mu je „Slovenee* vlani temeljito dokazal, in nihče ni skusil ovreči tadanjih razlogov; tudi mi terdimo. da je to novo društvo protiversko. saj se nasproti postavlja in nasproti dela katoliškemu političnemu društvu: tudi se vedno upira verski šoli. kar ni drugač mogoče. kakor da vero prezira, in je torej brezversko. Dalje to razodeva s tem. da napada in černi katoliško hierarhijo « d poglavarja do zadnjega kapela na Ali se pa mor«* ločiti katoliška vera in hierarhija, bistven del k«Tš\anske Cerkve.ali ne govori Gospod sam : kdor vas zaničuje mene zaničuje? Tudi nimajo liberalci pravega pojma «»v»-ri. ktera je. „dar božji, čeznatoma luč" itd.: liberalslvo pa veruje, kar se mu ljubi in drugo za verze, kakor se mu zdi. Taki ne veruje cerkvi, temuč le sebi. kajti sv. cerkev uči vesoljno vero. ker ima vsa ravno tisti temelj, božjo resničnost, ki se ne da deliti; veruj • vse. ali pri nič. Že sv. Avguštin piše takim svoje-glavcem >ui in evangeliG. «[U*><1 vultis. «-r-iitis. er *1U«k) non vuitis. non «reditis. voh is potius, «|uam «•vangelio «Teditis. Vi. ki v evangeliju verujete, kar > • vam ljubi. in kar se vam ne ljubi, ne verujete: Vi veruj«-:.' sami sebi. ne pa evangeliju." In že sv. Pavel ;.iš-- Korinčanom: .An Christus divisus est? .le 1: Kristus i.j/deljen >" Spi'«h se kaže povsod liberalstvo protiversk ». tudi v v-ih svojih listih. tak» da velja sploh ravno tolik., brozversko. kakor liberalno: oboj».* je zoper cerkev m nj.n»* služabnike: zop«-r vse. kar je katoliškega značaja Ni ea.-a in ni naš namen, tu preiskovati in liašt'-vari vir» v *ega novodobnega brezverstva. saj jih naj 1-š im- novan»' v vsaki nabožni knjigi; taki so. slaba * 'Varšija. »stranska, polovičarska veda. napuh in strast, razuzdano življenje, po kterem želi liiti br« z S . Infka itd L..- j-.' !en vzrok nekoliko oglejmo. k*'*ri j*- * u li dandanes prav pogosten, to ie neved-n"S' v v rskih rečeh. kt.-ra j-- tu !i med našo dozdevno int.dhiit-n-' > prav nava Ina In dos*ikrat prav ogromna, tik«», -ia veli krat mali solarčk: »n :»ripros*e keršče-ni«e več k-t _oliL" resni« ah. n pr. o šenju. o bi>tvu. •« "-••bi milosti Kan*T" ve«to <> oistv.-nih verskih Kristus».vi • s* bi in našem odre-»novi i:i oblasti sv. cerkve, o po-;: še celo «. človeškem bistvu in pokli- u !>oš 1 >bil nedoločn 4 ali popolnoma napčne «• lgovor -. ki zaslužijo prav res znamko „ung-miigend." Kar j»* pa s- - hujši, je t-.. J a t»- sv« »je nevednosti sami n» spoznajo in se zat" ustavljajo vsakemu boljšemu spoznanju in podučenju. Slepi s«», pa pravijo, da vi lijo. in /.ato so n».-ozdravljivi: vpijejo, da so katoličani. da vera ni v nevarnosti, pa dostikrat ne ved"», kaj je vera* Vprašam !e. kako *-a bodo podu-čt-ni. kako vero imeli? Kar so se ko otročiči učili, so že davno pozabili: pozneje se marsikteri ni menil za verske resnice. bral ie 1" liberalne časnike, verske knjig»,- mu ms-» vgajale, resne reči premišljevati ni maral, občuje le z brezverci, klerikalci so mu zoperni, v '-erkev ne h «li. kakor bi bile pridige vse le latinske in tako za «-erkvene obrede čisto oterpne. zaklad •>v. ver - je polagoma zgubil, in kar je še hujši, tega s - še r»>- zave. še ne pogreša je ne. ne ve kak revež in siromak je v tem ..