LAVSKA POLITIKA
Ikhaja dvakrat tedensko, In sicer vsako sredo In vsako soboto. Uredništvo in sprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Netrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 67
Sobota, 25. avgusta 1934
Leto IX
Samo opomin za Citatelje
Marksiste pobija
Ena najmočnejših sil je klerikalizem, med vsemi najmočnejši pa rimski. To vemo. Rimski klerikalizem ni močan zaradi svoje politične moči, marveč zaradi svoje taktike. Noben klerikalizem katerekoli vere ni tako tesno spojen s kapitalistično družbo kakor rimski. In nič čudnega ni to. Rimski klerikalizem je vzrasel s kapitalistično družbo. Prvotno je bil (po prvih letih obstoja, ko je bil še idealno gibanje) najvemejši oproda fevdalizma. Temeljno načelo avtoritarne oblasti zagovarja še danes. Pozneje pa, ko je fevdalizem doživel poraz, se je klerikalizem oprijel z isto vnemo meščanstva. Doba fevdalizma in meščanskega liberalizma je bila zanj zlata doba. V vsej tej zgodovinski dobi je opominjal ljudi, da spoštujejo brez odpora in svoje volje vsak režim, ki je hotel sodelovati s cerkvijo, oziroma cerkvi nudil priliko, da bogati in gradi svojo organizacijo. Cerkev je obogatela. Ustvarila si je močno fundirano organiza-C110, s katero se danes vmešava v P°Hiične in nepolitične dogodke.
Najlepši zgled nam nudijo dogodki v Nemčiji. Tedaj, ko je Hitler udaril po delavcih, jim vzel vse pravice in organizacijsko imovino, mu je klerikalizem pel slavo in odobraval njegovo načelo avtoritarnosti. Istotako se je zgodilo v Avstriji. V obeh državah so delavce oropali političnih pravic, odvzeli jim možnost, da se bore, kdar po krivici kapitalistične družbe stradajo.
Hitler je pa bil nekoliko svojeglav. Cerkvi ni hotel vsega ugoditi. Tedaj se je že govorilo, da bo Vatikan fašizem preklel.
Toda naglo se je zopet izvršil preobrat. Hitler je nastopil proti svojim lastnim fašističnim tovarišem in se popolnoma prodal nemški genera-liteti in. fevdalnim kapitalistom. In kaj opažamo. Prokletstva ni. O Hitlerju molče, toda že v par dneh ali tednih mu bodo zopet peli slavo in ga imenovali najmodrejšega državnika, ker je prodal delavce kapitalizmu s tem, da je prepustil vso oblast kapitalističnemu redu v državi.
Ni se nam torej treba čuditi, če klerikalizem pobija marksiste. To je njegova naloga, ker hoče živeti od kapitalistične družbe in pa od eksploatacije narodov. Za to spoznanje ni treba biti študiran. Kdor čita klerikalno časopisje, lahko vedno opazuje, da so v njem za delavce besede, politika pa je za kapitalistične izkoriščevalce.
Odpor avstrijskega delavstva
Avstrijski režim jc hotel prisiliti delavstvo, da se pridruži prisilnim strokovnim organizacijami. Le člani prisilnih organizacij imajo prednost pri sprejemu v delo, toda vse nič ne zaleže. Sredi meseca junija je imela prisilna organizacija šele 100.000 članov, sredi julija 150.000. Pred razpustitvijo strokovnih organizacij pa so imele nemške 45.000, krščanske 100.000, naše svobodne strokovne organizacije delavcev pa 600 tiso£ članov. Od 750.000 organiziranih delavcev se je uklonilo diktatu borih 150.000.
Prisilna zveza izdaja tudi svoj list ter začudeno izprašuje, zakaj delavci ne vstopajo v prisilno organizacijo? Obenem pa suiminiči »neke tuje elemente«. — Klerikalizem naj ve, da je delavstvo zrelo.
Zakonita določitev
najmanjše plače
Kaj je minimalna plaia?
