\
Naročnina
inaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. 1 Din.
UREDNIŠTVO — UPRAVA: »pri g. jos. Benko v M. Soboti teleion številka 8.
Stev. rač. poštne hran. 12.549
izhaja vsako nedeljo.
v. a-iT®
srhuhs
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran S00 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas l5°/( dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
Mursfta Sobota, 1. ma]a 1938.
ŠTEV. 18.
Kolonije.
Že večkrat smo pisali na tem mestu o važnem gospodarskem vprašanju, ki od časa do časa razburka duhove velesil in nevarno kali njih medsebojne odnošaje. To sporno jabolko so kolonije, ogromna izvenevropska ozemlja iz katerih si nekatere evropske države (Anglija, Italija, Francija itd.) črpajo svoje bogastvo v obliki njim potrebnih surovin (rude, žito, petrolej, kavčug itd) poleg tega pa prav drago prodajajo svoj presežek onim državam, ki jih je sila močnejšega prisilila v podrejen položaj. Kakor se vsak pameten gospodar brani, da bi mu kdo odvzel najbolj plodno njivo, ki mu ni le dajala svojih plodov za vsakdanjo potrebo ampak tudi za prodajo, tako se tudi velesile krčevito drže pridobljene lastnine. Četudi je ta v osrčju Afrike, ali ob bregovih Avstralije ali tik neizmerne Kitajske, zastavile bi vse svoje sile zato, da ostane njih last, zavedajoče se, da sloni moč države na gospodarstvu, ki ima zdrave in globoke življenske vire. Iz tega vidika nam je tudi razumljivo stremljenje nove Nemčije po kolonijah, ki že vsa zadnja leta vedno glasneje zahteva vrnitev svojih afriških posesti, ki jih je zgubila po svetovni vojni. Istočasne pa ni treba nobenega tolmačenja zakaj se Anglija in Francija tako upirate vrnitvi. Škoda bi bila dvojna: Gospodarsko okrepljena Nemčija, na škodo omenjenih držav, bi postala še bolj nevarna kakor že je. Kakor se ne bo dala zahteva Nemčije po kolonijah spraviti s sveta, tako se tudi ne bo dala rešiti ta zadeva mirnim potom.
Boj za kolonije je dobil svoj najbolj verno sliko pred leti ko so italjanske čete zavzele Abesi-nijo, istočasno pa se je pojavilo vprašanje nove razdelitve kolonij. To vprašanje so tudi že pred leti sprožili v angleškem parlamentu. Čeprav je angleška vlada takrat takoj zatrdila, da ne bo Anglija dala niti pedi svoje zemlje drugemu, je vendar prav verjetno, da se bo moralo to čimprej zgoditi, ker imajo nekatere države preveč surovin, druge pa premalo. Najprej se bodo seveda na novo
razdelile pokrajine, ki jih nekatere države le začasno upravljajo.
Poglejmo malo v kakšnem razmerju so razdeljene najvažnejše surovine na svetu:
Žita prideluje Anglija 24%, Rusija 22%, Združene države 10*, Francija in kolonije 11 ^.Argentina 6%, Nemčija 3%, ostale države pa 24*. Bombaža prideluje Amerika polovico, Anglija 24*, Rusija 7%, ostale države pa 19*. Kavčuga ima Anglija 58%, Nizozemska s kolonijami 37%, ostale države pa komaj 7%. Črnega premoga imajo Združene države 34*, Anglija 25 %, Nemčija 22*, Rusija 8%, Francija s kolonijami 5% in vse ostale države 6%. Rjavega premoga ima Nemčija 80*, Poljska 7% vse druge države pa komaj 13*. Petroleja imajo Združene države 60%, Venezuela 13*, RusijaJ 1 %, Perzija 7%, Rumunija 6%. Železne rude ima Francija s kolonijami 29%, Združene države 22%, Rusija 19*, Anglija 10*, Nemčija 5%, Češka 4% vse ostale pa komaj 11* itd.
Po tem pregledu vidimo, da je le del bogastva surovin v ko-lonijalni posesti. Sovjetska Rusija, ki ima ponekod velike odstotke surovin, ima skoraj vse na lastnih tleh, in zato ni mogoče misliti, da bo Rusija odstopila svoja rudninska ležišča komu drugemu. Isto velja tudi za Združene države, ki imajo večino surovin na domačih tleh. Ostanejo torej samo še države, ki so si nakopičile ogromne kolonije in črpajo iz njih svojo svetovno gospodarsko moč. To sta zlasti Anglija in Francija. Anglija ima ogromna zemljišča po vsem svetu, prav tako tudi Francija in druge države morajo surovine kupovati od njih. Pomanjkanje kolonij čutita najbolj Nemčija in Italija. Italija si je s pridobitvijo Abesinije priborila obilo surovin, toda v primeru z Anglijo in Francijo ima vendar samo malenkosten grižljaj. Druge italjanske kolonije so skoraj nerodovitne.
V vprašanju surovin ne smemo prezreti še dveh industrijskih držav. Najprej Japonska, ki si je pred leti osvojila ogromno ozemlje Mandžurije. Ta država je bila že od nekdaj vsem Japoncem raj, ki jim bo prinesel blaginjo. Tja so
nameravali preseliti del svojega prebivalstva in tam so mislili črpati surovine. Toda izkušnje so pokazale Mandžurijo v drugačni luči. Po večini je njeno podnebje preostro za Japonce. Tudi črpanje surovin je težko, ker je Mandžurija zelo zapuščena, brez železnic in potov poleg tega pa tudi surovin nima toliko, kakor so strokovnjaki prvotno izračunali. Zato je začela Japonska siliti še globlje na Kitajsko in misli tam dobiti to, česar ji Madžurija ni dala, namreč surovin in pokrajin, kjer bo lahko oddala presežek svojega prebivalstva. V tem je jedro sedanjega bojevanja na Daljnem vzhodu.
Najvažnejši činitelj v kolonialnem vprašanju je pa nedvomno Nemčija. V začetku svetovne vojne je izgubila velikanske kolonije, ki so si jih razdelile velesile. Dokler je bila Nemčija pri tleh, ni mogla zahtevati vrnitve teh ozemlj.