žiru Se več. v verskih zadevah hoče 'u-li več ve leti, kakor b »goslovci. duhovni, ki se cela leta. vse življenje trudijo, da bi globokeje s;•«»znali resnice božje, tudi izverstnega profesorja in doktorja sv. pisma ostudno pitajo s priimkom „krivega preroka." m ga nesramno imenujejo hinavca, izdajalca itd. da ie cela versta tih gerdih pritiklin, kakor J>.'g«»kletne litanije.^ Pač take ostu«lne spake n»* kažejo hvalisane razumnosti, veliko več so po- prejšno nedeljo (septuvagesimo) oznanil, da hoče prihodnjo nedeljo, seksagesirno darovati sv. mašo za premilostnega knezo-škofa in svetlega cesarja, ki sta mu to novo čast podelila, ter da ta dan hoče pervikrat kot kanonik nastopiti, pokazalo se je. kako je verli in goreči duhovni pastir spoštovan, kako priljubljen. T«» je bil res — slaven dan za Sent Jakob-sk«. far«». Cerk«iv. že sama na sebi tako krasna, kar vse je delo marljivega g Rozmana, je bila kar na vso moč ozaljšana. posebno prezbiterij, da se ti je zdelo, kakor bi bil prišel v sprelep vert. 'i. novi kanonik je ob Oih med veliko azistenco daroval slovesno sv. mašo. — veličastno res dover-šeno petje pod vodstvom g pevovodja Belarja je povzdigovalo prelepo slavnost. h kateri se je bilo zbralo ljudstva p«,lna cerkev. V poz Irav je kor g. novemu kanoniku pri vstopu v cerkev in ko je od altarja šel nazaj v zakristijo, zapel pesmico, ktero je nalašč za to slavnost zložil g. katehet Rok Merčun, ktero prinese „Danica" drugi pot. Ljubljana. Ljubljanski postni list vzvišenega gospoda kneza škofa je ravnokar prišel na svitlo in je prav posebno važen in potreben, še zlasti za sedanji čas Obravnava namreč posvečevanje nedelj in zapovedanih praznikov in skazuje. da nedeljo in praznike moramo posvečevati 1. zarad časti, ki smo jo Bogu dolžni: 2. ker je sain Bog to naravnost in terdo zapovedal: ker tudi sv. Cerkev to zapoveduje, in je namesto sobote stare zaveze odločila nedeljo za posvečevanje; 1. ker to posvečevanje tirja tudi naša lastna sreča: •">. ker so tako strašni nasledki. ako se »Inevi Gospodovi ne posvečujejo itd. Parstirski list ni le samo močno podučijiv. marveč tudi zelo zanimiv, vseskozi praktičen, djansko-koristen. Bog daj temu primernega sadu! Od gorenjske strani, ">. februvarija. (Nekoliko besed v žalni s p o m i n p r e č. gosp o «1 a dekana Matevža Frelih-a.» < K«»n«-«\) Leta 1871 najdemo pokojnega g. Frelih-a kot župnika v Vel Lašičah. Njegov sprednik preč v g Jan. Brodnik in on (Frelih namreč) sta si bila glede vneme za zidanje cerkva enaka kot «Ive voščeni sveči Gospod Brodnik je zidal v Lašičah novo cerkev, novi farovž. in. če prav vem. tudi novo šolo. vse kmalu eno za drugim. Pa. — kar mi je gosp. Brodnik sam v neki navzočnosti v Lašičah pravil — (bila sva si slučajno tu«Ji dobra znanca*. Laščanji mu o zidanji nove cerkve zvonika prejšne stare cerkve niso pustili podreti. in moral se je vdati, hočeš — nočeš, njih volji. \ovl cerkvi pa je bil stari zvon k res prava pravcata jjavova noga." kar mi bo gotovo vsak priterdil, ki je to vidil. Umni in skerbni gosp. Brodnik je bil vender prostora za dva zvonika pri novi cerkvi vrav-nal. in to delo za poznejše čase ali samemu sebi. ali dobne izrazom pouličnih pohajačev: tudi ne pričajo kuži 'imrod^^ llb*ldlne jj^1* rbušP zt svoie2* naslednika prihranil Kar je njemu ItiJbUt^frjCK V^^HkU^ A ,<^u-pdhod iz fare iv Žužemberk) zabraml. zveršil je po la/Ljuuljaiie.