V	naši socialnopolitični zakonodaji imamo še velike vrzeli, deloma zaradi nepopolnosti zakonodaje, deloma zaradi neizvajanja veljavnih zakonov. Mnogo je delavstvo samo krivo, da se socialna zakonodaja ne izvaja točno, mnogo pa pomanjkanje prave kontrole in eksekutive, ki bi strogo pazili, da se zakoni ne bi kršili ter krivce primemo kaznovali. Delavske strokovne organizacije so danes predvsem poklicane, da vrše najstrožjo kontrolo, in morda je to ena najvažnejših nalog, ter s tem preprečijo naval reakcije, ki rovari proti socialnopolitični zakonodaji v državi.
Na dnevnem redu delavske borbe je sedaj razširjenje pokojninskega zavarovanja na vso državo in splošno zavarovanje za starost, onemoglost in smrt.
Prav tako važna pa je zahteva po zakoniti določitvi najnižje, ali kakor navadno pravimo, minimalne mezde. Med delavstvom in nameščenstvom je sicer jako razširjeno mnenje, da bi tak zakon ali naredba nič ne koristila delavstvu in nameščncem. K tej bojazni naj pojasnimo, da mora bodoči zakon pač določati najnižjo mejo za razne kategorije delavstva ter se ozirati pri določitvi te meje na višino eksistenčnega minimuma. — Najnižja plača se mora kar najbolj približati eksistenčnemu minimumu, to je, taki plači, s katero more delavec, more rodbina živeti. Navzgor pa meja mezdi ne more biti določena in je stvar delavcev in nameščecev, da si s svojo marljivostjo, kvalifikacijo in z organizacijo pribore potem individualnih, zlasti pa kolektivnih pogodb, primerno boljše plače.
Z zakonito minimalno plačo bo torej določena najniija mezda, pod katero delodajalci svojih nameščencev ne smejo plačevati.
Kakšna naj bo minimalna mezda? Ali naj znaša 1.50 Din in 2 Din na uro? Ali morda 300 ali 600 Din na mesec? Če bi se določila meja minimalne mezde tako nizko, potem bi bil zakon le zasmehovanje delovnih slojev. Pri določitvi minimalne plače se mora vzeti zlasti dve dejstvi v poštev. Predvsem je treba določiti koliko potrebuje človek nujno za življenje (eksistečni minimum) in drugič, kakšni so danes povprečni zaslužki po raznih strokah. Ta mera sicer ne bi bila popolnoma pravična, ker so podjetniki izrabljajoč krizo, na verižniški način potisnili mezde navzdol. Zato prejema danes okoli polovice raznih uslužbencev beraške mezde. Delodajalci namreč neprestano znižujejo plače, bolje plačane ljudi odpuščajo in sprejemajo za polovično plačo druge. Mnogo takih zgledov bi lahko našteli. Mezde pod eksi-
stenčnim minimom torej kot meja ne smejo prihajati v poštev.
Kako približno naj bi se računala zakonita minimalna mezda? Navedimo samo dva primera.
Kvalificirani delavci neke stroke imajo povprečno plačo 900 Din mesečno. Na podlagi statistike trdi oblast, da je eksistenčni minimum za osebo, recimo 1100 Din. Minimalna plača bi se v tem primeru morala približati eksistenčnemu minimu, ter bi znašala vsaj 1000 ali 1050 Din, ker ne pričakujemo, da bi zakonodajalec absolutno vpošteval eksistenčni minimum ter ga določil kot mejo.
Še bolj izrazit pa je ta-le primer:
Jako mnogo delojemalcev je, ki zaslužijo mesečno po 400 do 700 Din. Tu je razlika med eksistenčnim minimom in dejansko plačo grozovito velika. Toda za podlago izračunanja minimalne plače bi se vendar morala vzeti tudi tukaj eksistenčni minimum in dejanski povprečni zaslužek. Recimo, da znaša povprečni zaslužek 500 Din, eksistenčni minimum pa 1100 Din (kar je premalo), bi se morala določena minimalna plača mnogo bolj približati eksistenčnemu minimumu, kakor v onem primeru. V tem primeru bi se morala minimalna mezda določiti najmanj na 900 ali 950 Din.
