Franc Križnar franc.kriznar@siol.net 112 80-letnica evropskega muzikologa zasl. prof. dr. Primoža Kureta Kar dva obsežna in strokovna ter lokalno (slovensko) in med- narodno (evropsko) obarvana zbornika, posvečena prav letoš- njemu slavljencu, uglednemu slovenskemu in evropskemu muzikologu dr. Primožu Kuretu (1935), sta zaznamovala nje- gov visok življenjski jubilej, 80-letnico. Eden od urednikov teh zbornikov (prvega z naslovom Musica et Artes/Glasba in umet- nosti sta uredila Jonatan Vinkler in Jernej Weiss, izdali pa so ga Založba Univerze na Primorskem, Akademija za glasbo Univer- ze v Ljubljani, Festival Ljubljana in Slovenska filharmonija, dru- gega z naslovom Evropski muzikolog prof. dr. Primož Kuret pa je uredil Edo Škulj, izdali Društvo Mohorjeva družba in Celjska Mohorjeva družba) E. Škulj pa je ugotovil, da je Josip Mantuani oče slovenske muzikologije, Dragotin Cvetko oče študija slo- venske muzikologije, Primož Kuret pa oče slovenskih muziko- loških simpozijev. Hkrati pa je v smislu kar najkrajših in najbolj strnjenih mejnikov njegove življenjske poti opisal vse Kuretove življenjske, muzikološke, pedagoške in znanstvene mejnike: 1935 – Rojen v Ljubljani (6. julij). 1954 – Matura na Klasični gimnaziji v Ljubljani. 1959 – Diploma na AG (glasbena zgodovina) in FF (umetno- stna zgodovina). 1960 – Študentska Prešernova nagrada. 1965 – Promocija na FF (doktorat z naslovom Glasbeni inštru- menti na srednjeveških freskah na Slovenskem). 1973 – Glasbeni inštrumenti na srednjeveških freskah na Slo- venskem (knjižna izdaja). 1978 – Docent na AG. foto: Tihomir Pinter. 113 Obletnici 2008 – Častni član Slovenske filharmonije. 100 let Slovenske filharmonije (1908–2008; knjižna iz- daja). 2011 – Mahler in Ljubljana: 1881–1882 (knjižna 2. izdaja). Zanesenjaki in mojstri (knjižna izdaja). 2012 – Prejel red za zasluge RS. 2015 – Dva zbornika ob 80-letnici (Musica et artes, Ljubljana in Evropski muzikolog, Celje). Med evropske muzikologe postavljajo Kureta njegova aktivna sodelovanja in vodenja ter sovodenja, organizacije in soorga- nizacije številnih domačih in tujih znanstvenih simpozijev. Na njih je praviloma predstavljal slovensko glasbo ali pa tujo impliciral v našo. O vsem tem je lahko prisluhnila laična in strokovna javnost v Sloveniji ter v Belgiji, Bolgariji, na Češkem, Hrvaškem, v Italiji, Latviji, Litvi, Luksemburgu, Nemčiji, na Norveškem, v Romuniji, Švici, na Slovaškem in v Turčiji. Obe- nem pa je Kuret na teh simpozijih svet še dodatno opozoril na kakovost in trajnost slovenske muzikologije, jo izvozil v Evropo in hkrati uvozil evropsko muzikologijo v »dolino šentflorjan- sko«. Samo pri nas je med drugim priredil kar 30 mednaro- dnih simpozijev v okviru Slovenskih glasbenih dni in 20 sim- pozijev v okviru Akademije za glasbo. Torej, organizacija kar 50 simpozijev: kdo zmore kaj takega? Slovenijo je tako rekoč postavil na zemljevid muzikološke Evrope. V vseh teh prime- rih Kuretovih aktivnosti bi lahko zapisali, da je pri njem vedno šlo za import in eksport slovenske muzikologije oz. vključitev v evropsko muzikologijo, kot je to v enem od zbornikov zapisal njegov kolega in zadnja desetletja tudi njegov tesni sodelavec in spremljevalec. Na njih je sodelovalo več kot 400 predavateljev iz tujine iz skoraj vseh evropskih držav pa še kakšen iz čezmor- skega sveta. Sam pa je še dodatno sodeloval na 300 mednaro- dnih muzikoloških simpozijih samo na ozemlju stare matere Evrope, ob tem pa je bil marsikdaj tudi onkraj luže. To sku- paj nanese število, ki presega vsoto dejavnosti vseh preostalih slovenskih muzikologov skupaj. Da ne govorimo o kakovosti, ki so jo nenehno potrjevala vsa prejeta priznanja. Ker je ves Kuretov muzikološki opus skoraj neizmerljiv, lahko zapišemo, da omenjeno delo lavreata več kot potrjuje upravičenost vseh nacionalnih in mednarodnih nagrad, priznanj in imenovanj, ki jih je prejel tako doma kot na tujem. 1979 – Kurt Pahlen, Poslušam in razumem glasbo (izdaja knjiž- nega prevoda). 1983 – Izredni profesor. 1983 – Kurt Honolka, Svetovna zgodovina glasbe (izdaja knjiž- nega prevoda). 1985 – Besede skladateljev: od Mozarta do Gershwina (izdaja knjižnega prevoda). Prejel medaljo Republike Češke. Glasbena Ljubljana v letih 1899–1919 (knjižna izdaja). 1986 – S skladateljem Milanom Stibiljem ustanovil Slovenske glasbene dneve (Festival Ljubljana). 1988 – Redni profesor za zgodovino svetovne in slovenske glasbe na AG UL. Umetnik in družba. Slovenska glasbena misel po prvi (svetovni) vojni (knjižna izdaja). 1990 – Günter Hausswald, Slog v glasbi (izdaja knjižnega pre- voda). 1992 – Karl H. Wörner, Zgodovina glasbe (izdaja knjižnega prevoda skupaj z Vero Gregorač). 1993– 2001 – Prodekan AG. 1994 – Ipavci (knjižna izdaja). 1995 – Zbornik ob 60-letnici. 1997 – Mahler in Ljubljana: 1881–1882 (knjižna izdaja). 1997 – Od Academiae philharmonicorum do prve Slovenske filharmonije (knjižna izdaja). 2000–2004 – predsednik Slovenskega muzikološkega društva. 2001–2005 – predsednik Nacionalne komisije za prenovo glas- benega šolstva. 2001 – Mahler in Laibach: Ljubljana 1881–1882 (knjižna iz- daja). Slovenska filharmonija / Academia philharmonicorum: 1701–2001 (knjižna izdaja). 2002 – Postal član Accademie Filarmonice di Bologna (Italija). Prejel Betettovo listino (DGUS Ljubljana). Ulrich Michels, Glasbeni atlas (soprevajalec; izdaja knjižnega prevoda). 2004 – Prejel avstrijski častni križ za znanost in umetnost I. reda. Zgodbe o glasbi in glasbenikih (knjižna izdaja). 2005 – Prejel državno nagrado RS za življenjsko delo na pod- ročju glasbenega šolstva. Slovenski skladatelji v portretih Saše Šantla (z Vereno Koršič Zorn; knjižna izdaja). Prejel Herderjevo nagrado. Sto slovenskih opernih zvezd (knjižna izdaja). Zaslužni profesor UL. Zbornik ob 70-letnici. 2006 – Prejel Mantuanijevo nagrado.