^(N o v i ca/t ni kan«Jnik Jan kojni gosp. Matevž. Da si ste bili za njega šoli zidanja v l^tfiSdjaiie^t^o^i n a n «/n nT J a n "Nep. Rozman poslavljen.» Veselje je zavladalo po Sent Jakobski fari, ko je berzojav nam naznanil, da na predlog prevzviše-nega knezo-škofa so svitli cesar našega obče ljubljenega. toliko zasluženega gosp. župnika imenovali častnega kanon:ka. V domači fari kakor zunaj povsod slišal se je le en glas: Če kteri duhovni pastir zasluži to počastenje. so ta vsestransko neutrudljivi g. mestni župnik Rozman. Ko je prečast g. slavljenec Matevž. Da si ste bili za njega britki Stari Loki in na Premu: vnema in gorečnost njegova za lepoto' hiše Božje bila je pa vendar še večja, in tako se je polotil še tretjega, težavnega dela. S pozidanjem zvonikov dobila je La-ščanska cerkev čisto novo in sprelepo čelo. katerega vsak občuduje, ki hodi ali potuje skoz imenovani kraj. Tudi farovž je bil dobi! rajni o prihodu v Lašče po zunanji strani še neuglajen. kar je dal vravnati tudi on. Da si pri taci h razmerah blagi gosp. Frelih ni mogel polniti žepov in veliko misliti na se in na svoje lastne potrebe, kedo bi se temu čudil ? Vsakdo, ki )e poznal darežljivost njeg•» morda kdo mislil: in;«r nam ni dovolj iolgučasen štiridesetdanski oost. ki nam odvzame navadna razveseljevala, je treba še nam tak«, glasn-- in sl«*v» klicati v spomin človeške slab.»sli. križe in težave. ki nas že tako neprestano preganjaj«» - iJj^ j»_re«lragi. ta spomin, čeravno /¿t-me poln britkosti in poin gr«*n-kosti za vas. je vendar potreben in korist- n: zakaj àkVf ga bômo prav razumeli, nam ne bo \/.r«»k žalosti, marveč bo prinesel zdat.no pom«ič in tolažb«, naši duši. Odkar je vsled greha našega pervega ..otu. S'ojffu '.br.izu ln>š ledel l.rith." d. Mojz. *'».. 17 . 1>.i. od tistega nesreč-nega trenotka je postala zgodovina vesoljnega rodu človeškega in vsâcega Človeka p »sebej zgodovino britkosti, in zemlja se je spremenila v solzno dol,no. Od tedaj je povsod odmevala tožba Davidova: »tisko in bridkost sem našel. To je torej žalostna dedščina revnih Adamovih otrok. Le oglejte si vs»i človeške stanove, od mogočnega vladarja na prestolu bliščečem se zlat;» in dražili kamenov. do zadnjega berača, kateremu ie za sdo pokriva telo raztergana obleka: povsod; boste našli križ in bolečino, tembolj občutljivo m t«.-žko tam. kjer se najmanj nadjamo jo najti vsi. visoki in nizki, učenjaki in nevedneži. zdravi in bolni brez razlike morajo zdihovati s Psahiiistoin vsak dan: ,£0*10 in. bcitkost sem načel,' in s Salomonom govo rim: „Videl sem v se, kar >v »jo t i jio-t s'dniriu, in »//<•/ nerimernnst in o'»težnost duhu." Ivvle. i.. II» lies je, da skušajo mnogi olajšati si težo nadlog, stiske in žalosti v šumečih veselicah, v igrah, potovanjih in drugih stvareh: toda vse zastonj; zakaj britkosti zunanje ali notranje nas preganj aj«» vvdn«» in povsod. In da jih tudi za tr«'n<»iek utešimo. hitri» se zopet zbudijo ter nas mučijo tembolj občutljivo, čimveč smo se prej trudili, da jih vtolažimo in na nje pozabimo. Tako nam ne preostane druzega. kakor s sv. Pavlom govoriti: , ter ¡ti mu vsakovrstne na ilotjr ; zunaj boji, znotraj strah." (II. Kur. 7.. ."». i Nikakor pa ni moj nain«in. «la bi kdo iz reče-nega sklepal, da je vsled toliko nadlog kristjanov življenje preveč težavno ali eelu neznosno, ter bi malone opravičeval tistega, ki se vgledavši križ. brez potrebe ves prestraši, ter mesto da bi ga rado-voljno objel, voli rajši storiti svojemu življenju žalosten konec