S tem, menimo, je dokazano, da so v sedanjih mezdnih razmerah zakonite minimalne mezde nujno potrebne, če imajo namen izboljšati socialni položaj.
Gorenja dva primera sta optimistična. Zakaj, kakor bi želeli in kakor je primerno in nujno potrebno, da služi za temelj pri odmeri minimalne mezde izključno eksistenčni minimum za podlago, imamo vendar malo upanja, da ne bi »gospodarski« krogi s svojim neutemeljenim tarnanjem potisnili minimalnih mezd daleč pod eksistenčni minimum, češ, da je gospodarstvo »v nevarnosti«, kakor to vedno trdijo, kadar delavstvo zahteva svoje pravice.
Iz te ponazoritve je jasno dvoje: prvič, da se ustavi z določitvijo minimalne mezde verižniško zniževanje mezd in drugič, da se vsaj pasje nizke mezde nekoliko približajo eksistenčnemu minimumu. V narmalnih razmerah bi zakonita meja mezd navzdol sicer ne imela tako velikega pomena, kakor ga ima danes, ko ima-no v državi povprečje mezd še pod 40 % eksistenčnega minima. Le kdor si to razmerje jasno predoči, more prav presojati pomen zakonitih minimalnih mezd.
Z določitvijo minimalne mezde pa delavstvu in njega organizacijam ni odvzeta možnost in pravica, da si s vsojo organizacijsko silo še znatno izboljšajo socialni položaj delavcev in nameščencev.
Japonci izzivajo Rusijo
Nadaljnje aretacije Sovjetskih državljanov
Te cini so Japonci zopet aretirali 18 sovjetskih uradnikov, ki so bili nameščeni pri vzhodni kitaisi železnici. Doslej je že aretiranih nad 80 Rusov, ki jih Japonci dolžijo sabotažnih dejanj.
Ppložaj postaja vedno bolj napet in je očividno, da porabijo Japonci vsako priliko za izzivanje Rusije.
Zarota tudi v Grčiji?
Grški predsednik vlade in vojni minister Kondylis je poročal, da so Plastirasovi častniki pripravljali revolucijo. Plastiras se je hotel vrniti | v deželo ter stopiti na čelo države, i Zarota je bila pravočasno razkrita.
Azija postaja vroča
Ze leta 1929 se je sovjetska Rur sija sprla s kitajsko vlado zaradi Mandžurije in vzhodno-kitajske železnice. Od takrat postajajo razmere na vzhodu bolj in bolj napete. Sedaj je tam vmesna država Mandžurija, toda jedro sporov se ni izpre-menilo. Japonski in Kitajski je neprijetni sosed Rusija. Japonska ima vsekakor željo, da razširi svojo oblast. Za Angleže je že preveč, da je Japonska obvladala Mandžurijo. Iz tega razloga je jako verjetno, da obstoja načrt, da se Rusiji odtrga ozemlje med Vladivostokom in Bajkalomi. Tudi za vzhodnokitajsko železnico se pogajajo z Rusijo namesto Mandžurciev — Japonci. Za železnico, ki je veljala 250 milijonov rubljev, ponujajo samo 50 milijonov, kar je izzivalno. Osvojitev Mandžurije tudi pomleni zasiguranje meje proti Rusiji s strani Japonske, ker se nahaja Kitajska v kaosu. Rusiji je bila odvzeta uprava vzhodno-kitajske železnice. Rusija je v vprašanju; bila popustljiva ter ni reflek-tirala na privilegije pri tej železnici, ker nima več političnega pomena. Zato jo je prodajala.
Tako postajajo vsak dan razmere bolj napete. Velik interes na tem, da Japonska pusti Kitajsko pri miru, ima predVseml Anglija, dalje Francija. Zato je jako verjetno, da Japonsko podpirata obe državi moralno, da si razširi svoj teritorij na škodo Rusije.