Položaj se je pa zadnja leta silno spremenil v prid Nemčije, tako da bo lahko zahtevala kar ji gre. A kdo ji bo dal kolonije? Prostovoljno nihče. Anglija, Francija, Italija pa tudi Japonska so dovolj močne, da bodo branile svoje kolonije. Žrtve nemških zahtev bodo najbrž druge države, ki niso dovolj močne, da bi lahko svoje posestvo onstran morja branile. To so zlasti Portugalska, Belgija, Španija in Nizozemska. Katera izmed teh držav bo okusila pravico med narodi edino veljavno pravico pesti, pa je pesem bodočnosti. Kakor vidimo, je kolonijalno vprašanje kaj zapleteno in so pogledi v pri-hodnjost prav nejasni. Vsaka država se izkuša gospodarsko osamosvojiti in si pridobiti ozemlja, kjer je dovolj surovin, ki jih potrebuje za uspešen razvoj svojega gospodarstva, na čigar razmahu sloni vsa moč države.
POLITIKA
Tudi v prejšnjem tednu ni bilo v domačem političnem življenju važnejših dogodkov in to radi pravoslavnih velikonočnih praznikov, ki so sledili tik za našimi. Ob tem praznovanju so se ustavili tudi izrednejši dogodki, ker pač hoče vsak preživeti praznike v miru. Tako lahko označimo zadnje štiri-najset dni za dobo političnega premirja in počivanjagjraznih političnih skupin.
Socialisti so prejšnji teden priredili v Zagrebu 4. kongres Zedinjenih delavskih strokovnih zvez Jugoslavije. Za ta sestanek so delali veliko reklamo in so napovedali, da se bodo kongresa udeležili tudi zastopnik Glavne delovne zveze Francoz Jouhaux in zastopnik angleških strokovnih organizacij Waiter Citrine. Poleg teh so povabili tudi zastopnike sorodnih inozemskih organizacij. Oba odlična gosta pa nista prišla v Zagreb in tako se je kongres oddržal v krogu domačih udeležencev.
Nemško poslaništvo je objavilo v naših časopisih sledečo poročilo: Obveznost vizuma, ki je dozdaj obstojala v prometu iz Jugoslavije v Avstrijo, kakor tudi za potovanje skozi Avstrijo, je ukinjena zaradi priključitve Avstrije k Nemčiji.
»Jugoslavija je na raznih rudah najbogatejša država v Evropi. Do pred kakšnimi tremi leti je bila Jugoslavija še popolnoma kmetska država. Jugoslovanski trg in nakupna moč države
sta bila popolnoma odvisna od vsakoletne žitne žetve. Toda v letu 1937 se je začel industrijski razmah te države. Velike količine angleškega, francoskega in nemškega kapitala so pritekle v Jugoslavijo na pomoč industrijskemu preporodu. Med drugim zavzema Jugoslavija v proizvodnji bakra sploh prvo mesto v Evropi. Tudi železarska industrija se je dvignila z^ veliko pogonsko silo. Isto opažamo*v proizvodnji svinca in cinka. V kolikor se tiče lesne industrije in vodnih sil, Jugoslavija sploh nič ne zaostaja za nekdanjo Avstrijo. Navzlic temu bogastvu na rudah, pa so igrale koruza, pšenica in živina prvenstveno vlogo v jugoslovanskem gospodarstvu. Ni torej nikakor Čudno, če smo zadnje čase opazili naravnost tekmo mednarodnega kapitala v Jugoslavijo, kdo bo prišel prej in tamkaj podprl porajajočo se industrijo. S tem torej, da si je Nemčija priključila Avstrijo, si je vmnogočem izboljšala svoj položaj, ker je našla nove vire za surovine, ki jih potrebuje in tudi nove možnosti, da si osvoji surovine pri novih sosedah". Tako piše angleški list »Financial Times".
Jugoslavija bo v najkrajšem času priznala vlado španskega generala Franca. V zvezi s tem bo jugoslovanska vlada imenovala svojega poslanika pri Francovi vladi, Francova vlada pabo imenovala svojega poslanika v Beogradu.
3. JULIJA
19 3 8
VELIKA TOMBOLO
OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA N. SOBOTA I. DOBITEK NOV OSEBNI AVTO lil
Ohrožno sodišče v Mm
Dne 20. aprila je stopil v veljavo zakon o osnovanju novih okrožnih in okrajnih sodišč. V Sloveniji se ustanovi novo okrožno sodišče v Murski Soboti, ki bo začelo poslovati 1. junija. Vendar ostanejo vsi civilnopravni spori na ozemlju, ki se prideli novemu o-krožnemu sodišču v Murski Soboti, še nadalje pri okrožnem sodišču v Mariboru, dokler se ti spori ne končajo. Vse ostale civilnopravne stvari z navedenega področja pa mora mariborsko o-krožno sodišče izročiti s 1. junijem 1938 novemu okrožnemu sodišču v Murski Soboti. Kazenskopravne stvari s tega ozemlja ostanejo še nadalje pri mariborskem okrožnem sodišču, če je obtož-
>hi Soboti ustanovljeno
niča že vložena. Ce pa obtožnica še ni vložena, se izročijo ti kazenskopravni predmeti novemu okrožnemu sodišču v Murski Soboti. Mariborsko državno tožilstvo bo prav tako izročilo s 1. junijem 1938 vse nekončane predmete novemu državnemu tožilstvu v Murski Soboti. Sodni spisi pa ostanejo še nadalje pri okrožnem sodišču v Mariboru v tamkajšnjem arhivu in se bodo izročili novemu sodišču samo tedaj, če jih bo novo sodišče zahtevalo. Ustanovitev okrožnega sodišča v Murski Soboti se bo odložila na poznejši čas samo tedaj, če bi se do 1. junija t. 1. ne mogli najti v Murski Soboti primerni prostori.
Gradbeni minister Dobrivoje Sto-šovič je z nekaterimi svojimi sodelavci iz ministrstva odpotoval v Italijo, Švico in Nemčijo, da se tam upozna s tehniko gradnje modernih cest. To njegovo potovanje v inozemstvu je v zvezi z napovedanimi velikimi javnimi deli in izgraditvijo modernih cest v naši državi.