zj_>studniin grehom snuiuinora Ne tako, predragi' Nadloge, če tudi bodeče kakur ternje, se premenijo v cvetlice tistemu, ki jih zna in hoče oberniti sebi v korist, in to zavoljo neizmernih vspehov, katere prinašajo nadloge naši duši. In resnično, tisti David, ki je zdihoval: „stisko in britkost sem našel," dostavi tudi: „tedaj sem klical v i m? (¿o*podoro," ali kakor se na drugem kraju lepo izrazi: „Kri¡h zveličanja (t. j kelih britkosti) bom vzel in ime liospodovo bom klicalVn\" ikon»-«- nasl.) Marijin zvon. Tužno. milo še razlega Glas zvona se na okrog. Ko že mrak večerni v lega Se čez hribe, plan in log. Sluša potnik, ki v nižavi Tih koraka in potert. Duh mu blodi po daljavi. A pogled je gori vpert. Vidi cerkvico prijazno. Kamor ga vodila je Skerbna mati. on pa pazno Molil ž njo molitvice. V duhu zre presrečne dneve. Ko je kot pastirček mlad Pel vesele tod napeve. Ni še znal zn tugo. jad. _Kje si srečna, zlata doba. Kje ste mati. dobra mi? — Tema že vas krije groba — Gori videti vas ni!a Zvonček poje in odmeva. — Potniku ineči sercč P»-rsa merzla mu ogreva..... Vabi iz oči solze. - K S. Razgled co svetu. A Sim. iS t a ros 1 o v »mi s k i poduk.» V šoli pa-pi-škega rimskega semenišča pri sv. Apolinaru v Rimu j«* pred novim l*'tom ¡«rdesor I lise Denunzio začel razlagati sTao»s!« venščin-> To piš»* „Katoliška Dalmacija" in pravi, da in:;» dostojno število poslušavcev. ll-rvatov in družil. Stov*'i:«»v: vendar ne toliko, kolikor bi bil«» priiii*'rn»> šrevilu Slovanov (Slovanov*, ki so v Rimu v naukih. Marsik*»*ri imajo premalo navdu-dušenja in n - razum»-va|o vzvišenega odmena. iz kte-pga s'• sv. "če I.m.ii XIII vstan»»vili v omenjeni napravi star-sl-v^n^k" st«-lico. To sem omenil memo gred-*. k»-r glavna r»'č mi je. vam naznaniti, da sv. ><(■" papež v svojem prizadevanji ljubezen skazovati do Slo ven« »v so vstanovili v vatikanski knjigarni mesto pisarja za slovenske slovanske) jezike, kakor je že vstanovljeno - za gerški. latinski in za vzhod- nje jezike. Skriptor je imenovan pohvaljeni profesor Denunzio. kteri je v šoli naznanil željo, da naj bi se novica naznanila slovenskim časnikom, da spoznajo Sloveni. koliko skerbijo papež sami za njihov slovstveni napredek. O ravno tej priliki povedal je profesor, da je imel zaslišanje pri sv. Očetu, ki so vpraševali o številu in napredku slušateljev starosloven-ščine. ter so naznanili zadovoljnost o vspehu. pa želijo, da se prihodnje leto vedno več mladenčev posveti učenju staroslovenskega jezika. Kako se godi v Rimu? „Rim je ob tla in na boben____ zares, pod papežem, ko so (prostomišljaki) govorili, da je Rim pod papeževim trinoštvom. je bil Rim pač na tisuč boljših nogah, kakor odkar smo v (tako imenovani) dobi «oproščenja." — Tako je pisal zdaj eden laških socijalistiških časnikov. Zgodi se pač, da včasih je prisiljen tudi zelenec resnico govoriti. Pod papeževo vlado ni nihče stradal v Rimu. dobrotne naprave, ki so jih zdaj framasoni pogoltnili, so bile tako obilne, da je bilo oskerbljeno in revežem ni bilo treba nikjer sile delati. Zdaj pa. je rekel minister Nikotera. imajo 20.000 delavcev, ki nimajo nič dela in z družinami vred nič jesti, in le z naj večim natezarjem bi bojda utegnila deržava tisučim izmed teh delo delo oskerbeti; druzih 19.000 naj išče privatne pomoči! Ta je lepa! Poprej so davke na davke nakladali in še grabili; zdaj naj pa osebni