Na vzhodnem vprašanju so pa interesirane tudi Zedinjene države. Kami bodo zaveslale te, jc še negotovo. Vendar angleškega konkurenčnega imperializma ne bodo podpirale.
Dejstvo je, da grozi vojna nevarnost na vzhodu in bi bilo jako primerno, da bi Društvo narodov na septemberskem zasedanju o tej veliki vojni nevarnosti razpravljalo, in sicer s povoljnejšimi uspehom, kakor je razpravljalo o japonsko-kitaj-skemi sponi.
Za splošno skrajšanje delovnega časa
Zedinjene države se udeleže prihodnje mednarodne konference dela v Ženevi kot članica. Očividno gre Ameriki za to, da na konferenci zagovarja splošno skrajšanje delovnega časa, ker po ameriških izkušnjah ni dtuigega izhoda. V Ameriki menijo, da bodo tudi druge države toliko uvidevne, da ne bodo odlašale splošnega skrajšanja delovnega časa.______________________________
Papež blagoslavlja može, ki vladajo v Avstriji
Te dni so bili v Rimu pri papežu avstrijski romarji. Papež je romarje v nemščini nagovoril ter blagoslovil nje in može, ki danes vladajo v Avstriji.
Enotna fronta med belgijsko proletarsko mladino
Socialistični »Le Peuple« je priobčil izjavo zveze belgijske socialistične omladine, s katero imenovana zveza upostavlja enotno akcijsko fronto z belgijsko komunistično omladino. Obe zvezi se obvežeta ustaviti vse medsebojne spore in konflikte in delovati za dosego enotnosti delavskega gibanja.
Avstrijski kandar v Italiji
V	južnobelgijskem mestu Liittichu se je pred dvajsetimi leti vršila krvava borba med nemškimi in belgijskimi vojaki. Letos se je pa vršila v tem mestu impozantna manifestacija mednarodne socilistične mladine. Tretji mednarodni mladinski sestanek je združil 30.000 mladih socialistov in socialistinj v navdušeni demonstraciji proti fašizmu in vojni nevarnosti. Predvsem je bila navzoča belgijska mladina, bile so pa na manifestaciji tudi večje skupine holandskega, francoskega, danskega, švedskega mladostnega delavstva. Anglija, Švica, Cehoslovaška, Poljska in Palestina so imele tam večje delegacije. Navzoči so bili tudi delegati iz fašističnih držav, iz Italije, Bulgari-je, Nemčije. Večjo skupino delegatov je poslala na prireditev avstrijska ilegalna mladinska organizacija, in sicer 83 članov. Večina teh delegatov je v političnih avstrijskih razme-
Mladlnska internacionala
rah moralo potovati v Liittich- -peš ali s kolesom, in- ob največjem pomanjkanju. Avstrijska skupina je nosila v izprevodu rdečo zastavo zavito v črno tančico. Avstrijce je Belgija burno pozdravljala, spominjajoč-se, da se je zadnji mladinski kongres 1929 vršil še na Dunaju, kjer je demonstriralo v izprevodu po Ringu nad petdesettisoč mladih socialistov in socialistinj. Prihodnji mladinski kongres bo zopet po petih letih.
Po manifestaciji je razpravljal izvršni odbor na svoji seji, ki jej je prisostvovalo tudi zastopstvo avstrijske mladine, o vprašanju enotne fronte. Izvršni odbor ni napravil končnega sklepa glede tega vprašanja, ker spada predvsem v eksekutivo socia-listične^ delavske internacionale. Ni pa odklonila, da se v deželah,, kjer to razmere zahtevajo, nadaljujejo^ v tem zmislu pogajnja.
Avstrijski diplomati in politiki tako obletavajo Mussolinija kakor ose zrelo hruško. Par zadnjih let menda ni bilo v Avstriji kanclerja in politika, ki se ne bi bil zatekel k očku Mussoliniju. In vsi ti diplomati in kanclerji so iskali sveta pri Mussoliniju in blagoslova v Vatikanu, da bi srečno premagali in zatrli delavsko gibanje, oziroma neovirano izvedli avtoritarno oblast, ali kakor tej obliki navadno pravimo, usilili narodu diktaturo kapitalizma.
