od 50—70 km pa p re v la d u je jo m ed počitn iškim i hišicam i take, k i so jih ad ap ­ tira li iz km ečkih hiš. N a Švedskem je im elo že le ta 1967 vsako če trto gospodinjstvo počitn i­ ško bivališče. P roblem i reg ionaln ih s tru k tu r tu rizm a te r povezanost in in tenzivnost tu ris tičn ih tokov, k i se odv ija jo med Jugovzhodno Evropo in ZR N em čijo, so o sve tljen i v zb irk i re fera tov m ednarodnega posvetovanja, k i je b ilo le ta 1970 v M iinchnu, pod naslovom »Turizem in n jegove perspek tive za Jugovzhodno Evropo«.8 V te j p u b lik ac iji je R u p p e r t p red stav il v dveh p rispevk ih (»R eagiranje človeka v p rostem času« in »Oddih v u rb an iz iran i družbi«) učinke tu rizm a v p ro sto ru z u rb an iz irano družbo.838b M a r i o t in O č o v s k y iz B ratislave sta gospodarskogeografsko ra jo n iz ira la S lovaško po tu rističn ih obm očjih glede n a dohodek od tu rizm a.80 J e r š i č nas seznan ja s turizm om in p la n iran je m tu rizm a na jugoslovansk i obali8d, Bela G e r t i g pa op isu je razvo j in geografsko razpored itev tu rizm a na M adžarskem s težiščem n a ob­ m očju B latnega jezera 8e. Vse te tr i študije so izrazito geografske. A vtorji upo­ štev a jo v polni m eri p ri rodne in družbeno-geografske č in ite lje razvo ja tu ­ rizm a na Slovaškem , v Jugoslav iji in na M adžarskem . N azorno so označene geografske poteze sodobnega razvo ja turizm a, ob likovan je tu ris tičn ih k r a ­ je v in tu ris tičn ih reg ij, izkoriščenost tu rističn ih zm ogljivosti in persp ek tiv e n a d a ljn je g a razv o ja turizm a. Pozornost zasluži tudi M a i e r j e v p rispevek o m etodah p ro g n o ziran ja v tu rizm u.8f V drug ih p rispevk ih o tu rizm u v R om uniji, B olgariji, G rč iji in v T u rč iji, k i so o b ja v lje n i v isti pub lik ac iji, se o m e ju je jo a v to rji zgolj n a problem e gospodarsko-podjetn iške na rav e tu rizm a in na p red v id ev an je n je ­ govega n a d a ljn je g a razvoja. Za geografijo tu rizm a sicer m an j pom em bne, toda za poznavan je tu rizm a k o t celotne, so v te j k n jig i zanim ive tud i raz ­ p rave , k i o b ravnavajo psihološke aspek te tu rizm a, vlogo d ržave v po litik i u sm e rja n ja razvo ja turizm a, te r razvoj tu rizm a m ed ZR N em čijo in d ržavam i Jugovzhodne Evrope. M anj geografski sta še razp rav i V i r a g a iz B eograda »Razvoj tu rizm a v Jugoslaviji« in V u k i č e v i č a iz Novega Sada, »Turizem v socializm u ko t o b jek t d ržavne in tervencije« . V ladim ir K lem enčič Nekaj novosti iz sovjetske geografske književnosti S V. Kalesnik, Ouščie geografičeskie zakonomernosti Zemli. fzd a te l’stvo »Misl«, M oskva 1970. S tran i 284. Nova K alesn ikova k n jig a v sebu je ta le pog lav ja : Zem lja ko t p lanet, osnovne poteze zgradbe zem eljskega površja , celotnost p o k ra jin sk e sfere (landšaftnaja oboločka) Zemlje, kroženje snovi in energije, ritm ični pojavi v pokrajinsk i sferi, zakonitost zonalnosti, azonalni vplivi v pokrajinsk i sferi, p o la rn a as im e trija Zem lje, razvoj p o k ra jin sk e sfere Zem lje, človek in geografsko okolje. Iz te vsebine se vidi, da je av to r skušal zd ruž iti dva nam ena: da do neke m ere p riročn iško poda zn an je o zakonitostih razvo ja Zem lje in n je n e »pokrajinske sfere«, p r i tem pa jasno p red stav i svoje po jm o­ van je geografije kot vede o »pokrajin sk i sferi« Zem lje. K njiga nas zan im a predvsem po te j d rug i plati. K alesnikova po jm ovan ja so nam sicer že znana in tudi naše k ritičn e pripom be o n jih so lahko samo 8 D o r T u r i s m u s u n d se in e P e r s p e k t i v e n f ü r S ü d o s t e u r o p a . B e r i c h t e z u r R e g i o n a l f o r s c h u n g , W i r t s c h a f t s g e o g r a p h i s c h e s I n s t i t u t M ü n c h e n 1971, š t. 6. 8a K. H u p p e r t . D a s F r e iz e i t v e r h a l t e n a ls G r u n d d a s e i n s f u n k t i o n , s tr . 1—4. 8b K. R u p p e r t . N a h e r h o l u n g in d e r u r b a n i s i e r t e n G es e l l sc h a f t , s t r . 55—60. 8c P . M a r io t , Š. O c o v s k y , F r e m d e n v e r k e h r u n d F r e m d e n v e r k e h r s p l a n u n g in d e r S lo w ak e i , s t r . 79— 102. 8d M. J e r š ič , F r e m d e n v e r k e h r u n d F r e m d e n v e r k e h r s p l a n u n g a n d e r ju g o s l a w i s c h e n K ü s te , s t r . 105— 116. 8e B. G e r t i g , D ie E n t w i c k l u n g u n d g e o g r a p h i s c h e V e r t e i l u n g des F r e m d e n v e r k e h r s in U n g a r n u n t e r b e s o n d e r e r B e r ü c k s i c h t i g u n g des E r h o l u n g s b e z i r k e s B a l a to n , s t r . 