Delavska organizacija JRZ (Ju goras) je imela svoj prvi državni kongres v Beogradu. Udeležilo se ga je tudi mnogo članov iz Slovenije, ki so včlanjeni v Zvezi združenih delavcev. Pristaši te organizacije so dobili te dni svoj znak, ki takole izgleda: Križ v slovenskih narodnih barvah in industrijsko kolo z črkami ZZD.
Prejšnjo sredo so po vsej Nemčiji z največjimi slovesnostmi praznovali rojstni dan državnega poglavarja Hitlerja. Bila je to njegova 50. rojstna obletnica.-
Za Otonom Habsburškim, sinom zadnjega avstrijskega cesarja, so nemške oblasti izdale tiralico, ker je zagrešil veleizdajo, ko se je pogajal z tujimi velesilami, da bi te zasedle Avstrijo in ta način preprečile priključitev Avstrije k Nemčiji. Obenem pišejo nemški listi, da je bilo z priključitvijo habsburško vprašanje rešeno za vedno. Vse premoženje bivših Habsburžanov v Avstriji, katero cenijo na več sto milijonov, bodo zaplenili.
20 letnico, ko so bile ustanovljene v Italiji češkoslovaške legije in ko je Italija priznala neodvisnost in nedeljivost češkoslovaške republike, so te dni slovesno proslavili na Češkoslovaškem.
Bivši madžarski ministrski predsednik grof Bethlen je izjavil: .Madžarska more s svojimi sosedi tudi na prijateljski način urediti svoje odno-šaje. Madžarska je še vedno najboljša straža na Donavi ter je storila veliko uslugo Nemčiji, ker se ni podala Mali antanti čeprav bi imela od tega samo koristi. Pravi Madžari niso tisti, ki se odrekajo svoje narodnosti, da bi postali nemški prijatelji, temveč tisti, ki vztrajajo pri svoji narodni zavesti".
Japonsko zunanje ministrstvo je v svojem poročilu o položaju na Kitajskem bojišču, prvič priznalo, da so japonske čete v težavnem položaju. Iz
Indijanci
Stari Indijanec, ki so ga vsi njegovi soplemenjaki nazivali .šef", to je poglavar, je bil popolnoma pijan. Tega človeka, visoke rasti, zagorelega obraza, kakor bi bil izrezan iz temnega lesa, smo bili vsi siti, ne samo Indijanci, ki niso bili pijani kakor on. Tudi vsem belokožcem, ženskam in otrokom, sploh vsem potnikom, ki smo se vozili na velikem Tenanu, pritoku Jukone v Aljaski, je presedal. Zdaj pa zdaj ]e potegnil izza pasu veliko steklenico whiskyja, iz katere je ponujal svojo pijačo, tudi meni jo je ponudil, a odklonil sem, sicer mirno, vendar pa odločno. Toda hotel mi je na vsak način pokazati svojo naklonjenost, odpel si je telovnik, izza srajce pa je privlekel dolg pleten jermen, na katerem je visela nova, preprosta ura, velika ia debela kakor pogača. Ponosno Je mahal z jermenom, neumno in za-
gova rojaka ata ga pobrala ia p^olilf.
Japonske so poslali, radi stalno naraščajočih kitajskih zmag, številno vojaštvo. Radi neuspehov na bojiščih, vedno bolj narnsča nezadovoljstvo japonskih državljanov, ki morajo radi velikih vojnih izdatkov plačevati še enkrat tako velike davke kot prej. Z kako krutostjo se borijo Japonci proti Kitajcem, je najbolj razvidno iz sledečega slučaja: V mnogih krajih, ki so jih morali Japonci sprazniti pred zmagovitimi Kitajci, so poklali skoraj vse kitajsko prebivalstvo. Tako so našli v mestu Tanin, ki je štelo nekaj tisoč prebivalcev, samo še 7 živih Kitajcev.
V Rusiji, a tokrat v Beli Rusiji, so odkrili veliko vojaško zaroto. Mnogo častnikov in vojakov so zaprli. Obtoženi so, da so pripravljali atentate na politične komisarje.
Po italijansko angleškem sporazumu pride sedaj na vrsto sporazum med Italijo in Francijo. Pogajanja so se že začela in obetajo skorajšnjega uspeha. Tako se bo v Evropi v najkrajšem času pojavila nova trozveza Italija—Anglija—Francija, a istočasno pa se bo morala umakniti iz evropskega političnega torišča Rusija, ki bo s Francijo izgubila svoj o zadnjo zaveznico in s tem tudi svojo besedo v Evropi.
Velike količine orožja so v zadnjem času izvozili iz Rusije in to predvsem na Kitajsko. Tja so pošiljali najmodernejše tanke in bombna letala, ki zamorejo preleteti 500 km na uro. Z letali pa so odpotovali na Kitajsko tudi številni ruski piloti, kajti kitajski piloti bi jim ne bili kos, tako težavno je njihovo pilotiranje. Radi teh pošiljk je zrastel upor ogroženih Kitajcev.
Vsakdanja zgodba!
Tako se začne! Nujen poziv k sorodnikom; pokvarjena ura; zamujeni vlak; jeza, zamera in končno zgubljena sreča.
Vsega tega bi ne bilo, če bi imel pravilno uro, dobro prevozno sredstvo, ki ni odvisno od voznih redov. Vse to
lahko dobiš h raal dinar na tomboli 5o-kolskiga društva v Murski Soboti g nedeljo dne 11. maja 1938. Tu boš dobil za tablico, ki stane 3 Din nOVO motorno Holo, s katerim boš lahko pravočasno prišel na kraj posla. Dobil boš pa tudi dobro uro, da ne boš zamudil vlaka. Kupi še danes tablico pri najbližjem trgovcu.
čez štiri stole, kjer je takoj zaspal.