Mussolini in Vatikan sta proti demokraciji. '
Ta dva bosta torej najbolj vedela, kako se narod, delavstvo najlažje oropa političnih in družabnih pravic.
Kancler Schuschnigg je odšel najprej v Firenco. Tam mu je Mussolini priredil velike parade, nakar sta se kancler in Mussolini razgovarjala o
—	politiki.
Dunajsko časopisje ta obisk jako lepo komentira. Izpopolniti je treba rimske dogovore, potem sporazumno s Francijo (francoski zunanji minister Barthou tudi obišče Mussolinija) urediti razmere v Podunavju in končno se mora čimprej doseči sporazum z Nemčijo.
Važen je sporazum v Podunavju.
To vprašanje se tiče predvsem Male antante. Ce ima dogovor med Dunajem in Rimom prvotno ta namen, bi sporazum ne bil nevaren. Zakaj, če se doseže v Podunavju sporazum, se s tem doseže sporazum tudi med Italijo, Podunavjem in Balkanom. Taka rešitev srednjeevropskega vprašanja bi bila vsaj deloma razveseljiv pojav z ozirom na vojno nevarnost. Zdi se nam pa, da igra ni povsem odkritosrčna ter da gre predvsem za popolno pofašistenje Avstrije, čemur kapitalistične države ne bodo prav nič ugovarjale in šele potem pridejo na dnevni red druga vprašanja. Avstrijski kancler se sicer brani, češ, da noče fašizma, marveč le stanovsko državo, kar pa bistveno ni različno od one oblike režima. Dobri avstrij-
(V pojasnilo k članku o
V	mesecu juniju letos je bilo zavarovanih pri organih osrednjega u-rada za zavarovanje delavcev v celoti 568.641 članov in članic. Po zaslužku se razvrste ti člani po številu tako-le:
70.159 z zaslužkom do 8 Din na dan.
226.798 z dnevnim zaslužkom od 8 do 24 Din.
96.261 z dnevnim zaslužkom od 24 do 34 Din.
Ton« Maček:	96
Sluiai I6utn&u$ec
»Ti, jaz bi tudi enkrat rada zvonila s tistim zvoncem,« je rekla Meta Janezu.
Šli so doli. Po kotlini je ležala še senca in rosa jim je močila čevlje.
V	kapelici je bilo že polno ljudi, klečečih pred Marijinimi oltarjem. V veži pod zvonikom so se gnetli ljudje okrog vrvi, ki je visela skozi luknjo v stropu. Vsi tisti, ki so prispeli na Kum šele zjutraj, so želeli čimprej pozvoniti in so si že poprej pripravili celo vrsto želj, ki si jih bodo med pozvanjanjem želeli in ki se jim bodo radi tega potem gotovo izpolnile.
Cela vrsta rok se je stegala po vrvi. Cim je nekdo pocukal za vrv in se je slišalo, da je zvonček udaril, že so ga odrinili stran in nova roka je potegnila za vrv. Pri tem prerivanju je marsikdo na svojo najvažnejšo željo pozabil. Tolažil se je z mislijo, da pozneje lahko še enkrat zvoni. A to drugo zvonenje že ni več tako učinkovito. Sigurno se ti izpolni le tista želja, ki si si jo želel, ko si prvič s tem čudotvornimi zvoncem zvonil.
Meta je nestrpno čakala, da pride na vrsto. Poleg njene roke se je
ski kancler bo dal v svoji stanovski državi prav tako
▼so oblast kapitalizmu,
kakor jo je dal fašizem v Italiji ali v Nemčiji in drugod.
Pametno misel je povedal avstrijski kancler s tem, ko je rekel, da je največja nesreča za Evropo, ker se še ne zaveda, da je potrebno sodelovanje, čeprav moramo takoj povedati, da je socialistično delavsko gibanje to vedno zagovarjalo. Razlika med kanclerjevim stališčem in socialističnim je pa ta, da so socialisti zahtevali demokratični sporazum med državami, dočim moderni diktatorji in diktatorčki zahtevajo sporazum med kapitalističnimi diktaturami.