dobrotniki lačne nasitujejo? In dasiravno so druzih 22 000 tujih delavcev iz Rima v okrajine pognali, vender s tem tudi ne bo pomagano ker ostane ondi 20.000 domačih. Zato piše „Moniteur de Rome," da po mnogih okrajinah po Laškem, zlasti pa v Rimu. je revščina nepopisljivo velika. In pri vsem tem so framasoni še tako slepi in hudobni, da romarje, ki nosijo denar v Rim. zasramujejo, nadlegajo. mučijo in tarejo, ter odvračajo od romanja. Kdo se bo torej čudil, ako časniki naznanjajo, kakor „Vaterland" piše: boben poje za bobnom : prometa, kupčije nič ; gostilne prazne ; tujcev tako malo. kakor še nikoli ne! EJen mestnih svetovalcev popisuje silno revščino po marsikterih mestnih oddelkih in pravi, da v stradališčnem oddelku pred oddelkom „Porta Piau (kjer so bili Sardini v mesto ulomili). je tolik stradež in reva. da bi gospodarji že odjenjali stanarino od prebivavcev zahtevati, samo da bi jim gostači ne tergali lesnine od oken. ktero za kurjavo porabljajo! Kar so presiti prostomišljaki in laži-rodoljubi iskali, to so našli! Pri toliki „mizeriji" pa hočejo v Rimu še prav razuzdano pustovati. V ta namen se je zbral odbor, toda ljudstvo, kakor pišejo iz Rima, s«» ne bode vde-leževalo. ker brez denara se ne more pustovati in katoliško časništvo oporeka zoper ta odbor in njegovo početje, ker hočejo maškarado šemarijo napraviti celo v Kolosevinu. kteri prostor je s smertjo toliko inučencev posvečen. Zato se je tudi več katoliških mestnih očetov uperlo zoper toliko prederznost in „iz zgodovinskega, umetnijskega in verskega ozira" oporekajo proti tolikemu skrunjenju tega svetišča in so vladi priporočili, da naj prepove to pohujšanje. Storili so framasoni že odveč hudega temu svetemu prostoru, ker že 1 1*70 so od ondod odpravili veliki križ. ki je stal sredi Kolosevma, odpravili tudi postaje križevega pota. ki so stale znotraj ob zidu okrog, ter so verniki ob petkih in nedeljah se shajali in križev pot molili. Prišel bode pač čas, ko bodo Rim- ljanje med spokornim jokom križ in štacije /opet postavljali; ali kdo bo odgovarjal za zgubljene duše in za nezmerne pohujšanja, ki so se med tem ondi godile in se še godijo ? Eervaško. (Novi gerš ko -katoliški škof.) Križevska gerško-katoliška škofija je bila skorej tri leta izpraznjena po smerti preč. g. KI i j a Hranilovie-a. Se-le pred par mesci se je naznanilo, da naslednik Hranilovirev je preč. g. Julij Drohobeezky, mašnik školije munkaške. prisednik duhovnega stola in ravnatelj učiteljske šole v I ngvaru. Čedica njegova je sieer mala. pa važna na slovenskem jugu. namreč iz tistega dela slavonskega naroda, ki je pred 2on leti zapustil gerško-vzhodnjega razkolstva in se povernil v katoliško Cerkev; prideržal si je pa pri tem vzhod-njo liturgijo Rojen je bil novi škof I. 1^5'J v mestu (ianga na Og-rskem. posvečen mašnik pa 1. l*7i;. Solnogracl. (Nova univerza» „Pridite in pomagajte vst nioviti svobodno katoliško vseučilišče!~ Tako kliče solnograški gospod knezo-nadškof Janez. 