Ta doživljaj mi je pokazal položaj Indijancev v Aljaski, kjer oni ne živijo v stalnih naselbinah kakor drugod v Združenih državah. Nihče, niti prometno osebje, niti kdo izmed potnikov, ni imel poguma, da bi se otresel njegove prevelike prijaznosti in zaupljivosti. Bil je poglavar velikega plemena v sredini Aljaske, ki je še pred nekaj desetletji bilo strah ne samo sosednih indijanskih plemen, ampak tudi belokožcev. Vsak se je rajši umaknil pijanemu poglavarju. Se dandanes je tu mnogo več domačinov kakor pa belih priseljencev.
Videl sem, da je indijanska žena v moderni obleki, z visokimi petami in usnjenimi rokavicami, ali pa indijanski mladenič s cigareto v ustih, s trdim klobukom na glavi in v nizkih čevljih nevoljno vstal in se umaknil, če ga je hotel stari poglavar ogovoriti.
, Zdaj vzgajajo indijanske ptrojce v misijonskih in državamšolah. Letalo, dan ali pa še več so otroci ločeni od ajrojih roditeljev. V šoli se učijo lepe-
Nova žrtev
Kljub vsem opominom in kljub ne-številnim žrtvam, ki so s svojo lahkomiselnostjo žrtvovali svoje življenje na skrivnem pohajanju preko državne meje, moramo zabeležiti novo žrtev, ki se je te dni zrušila ob mejnikih naše države. Komaj 24 let stari, mali posestnik Škalič Štefan doma iz Lipe je pokušal, da bi po skrivnih poteh prekoračil državno mejo pri Gederov-cih. Nekateri trdijo, da je bil sam, a drugi zopet, da je bil v družbi še dveh drugih. Za svoj pohod na nemško ozemlje je izrabil temno noč od četrt ka na petek. Ko se je približal meji, ga je opazil službojoči graničar in ga, kakor mu veleva službena dolžnost, pozval da obstane.
Škalič pa je poskusil srečo, da bj zbežal. Po službeni dolžnosti ga je vojak še nekajkrat pozval, da bi obstal, kar pa ni zaleglo. Kmalu za tem je vojak ustrelil za bežečim tihotapcem in ga pogodil v hrbet. Izstrelek, ki mu je pretrgal nit življenja, ]e obtičal v srcu. Pri pokojnem Škaličuso našli večjo svoto denarja, samokres in brzojav nekega Zagrebčana, ki ga je pozval na sestanek onstran meje> kjer mu je hotel izročiti večjo količino saharina. Smrt mladega gospodar-
ga vedenja in negovanja zob, učijo se, kdaj se je rodil Jurij Washington in kako hvaležni morajo biti ameriški vladi, ki daje Indijancem šole, v katerih dobivajo deklice in dečki v dar čedne in trpežne obleke.
V nekaj desetletjih ne bo več sledu o pravih Indijancih, ki bi govorili svoj indijanski jezik. Otroci že zdaj govorijo med seboj pri igri angleško, celo starši, če je navzočna tuja oseba, govorijo angleško.
Na Aljaski so Američani, menda orvič v zgodovini, poizkušali pridobiti Indijance zlepa, ne več s silo. In res so iole mnogo uspešnejše sredstvo za pridobivanje in civiliziranje rdečekož-cev kakor smodnik in svinec, seveda samo takrat, če niso kakor tu rdeče-kožci v premoči nad belimi. Se vedno je bolje in koristneje, da se kot pridni delavci prilagodijo zapadni kulturi, kakor pa da pijančujejo in umirajo za jetiko, zaradi katere bi v nekaj dejetletjib Izumrli. Zakaj zanemarjen in pijan Indganec it prav tako daleč od prave, «4jra*e indijanske narave,
tihotapstva
ja je tembolj tragična, ker se je šele pred kratkem poročil ter je vredna vsega obžalovanja, saj je pokojni imel lepo in donosno domačijo, tako da se mu ne bi bilo treba podajati na tako nevarna pota, kjer je že toliko ljudi plačalo svojo lahkomiselnost z življenjem.
Naj bo tudi ta slučaj glasen opomin vsem, ki hočejo na nedovoljen način prekoračiti mejo in ki hočejo za ceno svojega življenja priti do majhnega zaslužka.
Nesrečno žrtev tihotapske strasti so po komisijskem ogledu prepeljali v domači kraj, kjer so ga položili k večnemu počitku.
ieikoslovaika
v vojni in miru.
V soboto, dne 7. maja zvečer bo predavanje z zvočnimi filmi o češkoslovaški vojski, o pokrajinskih lepotah in kulturnozgodovinskih zanimivostih. Prireditev se je v zadnjih dveh mesecih vršila z velikim uspehom v več ko 30 večjih slovenskih krajih.
Sokol ia pripeljani odbor Jugoslovansbo-iBšhosiovaškB lige.
kakor tisti, ki govorijo angleško in nosijo moderno obleko.
Aljaska je dežela, kr pripada be-lokožcu. Samo on lahko dviga bogastvo, ki se skriva v njenih gorah, on lahko obdeluje bogata, njemu so široke ravnine potrebne za naseljevanje njegovega plemena. Zato je prav pametno, da se ameriška vlada s pomočjo krščanskih misijonov trudi, da pri. vadi Indijance poljedelstva, Eskime pa umne živinoreje. Mnogo uspehov so že dosegli. Na skrajnem jugu je en sam velikodušen človek, misijonar William Duncan, ustvaril vzorno indijansko naselbino Mitlakatla iz nič. Oče Duncan je že umrl, a njegova naselbina živi dalje in napredu]e. Indijanci danes ta dan sami gospodarijo v svojem mestecu, ki prav nič ne zaostaja bližnjimi mesti belokožcev. Imajo tvor-nico za konserviranje rib, svoj hotel, svoje mestno županstvo, veliko cerkev, iole, turbine na vodni pogon, žage in drugo. Tafcaj j« uspelo, dp *Q se Indijanci že v eni generaciji popolnoma ispremenili v civilizirane, moderne ljudi.
IHesta so že razpisana.