129—148. 8f J. M aie r , M e th o d e n u n d P r o b le m e « on F r e m d e n v e r k e h r s p r o g n o s e n , s t r . 55—47. iste. A vior še n a p re j odločno zav rača možnost, da b i lahko im ele družbene in p riro d n e geografske vede skupen o b jek t raziskovan ja. Z a trju je enostavno, da »takega o b je k ta ni« (str. 7). O b jek t geografije mu je landšaftnaja obo- ločka, ki pa jo po jm uje še dalje predvsem kot prirodnogeografsko sfero. Ne­ logičnost p o jm ovan ja je pač v tem, da p ro ti »enotnosti« te sfere k o t p rirod - nega p o jav a ni nobenih ugovorov. Če nam reč av to r še d a lje n av a ja ko t glavni razlog proti »enotnosti« geografskega o b jek ta razen kakovostne raz like med prirodnim i in družbenim i zakonitostm i tud i izrazito raz liko v h itro sti med p rirodn im i in d ružbenim i procesi (str. 20), p r ih a ja v n asp ro tje s samim seboj, ko (str. 58) p o u d arja različno razvojno h itro st tud i za posam ezne kom po­ nente »m ateria lnega sistema« p o k ra jin sk e sfere. P rece j očitno je to re j, da K alesnik ne m ore iz p rid o b ljen ih okovov po jm ovan ja geografije ko t v b istvu »geofizikalne« vede, da to re j geografijo (»sistem geografskih ved«) v bistvu le istoveti s fizično geografijo , čeprav tega ne p rizna in se m orda n iti ne zaveda. »Geofizikalna« dediščina v njegovem po jm ovan ju zemleoedenija se pozna tudi v pojm ovanju t. i. »zonalnosti«, ki jo po pravici postavlja v ospredje kot eno od osnovnih »geografskih« zakonitosti; toda k njej šteje samo t. i. »pla­ netarno« ali »širinsko« (torej izrazito »geofizikalno«) zonalnost, ne p a dol­ žinske (odvisne od razm erja med kontinenti in oceani) in višinske (odvisne od nadm orske višine). V prašanje je, če se lahko tako zoženemu pojm ovanju »zo­ nalnosti« pridružim o. Težko je tudi razum eti razlikovanje med pojm om a »zo­ nalnost« (ki bi b ila samo »planetarna«) in »pasovitost« (rusko pojasnost), k ajti stvarne pom enske razlike med besedam a »zona« in »pas« (pojas) verjetno tudi v ruščini ni. N eprepričevalen je K alesnik tudi, k ad a r ga stvarnost prisili, da vendar spregovori razen o »prirodnih« in »družbenih« geografskih vedah tudi o tre tji skupini, ki naj bi v geografiji pom enila »višjo sintezo«. Zato je skoraj uganka, zakaj šteje v to skupino razen »stranovedenija« (regionalne geografije) samo še »medicinsko« in »vojno« geografijo (str. 6). Tudi v poglav ju o geografskem okolju v z tra ja K alesnik n a svojih pozi­ cijah . Č eprav čuti potrebo, da poleg iz raza »geografsko okolje« u p o rab lja tud i izraz »prirodno okolje« (str. 210), p o u d a rja vendar izrazito dvo jnost med »prirodnim , geografskim okoljem « s tis tim i an tropogeniin i elem enti, k i so sposobni, da se sami, po svojih zakonitostih , razv ija jo n ap re j in m ed »tehno- genim okoljem «, k i ga je v celoti u stv a ril človek, k i p a se samo ne raz v ija n ap re j, tem več lahko samo propade, če ga ne vzdržujem o. >Ne bi se tu zap le­ ta li v razm išljan je o tem, k je je m eja med »prirodnim « in »tehničnim« doga­ jan jem , in o tem, ali »propad« tud i ni določena, čeprav negativna oblika »razvoja«. Važno je le, da K alesnik tud i »tehnogeno okolje« označuje ko t »okolje« (kajpada za družbo) in da ni razloga, zakaj ga ne bi smeli tudi označiti ko t »geografsko«, razen če s K alesnikom vred sploh po jm a geografi je ne istovetim o s pojm om fizične geografije. P ri tem bi nas človek zanim al kveč jem u v toliko, ko liko r vp liva n a sprem em be v p rirodnem dogajan ju . Potem p a je seveda odveč vsak sistem »družbenih« geografsk ih ved. S vetozar Ilešič F. N. Mil’kov, Landšaftnaja sfera Zemli. Izd a te l’stvo »Misl«, M oskva 1970. S tran i 208. M iFkov sodi med tis te sov je tske (fizične) geografe, k i jih predvsem za­ nim a pojem landšafta in teorija t. im. landšaftovedenija. Tudi knjiga, o kateri poročamo, je prežeta s prizadevanji, da se natančno opredele pojm i, ki so s tem v zvezi. Predvsem avtor ne istoveti pojm ov geograf ičeskaja oboločka in land­ šaftnaja oboločka. P rv i pojem m u je mnogo širši in obsega vse, vsaj od zgor­ n jih p lasti troposfere do spodnjih horizontov zemeljske skorje, to rej v debelini nekaj desetin kilom etrov; z biološkega vidika bi bil istoveten z »biosfero«. D rugi pojem, ki ga im enuje landšaftna sfera, p a obsega le območje neposred­ nega stika in vzajem nega aktivnega součinkovanja med litosfero, atm osfero in hidroslero. Z biološkega v idika ustreza pojem landšaftne sfere pojm u »bio- stroma«.