2. t. m., to je. na Svečnico ls'.i2. V Solnogradu je namreč družba, ki že 7 let dela in se trudi za vstanovitev katoliške univerze. Prav za prav bi se morale že obstoječe visoke šole svojemu namenu poverniti. kteremu so se zneverile. kajti vse so vstanovljene od katoličanov po katoliških načelih; ker pa tega ni v sedanji dobi pričakovati, ni druzega pomočka. kakor nov<» svobodno katoliško univerzo vstanoviti. V ta namen je omenjena družba dozdaj zbrala 100.000 gld. in sklenila je družba s knezom nadškofom na čelu. da se oba svetovna oddelka berž ko mogoče začneta, namreč pravoslovna in tilo-zofiška fakulteta, in v ta namen se prično podpisovanja prostovoljnih darov za pričetek in vzderževanje proste katoliške univerze v Solnogradu. • »ddajati se prično darovi še le, ko se bo pričela ta naprava in oddaja se skozi 10 let naj »nanj po 10 gld. na leto. Berž ko bo s podpisi zagotovljenih najmanj 100.O00 gld.. bode v. č. školijstvo hitelo poslednje priprave vrav-nati. da se omenjene fakultete prično: c. kr. bogo-slovska namreč že obstoji, oni drugi se na novo vstanovite. in od takrat se bo reklo: v Solnogradu imamo katoliško vseučilišče. Medicinski oddelek se bo zarad višjih troškov pozneje vtemelil. pričenja se pa tudi že prej pripravljati. Središčni odbor torej vse katoliške prebivavee kliče in vabi. da naj se prav mnogoštevilno podpisujejo. Knez nadškof vabi in pravi: Preslavno in vzvišeno katoliško je delo, ktero hočemo zveršiti! Naj višje tehtnosti je za vterjenje habsburškega Prestola, za Cerkev in deržavo. za družbinstvo in družino, za čas in za večnost. Ogersko. Novi ogerski knez pervostoljnik Yaszary je bil 7. t. tn. posvečen v domači kapeli v Ostrogonu. Nuncij CJallimberti mu je o tej priliki izročil pallium, znamnje nadškofovske dostojnosti. Dunaj. (Oziroma na božjo službo in verski duh v vojaščini.) „Vojaški časnik" (Armee-blatt") je prinesel ukaz vojnega ministra do vojnih komandantov, v kterem svarilno omenja, kakor se mu je poročalo, da se ne spolnuje povsod ukaz, ki zadeva vdeleževanje vojaštva pri Božji službi, kakor veleva ij 58 vojnih službenih pravil. Minister omenja kako silno važno je versko čutilo pri vojakih in kako božja služba poživlja to čutilo in torej zapoveduje, da naj se ukaz v prid Božje službe točno spolnuje. Dalje obžaluje, kar se je slišalo, da se častniki, zlasti mlajši, marsikterikrat pri cerkvenih opravilih ne obnašajo tako. kakor se spodobi r^snobi in častitIjivosti Božje službe. Minister se zanaša, da. vsak častnik ima v sebi čutilo postavnosti. in pa zavednost, da izgled častnikov mora vsak čas biti taki. da prostim vojakom služi v posnemanje: in to naj bo spodbudek. da kake posamezne nasprotna prikazni jenjajo. Slednjič omenja minister s«* tn. d;« očitni plesi v adventnem in postnem času so varnemu prebivalstvu pohujšljivi. Vr naj častniki ni vojaški vradniki t" versko čutil«» spoštujejo. Dunaj. < (Y< e j e p o t r e h n a v r s k a š < • I a -1 1.-slednji čas so bili gostilničarju v M-i Hmuu p rosto kradeni sodovi z olom in kokoši iz gradišča lu kdo so bili ti tatovi? Peteri po 1"» in Pilotni tepei. ¡1 š»' le s 11. letom i. ki niso bili pri nikak-r>n-m roko delstvu. pri nikakoršnem delu Sod' »* so v njuhali zavite odpravljali in tudi kuretnino nosili k staršem najmlajšega tatn: tam so krad< ž popijali. sod»' pa požigali. da so pri ognju ukradene kur«- pekli in se z njimi mastili. Policija jih je z iperla. ali kdo bo take spake zdaj poboljšal, k » so p .hujšani in spri deni skor dorasli ? K temu naj omenimo « n slučaj iz dunajske porote. JI. p. m. je „ Aligein. -"-steri. Lebrerztg." prinesla šolsk spis. ki psuje katoliški nauk Spis je der žavno pravdništvo precej kontisciralo in pisava lu terana i/. Prusije zapravdalo. Deržavni pravdnik je. tožil