Apelsc jsko sodišče v Ljubljani je 19. aprila 1938 razpisalo mesto pred sednika, 4 do 5 sodnikov in dva drž. pravdnika za okrožno sodišče v Murski Soboti. Poleg tega se bo pri našem okrožnem sodišču gotovo namestilo ravno toliko avskultantov, potrebno število uradnikov, poduradni-kov in slug. Prošnje morajo biti vložene do 30. aprila 1938. S tem stopa v veljavo zakon o okrožnih sodiščih, ki je bil pred kratkim sprejet, spolnila se bo pa tudi dolgoletna želja prekmurskega naroda o ustanovitvi okrožnega sodišča v Murski Soboti. Sicer so pa še vedno gotovi ljudje na delu, ki bi hoteli naše okrožno sodišče okrniti. Upamo pa, da bo uvidevnost merodajnih faktorjev v Beogradu šla mimo tega in uveljavila okrožno sodišče v onem obsegu, kakor je bilo prvotno določeno. Hvaležnost prekmurskega naroda ne bo izostala, kar se bo videlo ob prvi priliki.
Motijo se oni, ki mislijo, da bodo pridobili naša mehka srca z rovare-njem proti našim interesom. Načelno smo bili vedno za sporazumno sode lovanje z brati onstran Mure in se naravnost čudimo, da se nas v lastno škodo in škodo skupnosti ogibljejo.
Potreba stanovanj.
Sobočani stojimo pred veliko in važno nalogo, kar smo že ponovno v našem listu povdarjali. Ustanovitev okrožnega sodišča, ki bo začelo z 1. julijem 1938 delovati, je za nas vele-važna pridobitev. Zavedati se pa tudi moramo, da je potrebno *za to trajno pridobitev doprinesti žrtev. Vsakdo bo priznal, da ima občina Murska SotJota, glede preskrbe uradnih prostorov za okrožno sodišče in prostorov za jetnišnico mnogo skrbi in dela, ki je vezano tudi z velikimi izdatki. Zato je dolžnost vsakega občana, da občinsko upravo v njenem stremljenju kar najbolj podpira.
Potrebno je tudi skrbeti za primerna privatna stanovanja. To pa naj bo naloga premožnih občanov posebno trgovcev in obrtnikov, čeravno je pri nas točasno nekaj stanovanj na razpolago, vendar ne toliko kolikor jih bo potrebno. Ponovno priporočamo premožnim trgovcem in drugim, naj se zavedajo današnjega za razvitek našega mesta velevažnega trenutka in naj s svojimi prihranki začnejo zidati stanovanjska poslopja, ki se bodo v teku 15stih let gotovo amortizirala.
Sledimo vzgledu drugih narodov in opustimo preveliko sebičnost, ki se v marsikaterem slučaju hudo maščuje. Denar pridobljen od naroda naj gre zopet med narod, sicer ne v škodo lastnika, pa vendar v korist skupnosti. Trenutno nočemo naštevati imen onih, ki so po splošnem mnenju s svojimi prihranki zmožni zidati stanovanjska poslopja, ne bomo pa to opustili kakor hitro bomo spoznali, da se ogibajo naših navodil in da nočejo k splošnemu blagostanju našega mesta prispevati toliko, kolikor so zmožni in kot sobočani dolžni.
Vizum za potovanje v Avstrijo ni več potreben.
Zaradi priključitve Avstrije k Nemčiji je nemško poslaniltvo v Beogradu pojasnilo da odpade vizum, Jci je do qdaj obstajal v prometu iz Jugoslavije V Austrijo, kakor tudi za potovanje £ozi Austrijo v Nemčijo.
Pri Hrastovih
it
ii
drama v treh dejanjih.
Spisal: Ksaver M e š k o. Režira: Nišelvicer Slarko.
Bogat, bahat kmet in trgovec z vinom je imel razmerje s svojo deklo, ki ni ostalo prikrito, da si utoiaži pekočo vest, prične piti.
V divji pijanosti navali nekoč na svojo trpečo, bolehno ženo tako nesrečno, da ta — vsled zgube krvi — umre. Edine živa priča tega strašnega dogodka je bila mlada hči Anica. Hrast stori vse, da bi zabrisal v otroku spomin na ta nesrečni dogodek; pošlje jo v mesto k teti in jo hoče dobro omožiti v daljno vas. Anici ni pomoči, le vedno bolj ji stopi pred oči oni strašni dogodek, vedno bolj bledi in blodi. Ob nekem takem blodnem izbruhu jo spodi Hrast iz domače hiše. Slovo je težko, spomin na mlada leta, ko je srečno živela ob strani dobre mame, je premočan, zlomi ji voljo, Anica omahne, zapusti jo spomin . . .
Hrast pa vedno bolj in bolj leze v dolgove, edina rešitev iz težkega fin. položaja bi bila bogata ženltev starejšega sina Toneta. Ta pa je že volil, hoče poročiti srce, ne pa denar; izbral si je domačo rejenko. Mlajši brat Lojze, ki je živel nekaj časa v mestu, pa se zagleda v živahno in veselo Tiliko, stopi pred očeta in zahteva dovoljenje za poroko.
Mica, stara dekla pri hiši, se ne more več premagovati, dovolj je bilo že trplenja in nesreče; ob usodnem trenutku stopi med sina in očeta in pokaže na hčer in sestro, ki jo snubita lastna brata.
Tone, poroči bogato hči daljnega soseda; Tončka je v hiši vsa nesrečna, saj je vse „v megli . . ; Lojze pa gre po svetu . . .
Hrast še ne klone, v prekipujočem srdu zažene v temi in nevihti od hiše tudi Tiliko; na potu k teti pa ta nesrečno konča v naraslem hudourniku. Šele sedaj se zlomi mogočen Hrast, šele sedaj klone in vpogne koleno pred svojim Stvarnikom.
Celo igro preveva goreča ljubezen do matere in rodne grude in jo lahko imenujemo visoko pesem ljubezni do staršev in domačije.
Drama se bo vprizorila v Sokolskem Domu v Murski Soboti samo v soboto dne 30. aprila 1938 ob pol 9. uri zvečer; zasedba je vseskozi posrečena in smo prepričani, da bo vpri-zoritev dosegla popolen uspeh.
Sokolsko društvo je povabilo na pomemben večer tudi pisatelja, Mon-signora Meško, župnika na Selah pri Slovenjgradcu.
Vstopnice so v predprodaji v trg. Hahn Izidorja.
Pokažimo z obilnim posetom, da znamo ceniti požrtvovalno delo naših diletantov.
PUCH U
PUCH—PUCH—PUCH
P
C H
P
U C H
PUCH -PUCH- PUCH -PUCH
KOLES A RJ.I! Najnov8jši modeli koles vseh
svetovnih znamk v največji izbiri po globoko znižani Ceni. Preden si kupite kolo, si v lastnem interesu oglejte
mojo veliko zalogo.
Ponudbe pismeno ali ustmeno brez obveze za nakup.
P U C H
PUCH-
ifivan Ernest, NursSsa Sobota
trgovec z kolesi, motornimi vozili, šivalni in pisalni stroji, fotografski aparati in ves foto materijal, radio aparati itd.
U C H
P U C H
P U C
PUCH- PUCH—PUCH - PUCH—PUCH—PUCH—PUCH
DOMAČE PESTI
—	Zgubila sta se v soboto dva
ključa od avtomobila. Pošten najditelj naj jih izroči v Prekmurski tiskarni.
—	Šoferski tečaj. Šoferskega tečaja, ki se vrši v hotelu Slon se udeležujejo in sicer dnevnega: gg. Čurič Ivan Žižki, Gjerek Emerik Beltinci, Huber Karol Gor. Slaveči, Košar Još-ko Hrašenjski vrh, Kuzma Ludvik Pu-žavci, Helbl Konrad Marenberg, Muj-drica Martin Bratonci, Stanko Ivan Črensovci, Zdovc Maks Kotle Slovenj-gradec, Vrečič Bela Vanča vas. Večernega pa: gg. Šftar Karol trg. in zast. M. Sobota, Šiftar Bela trg. poslov. M. Sobota, Rituper Alojz trg. s kolesi in mehanik M. Sobota, Vezer Geza gost. in preds. obč. Martjanci, Kuhar Štefan mlinar in preds. obč. Puconci, Kuhar Ladislav mlin. vajenec Puconci, Sočič Štefan mesar in pos. Puconci, Šavel Aleksander stroj, ključavničar Vaneči, Kocovan Ladislav trg. pom. M. Sobota, Čeh Franc trgovec M. Sobota, Pertot Kristijan geodet M. Sobota. Kakor vidimo so tečajniki od vseh strani, le iz obmurskega kraja ni nobenega.
—	Naši orožniki so bili odlikovani. Za uspešno vršenje varnostne službe, posebno pa radi izsleditve številnih tatvin v preteklem času, za katere je bilo potrebno mnogo truda, zuajdljivesti in vstrajnostl, so bili odlikovani in sicer: Vodnik lendavskega sreza kapetan II. ki. g. Legat Ciril z zlato medaljo, narednik Kramžar Franc postaje Dol. Lendava z zlato medaljo, komandir postaje Puconci narednik Čebašek Josip z srebrno medaljo, narednik Radišfč Božidar postaje Fo-kovci z srebrno medaljo in narednik Budja Jaka postaje M. Sobota z srebrno medaljo. — Vsem odlikovanim naše iskrene čestitke.
—	Nesreča. Salai Kristina 50 letna kmetica iz Srednje Bistrice je na neki deski tako nesrečno padla, da si je zlomila desno nogo v kolenu. Zdravi se v tukajšnji bolnici.
—	Tečaj o Diesel in generator motorjih in traktorjih. Da si izpopolnijo svoje teoretično znanje vsi
Te dni se je zbralo v naši prestolnici okrog 50.000 delavcev, članov Jugoslovenskega radničke-ga saveza (Jugoras) na svoj prvi kongres, katerega so se udeležili tudi številni ministri z predsednikom viade dr. Milanom Stojadi-novičem na čelu. Po ulicah prestolnice se je razvil veličasten sprevod, v katerem je sodelovalo 30 delavskih godb iz vseh krajev države. Poleg velikega kipa pred-
delavske zveze v Beogradu
sednika vlade so nosili delavci v povorki razne napise kakor: Živijo Nj. Vel. kralj 1 Živijo Nj. Vis. knez Pavle 1 Doli marksizem! Varuj se komunizma, ker je komunizem največje zlo! i. t d. Ha kongresu sta govorila predsednik vlade ter minister Cvetkovič. Pomemben govor, ki ga je min. preds. dr. M. Stojadinovič naslovil na naše delavstvo, bomo objavili v prih. številki našega lista.
praktični šoferji, bo tui(. Šef. šola priredila par dnevni tečaj za Diesel in generatorjev motor ter traktor. Vabimo vse poklicne šoferje, mehanike in vse one, ki se za to vrsto motorjev zanimajo, da se prijavijo v ta tečaj čimprej. Predavanja se bodo vršila v večernih urah od 7-10 ure tako, da posamezniki ne bodo ovirani pri svojih poslih. Prijaviti se je v šof. šoli hotel »Slon" Bac (taj. Flisarju) najkasneje do 5. maja.
—	Novi grobovi. Ob veliki udeležbi naroda in 100 članov gasilske organizacije so pred kratkim pokopali v Budincih uglednega posestnika in člana tamkajšnje gasilske čete pokojnega Lepoša Štefana. — Dne 18. aprila t. 1. so v Mačkovcih položili k večnemu počitku bivšega dolgoletnega župana in častnega člana gasilske čete, pokojnega Fartelj Matijo. Na zadnji poti ga je spremljalo, poleg številnih gasilcev, vse polno naroda. — Dne 16 aprila 1938 je v Sebeborcih umrl ugledni posestnik in Član gasilske čete Luthar Nikolaj. Njegovi tovariši gasilci in veliko število naroda ga je 17. t. m. v častnem številu spremljalo k večnemu počitku. — 17. aprila 1938 so položili k večnemu počitku pokojnega Bencik Franca v Vanečih. Pokojni je bil ugleden posestnik in član domače gasilske čete. Na zadnji poti so ga spremljali gasilci in veliko število ljudstva. — Naj počivajo v miru, svojcem in sorodnikom naše sq£alje.