in dokazoval, da spis J nsere Krziehung /ur Wahrheit" psuje šege in vravnave katoliške Cerkve, da pruski protestant terdi. da verski nauk ne gre v šolo. ampak le v družino: d:« je zabavljal tudi zoper rabo zgodb sv. pisma v šoli: terdil je zatožen i protestant, da otroke v šoli ne napeljujejo s k rščanskim naukom k resniei. ampak k laži in hinavstvu, itd. In kaj je doseglo derž. pravdništvo - Sklep pravd-* je bil. da dunajski porotniki so tožei.ea protestanta za nedolžnenega spoznali. Vender d» ržavni pravdnik je pri tem ostal, da zadevni spis s-- n-' sme dalje razširjati. Vidi se. da dunajski porotniki so t,o pot imeli precej široko vest in ni čudo. da se slišijo velike napake izmed mladine, ako se sme psovati ker ščanski poduk v šoli? Iz Amerike. „Jednota." list katoliške slovenske družbe v Ameriki, ki se imenuje -Jednota*1 «edinost». naznanja 4. februvarja. da bode list nadalje izhajal redno vsak teden. Slovak Printig s tovariši je lastnik in izdajatelj. Ta številka naznanja prav znamenit -reči. in sicer pred vsem o novem škofu v Clevelandu ir. Klivlendui, o kterem piše: Papeževo pismo, vsled kterega je prečast. gosp. dr. J. J. 11 o r s t m a n imenovan za škofa ( levelanškega. je došlo 24. jan. v Filadeltijo. Slavnost posvečevanj:« je postavljena na 20. februvarija i tedaj vtVrajšni — sv. Matija dan», in goditi se je imela v pervostoljni« i v Filadeltiji v pričo mnogih nadškofov in škofov. Po svečevalec je bil odmenjen nadškof KIder, ki je nadškof ondotne škofije. O tem se bode zanesljivo še mnogo pisalo in bralo. Dalje poroča „Jednota:* Č. g. Kvgenij Volkay. greško-katoliški duhovni pastir v Huzletonu (kjer „Jednota" izhaja) je dobil sporočilo od presvitlega gosp. Julija Drohobockega greško-katoliškega škofa na Ogerskem »prav za prnv v Križe vcu na Her vaškem», da so v h'i mu odločili poslati enega gerško-katoliškega .škofa v Zedinjene deržave. S tem (pristavlja „Jednota^) bode morebiti konor- tem velikim nepnkojem. kteri gospodujejo po gerško-katoliškib našelbah v Ameriki. — Tudi še piše: Oo. Jezuiti v Bengaliji, v Indiji so kerstili 35.000 ljudi. — Sv. prestol Rimski) ni sprejel odpovedi č. g dr. M-ssim-rja. profesorja na univerzi v Vašingtonu iker študira tudi naš gosp. Bajic. Vr» za škofijo v Oreen llay-u «za ktero je odločen). «¡rozna nesreča. Dulin. verstí» dinamita, je pri n.»kem delu dva Slovaka končal, njih is pa strašno r;inil in potergal oči. ušesa, roke, nog.* itd. Odpravili so rev»-ž»' v bolnišnico v Audenried. — V Texas-u je bila letos tako huda zima da take ne pomnijo že .".o let. Ne daleč od Birininghama je počil kotel na lokomotivi. mašinista in kurjača je na kose raztergalo. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec marci j (sušeč), a) Glavni namen: ¡h'nziñ^'.u jut mu ju ¡n rečermt molit f. b) P o s e b n i nameni: 1. S. Sfltkert. Ta in vsak «.lan mesca vse naznanjene, pa ne zaznamovane, ali nenadne zadeve. Prošnja za «pravo za rad • .ožjega razžaljenja \ teh dneh. 2. Pepelnlčna sreda, povernitev k Bogu in duh prave pokore. Postni pridigarji. 11 arij k a kardinala Simeoni in Manning. Važna skušnja. S. Knnignnda. i' resto!i v nevarnosti pred uporom. Ne-.arnostim i/|K»-tavljeni otroci in njih brezvestni stariši. Smertno l»olm in umirajoči. i. Praznik sv ternjeve krone našega Gospoda, s. Kazimir. Poljsko. ..Duhovni in ohiiajam i.