—	Sv. Jurij. Pred dnevi je posestnik g. Marič zasačil v gozdu poznanega soseda, ko je na kose žagal lepo borovo drevo. S seboj je imel tudi talige, s katerimi bi rszžagano drevo odvažal domov, toda, ko je Mariča opazil, je zbežal, talige je pa pustil tam. Marič je talige odpeljal k orožnikom in tatvino ovadil.
—	Dol. Slaveče. V tekoči pomladi smo na pobudo našega veškega starešinstva prav lepo popravili vse veške poti. Toda steza, ki gre proti Gornji Lendavi, je z košatim grmovjem na obeh straneh močno zaraščena. Nujno je potrebno, da se grmovje obseka sicer bodo potniki, ki bodo tukaj hodili, od rose vsi mokri.
—	Celjski kulturni teden prirede kulturni delavci v Celju od 1.—8. maja 1938; ta bo obsegal: razstavo slik in kipov, rastavo celjske slovenske risbe pred svetovno vojno, večer celjskih literatov, glasbeni večer celjskih komponistov in operni večer Matije Gub-ca, ki jo je skomponiral celjski rojak gen. Širca — Risto Savin. Po pripravah sodeč, bo CKT prava kaltmaa in narodna manifestacija svobodnega Celja.

U. maja 1938 stta Mola v IMi Soboti.
Uradna otvoritev delavskega doma
' V Soboto, dne 23. aprila 1938 po poldne se je izvršila uradna otvoritev delavskega doma v Murski Soboti. Navzoči so bili: odposlanec banske uprave g. Dr. Karlin, šef borze dela v Ljubljani g. Vončina, sreski načelnik g. Dr. Bratina, narodni poslanec g. Benko Josip, župan g. Hartner, banska svetnika gg. Bajlec Franc in Bačič Franc, šef borze dela g. Kerec ter člani uprave delavskega doma.
Kot predsednik nadzornega odbora je g. Gregorič Franc, tajnik občine v zbranih besedah pozdravil navzoče odposlance. Sledili so govori odposlancev, v katerih je bila iznešena zgodovina zidave delavskega doma in ve-levažen pomen Doma tako za naše sezonske delavce,' kakor za okras našega mesta. Delavski dom je ena izmed najlepših stavb v Murski Soboti, v katerem ima tudi sresko načelstvo, občinska hranilnica in električno podjetje svoje uradne prostore.
KOLESA O
L E S A
T
RIUMPH
ORPEDO
EMPO
z jamstvom in po najnižjih cenah.
Baterijski radioaparati x dvoletnim Jamstvom.
PRVE PREKMURSKE STROKOVNE RADIODELAVN1CE PO ORIGINALNIH TVORNIŠKIH CENAH.
Poinenje akumulatorjev V2 popravila istih po najnovejših metodah s separatori.
j BEBEC 3BHEZ Murska Sobota.
GOSPODARSTVO
Žive meje
Zemljišča, katera hočemo zavarovati pred nepoklicanimi gosti, ogradimo z zidom ali z živo mejo. Zaradi cenenosti žive meje, jo zasajamo celo tam, kjer je kamenje na razpolago. Z ozirom na visokost in neprodirnost žive meje, se poslužujemo različnih grmov in dreves. Za visoko ograjo sadimo zlasti akacijo, maklen, murvo, rašeljiko, krlstusov trn in furlanski trn, za nižje pa gaber, beli trn, kosteni-čevje (navadno ni vedno zeleno), smreke in trnje. Najbolje zavarujemo zemljišča z grmovjem, ki ima trnje, zlasti z belim trnom, kristusovim trnom in z vednozelenim furlanskim trnom. Poslednji pa uspeva samo v krajih z vinskim podnebjem. Zato ga v teh krajih zaradi obilnega belega cvetja in lepih škrlatnih plodov radi sadijo v ta namen. Koder se pa hočemo zavarovati proti prahu ob prometnih cestah, sadimo rajše visokorastoče, brez trnja.
Pred nasadom katerekoli vrste žive meje, moramo pripraviti zemljo. To obstoji v tem, da jo prekopljemo vsaj 1 m na široko in 50 cm globoko. V celini raste živa meja slabotno in neenakomerno.
Živo mejo sadimo v dveh vrstah, in sicer v razdalji 30 cm v trikotu. Zaradi zaželjene gostote od tal do vrha, jo moramo pravilno vzgajati. Ob sajenja skrajšamo sadike na 20 cm. V naslednji pomladi jo pristrižemo 20 cm višje. Odslej pa jo strižemo po
dvakrat v letu, t. j. koncem junija, drugič pa v času od jeseni do pomladi, vsakikrat nekako 20 cm višje. To nadaljujemo do višine, ki jo hočemo imeti. Z dvakratnim striženjem pospešu jemo gostoto žive meje. Ob straneh pa moramo striči navzgor v poševni legi, da je živa meja spodaj širša, zgoraj pa ožja, tako da ima obliko prisekane piramide. Ako živa meja ni pravilno obrezana ob straneh, t. j. v navpični legi, ali pa morda še slabša, da je zgoraj širša kakor spodaj, od mrjejo pod kapom spodnje vejice na škodo oblike in varnosti. Take, mno-gokje skvarjene grme zboljšamo, ako jih skrajšamo do blizu tal in ponovno vzgajamo.
Ako uporabljamo za žive meje smreke ali trnje, jih prvikrat skrajšamo, kadar dorastejo do povoljne višine1.
Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
Zasedanje reklamacijskega odbora.
Vsem članom združenja naznanjamo, da reklamacijski odbor v Mariboru prične z 2. majem 1.1. z rednim zasedanjem. Na teh zasedanjih se bodo razpravljali pri-zivi v davčnih zadevah. Priporočamo članstvu, da se glede odnos-nih informacij zglasijo v uradu združenja.
Zaposlitev vajenke.
V uradu združenja se je zgla-sila Mešič Marija roj. dne 22. 4. 1923 v Malih Dolencih s prošnjo, da bi nastopila v katerikolj trgovini v službo kot vajenka. Če ima kdo izmed trgovcev interes, da imenovano zaposli kot vajenko, naj se obrne na urad združenja po informacije.