- Vestno izpolnjevanje postne zapovedi. :>. S. Pavel in tovariši, muč. Sv. Orkev na Japonskem. < Hlvernitev škodljivih vplivov na več gimnazijah in vstavili. Xa ušesih in «*•«*• h bolni. •'». 1. Postna nedelja, s. Kndolin. Sprejem postnih pastirskih !i-tov z dohrim. tudi ¡topolnim sem-ni. Po krivični pravdi v nevarnosti zapleten samostan. 7. S. TomaŽ Akvinski. Katoliški učenjaki. I!ed dominikanov. Xapr««lek v učenji. Srečna izvolitev stanu. ¡i. Br&tovske zadeve N. lj Gtospé presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na Milo-tljive priprošnje X. Ij. ti. presv. Jezusovega Serca. -v. Jožefa. s v. Nikolaja, -s. Ilermagora in hortunata. naših angeljev •.arhov in vsih naših patnuiov. Bog dobrotno od vem i od naše dežele poltoj«'. utiior*' m samomore. odpad. in brezverstvo. prešest-vanje m w nečistosti. sovraštva. prek I in je vanja in vse pošastne pregrehe in ve'ike nesreč»-. — M »Inik za zdravje. — Za odver-np-iije razuzdanosti, pohujšanja v teh dnevih. — Sestra priporoča v hratovsko molitev svojo bolno sestn». da bi ozdravela po priporočilih k presv. Jezusovemu Sercu. Marijinemu Sercu ter X. Ij. G, in sv. Jožefu, ako je Božja volja. — Pijanosti vdanega moža priporoča enako žena za spreobernjenje. Zahvale. Prav serčna zahvala presv. Sercu Jezusovemu in N. Ij. G.. ktera je vsled moje goreče molitve hudo bolnemu družbinskemu «ičetu od ljubega Boga zdravje sprosila! V Ljubljani 23. lebruvarija 1892. J. Cacak. Bog bodi češčen in hvaljen, češčena X. Ij. Gospa presv. Serca za pomoč v bolezni! j,. bogoslovec. Listek za raznoterosti. Na Tersatu. je 17. t. m. umeri č. P. Frančišk Kopitar, vikarij. pridigar in vodnik :;. reda sv. Frančiška Rojen je bil v Ljubljani :-;i. maja 1S4(I, v red stopil 2s. avg. 18G3. slovesno obljubo storil lsG7, mašnik 18B9. Bil je jako zmožen in silo delaven sin sv. Frančiška. Bog mu daj večni mir! Terst 23. febr. 1*92. Sinoč je v Gospodu zaspal Ferdinand S ta vda h er. čast. kanonik in umirov-ljen profesor veronauka na teržaški gimnaziji. R. I. P. Na. Bil naju bodo od S. sušca do S. malega travna vojni auTiovrii po več cerkvah imeli postne pridige za vojake, in sicer, kakor rVaterlandu piše. v nemškem, češkem, hervaškem. slovenskem, runiunskem, ali za južne Tirolce tudi v l^efrt*jeziku. Poterdilo. Poslani drugi znesek za pogorelce v Rakitniku, hvaležno sprejel. V Sla vini, 21. februvariia 1 >92. Jan. Sajevic. župnik. Poterdilo. Prejeli jesmo 20. febr 1892. zbirke po dragi rZg. Danici": 80 gld. milodarov za velesiromašno cerkev sv. Jožefa v nrjedoru v Bosni. Prejeli jesmo takoj jednu košaru svakojake cerkvene robe. Hvala Bogu! Zahvala vsitn dobrotnikom; Jezus Marija in Jožef jim naj tisučkrat povračajo v življenju, smertni uri in v srečni večnosti. Iskreno še priporočamo preubogo cerkev sv. Jožefa, da se do-stojnija postavi. V Prjedoru. Bos. 22. febr. 1892. P. Anton Pa i; nič, župnik. Dobrotni darovi. Zi iUja.iio mizo: Neimenovan poseben dobrotnik 10 gld. — Č.. g. S. Jenko 1 gld. — Nekdo 30 gld. f 10 gld. — H) gld. (Op.: Ono. kar tiče Bulg.. se bode v kratkem vravnalo in n svojem «'•asu sporočilo. Vr.) Zn nnrluJ) ¡•oh»hnc mini ¡one: (!. g. S. Jenko 1 gld. Za ar. Onfn: I leteče po č. g. župniku 7 gld. SO kr. — Zn sr. Ihtinstro-. (last. g. Josip Novak, kaplan v Doba. Mi gld. — ('.. g. Stelan Jenko, vikar v Podgrajah. \ gld. 'Zn pujorrtce v llal.itnikn: Boteče po č. g. župn. Al. Kumerji 7 gld. SO kr.