Zaposlitev vajencev.
Združenje dobiva v poslednjem času razne ponudbe vajencev in vajenk, ki iščejo zaposlitve pri kakšnem trgovcu. Vabimo članstvo, ki potrebuje vajenca ali vajenko, da se obrne na pisarno združenja.
Erezobvezno bančno poročilo
Cene najvažnejših VALUT v majhnem blagajniškem prometu:
Angleški funt sterling 1 kom
Din 232 50 „ 140--„ 46-75 , 4725 . 4650
Francoski franki 100 Amerikanski dolar 1 Isti v čeku	1
Kanadijski dolar 1 Italjanska lira
Češke krone 100 „	„ 150—
Nizozemski forint 1 »	„ 24-—
Nemška marka v bankovcih 1 kom	■—
, v srebru 1	„ „ ■—
Avstrijski šiling v bankovcih 100	„ , — •—
„ šil. v srebru in drobiž 1	. —•—
Magyarski pengo po 100 kom	„ 900 —
Urug. peso 1 „	„ 12-50
Argent. peso 1 ,	» 9.50
Čekovne marke za 100 RM	1450 — Tečaji deviz t dnevnikih.
HALO!! Prijatelji SVEŽIH RIB in DOBRE PIJAČE pridite 1. maja v gostilno FURŠT v Murskih Črncih. Z vsem Vas bom zadovoljivo pestregel.
odda se suha in zračna soba
s posebnim vhodom. Vprašati v Cvetni ul. 27.
Za vse izolacije proti
vodi, vlagi in za hitro	1
vezavo cementa
BETONIT
Za vlago nepropustni notranji in zunanji omet
11 o I a t o r
BETONIT,
kem. isd. Maribor
(Zahtevajte navodila.)
Vabilo
na
XVII. redno glavno skupščino,
ki se vrši v soboto, dne 30. aprila 1938 ob 10. uri dopoldne v dvorani hotela „Slon" v Murski Soboti. DNEVNI RED:
1.)	Pozdrav predsednika ;
2.)	Imenovanje zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika;
3.)	Poslovno poročilo :
a)	predsednika;
b)	tajniško in blagajniško poročilo za leto 1937.
c)	poročilo nadzornega odbora in predlog za razrešnico ;
4.)	Proračun za leto 1938 ;
5.)	Samostojni predlogi;
6.)	Vsetrgovski kongres v Ljubljani ;
7.)	Slučajnosti.
Pojasnila k dnevnemu redu : Zapisnik glavne skupščine iz leta 1937 se ne bo čital, ker je bil objavljen v 19.-32. štev. »Murske Krajine" istega leta. Računski zaključek za leto 1937 je članom na vpogled v pisarni združenja od 15. aprila do dneva skupščine.
Samostojni predlogi morajo biti predloženi upravi združenja najmanj tri dni pred skupščino. Na skupščini se bo razpravljalo samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
Če skupščina ob določeni uri ne bi bila sklepčna, se vrši eno uro kasneje na istem mestu in dnevnem redu drug občni zbor, ki sklepa veljavno ob vsakem številu navzočih članov. Vsak član je dolžan, da se skupščine udeleži. Izostanek se mora pismeno opravičiti in to pred dnevom skupščine. Člani, ki bodo izostali, ne da bi "se opravičili, bodo kaznovani z denarno globo, in to člani iz M. Sobote Din 50-—, ostali Din 20—.
MURSKA SOBOTA, dne 12. aprila 1938.
Čeh Franc 1. r.
predsednik Združbe trgovcev za srez M. Sobota v Murski Soboti.
Razglas o licitaciji.
Krajevni šolski odbor v Andrej-cih razpisuje gradbena dela šole v Andrejcih (zidarska, tesarska, kleparska, mizarska). Pismene ponudbe je vložiti do dne 15. maja 1938 do 12 ure predpoldne pri krajevnem šolskem odboru v Andrejcih. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobijo v pogled pri krajevnem šolskem odboru v Andrejcih in pri upravi občine Mar-tjanci med uradnimi urami.
Ponudbe naj se glasijo v obliki popusta v odstotkih, (tudi z besedami v odstotkih) na znesek odobrenega proračuna.
And rejci, dne 21. aprila 1938.
Hrajevni šolski odbor flodrejci.
K našemu vabilu
na REDNI OBČNI ZBOR, ki je bilo razglašeno v tedniku »Murska krajina" št. 17 z dne 24. aprila t. 1. se naznanja, da se občni zbor ne bo vršil ob 10, ampak ob 13 uri dne 1. maja 1938 z že razglašenim dnevnim redom ter lokalu.
KMEČKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V PREDANOVCIH.
Izda se opremljena soba
s posebnim vhodom samo gospodu. Naslov v Prekmurski tiskarni v M. Soboti.
vp murski "soboti stavbna parcela
v Križovi ulici in dober materijal ne prestare zidine. Informacije pod Grajska ulica 16.
Odda se v najem stanovanje.
Dve veliki sobi 5x5 m, ena mala soba, kuhinja, shramba, kopalnica, veranda, terasa in drvarnica. Pred vilo parkirano. Lega južna, solnčna. Več se pove v slaščičarni NOVAK.
v dobrem stanju se po ■^W%IJCi ugodni ceni proda. Naslov ADANIČ pekarna, Murska Sobota.
Posl. št. I 1375/37
Dražbeni oklic
Dne 10. junija 1938 ob i/49. uri bo pri tem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin: hiša z gosp. poslopjem, njive.
Zemljiška knjiga: Markišavci vL št. 47. Cenilna vrednost: 10.572 Din. Najmanjši ponudek: 6947 Din 88 p. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresbo sodišče v Murslil Soboti,
odd. IV., dne 4. aprila 1938
Preselil se bom 1. maja
v novi lokal na Aleksandrovo cesto poleg Frima
izvršim JSstrokovno z 2 letno pismeno garancijo.
Zaloga vseh vrst ur iz najboljših švicarskih tovarn
Oittrich Franjo urar
MURSKA SOBOTA