V	tem smo se bistveno različni. Toda kljub temu želimo sporazum, ki bo vedel do demokracije in
do pravic in svoboščin delovnega ljudstva.
t«rfi I« i/J«4
ne mu	Ui	(k rta«*)« »v »-tipi tri
Vsa ta neizkrena politika je pač najmočnejši klic po ojačenju delavskega razreda v konsolidirani enotni socialistični fronti.
Dovolj je že varanja! Ogromni delavski kadri se bodo morali tudi u-veljaviti in diktirati svojo politiko. Zakaj, največja sila je delo, največja duhovna moč organizirani delavski razred. Zakaj bi ga vodil za nos kapitalist, ki ima samo kapital in kanone?
Proti sprejemu Rusije v Društvo narodov se oglaša Švica. Švica je bila nedkaj svobodna demokratična republika.
Najstarejši kitajski list je prenehal izhajati. V Pekingui je izhajal list »Peking Bao« 1534 let. Prvotno je izhajal na rumenem svilenem papirju. Od leta 1800 je izhajali kot dnevnik. Razume se, da se je moral list, ki je preživel tako dolgo dobo, boriti mnogokrat z najrazličnejšimi težavami.
mimmabnih mezdah.)
62.300 z dnevnim zaslužkom od od 30 do 38 Din.
73.132 z dnevnim zaslužkom nad 48 Din.
Povprečna mezda se je od lanskega junija znižala dnevno za 1.06 Din.
V	tem pregledu pa niso navedeni ne rudarji in ne železničarji, ki bi v splošnem podali še žalostnejšo sliko.
Mnogo nad polovico zavarovanih delavcev zasluži na dan manj kakor 24 Din.
stegoval proti vrvi še Cel gozd1 drugih rok: moških, ženskih, velikih, malih1, starčevskih, otroških, žuljave dlani in mehke gosposke ročice, z brazdastimi nohti, ki so imeli široke črne robove in z nežnimi, rožasto lakiranimi nohti, ki so imeli prozorne ozke podaljške, roke z raskavo, trdo kožo, ki je bila kakor hrastova skorja in roke z nežno prosojno kožico, skozi katero se je videla mrežica modrih žilic, roke kmetov in rudarjev, težakov in rokodelcev, mestnih pisarjev in brezdelnih aristokratskih damic. Vmes je bila tudi ročica nežne baronese z enega izmed številnih dolenjskih! gradičev, ki je v fini beli Rožnati rokavici nervozno drhtela v svoji nestrpnosti. Postavna kmetica je lastnico te roke karajoče pogledala:
»Gospodična, zvoniti morate z golo roko, sicer ne učinkuje.«
Baronesa je osramočena povesila roko in jo je slekla, potem pa se je z golo ročico naprej borila za vrv.
Koliko najraznovrstnejših skrivnih želja se je v tem trenutku obujalo v upapolnih srcih navzočih romarjev. Mlad rudar je ju c d zvone-njern prosil Boga, da bi. ga v jami nikdar ne dohitela nesreča, drulgi, praktičnejši, je prosil, da bi bil vedno dodeljen na najboljše izkope, kjer se največ zasluži, tretji si je želel,
Ob dvajsetletnici izbruha svetovne vojne
Kakor nalašč je izhajal ob dvajsetletnici izbruha svetovne vojne in ob davjsetletnici najbolj navdušenega blagoslavljanja orožja- od strani katoliških in vseh drugih svečenikov — v glasilu slovenske katoliške akcije podlistek iz vojnih dni z nazivom »Galicija«. Podlistek je neizbrisljiv in neovrgljiv dokument grozot in barbarstva, ki ju1 je razgrinjala svetovna vojna, zaničevanja in onečaščenja po božji podobi ustvarjenega človeka, poživljenja ljudi, zatiranja nižjih vojakov po višjih itd.
—	sploh dokument, ki postavlja blagoslavljanje vojn in pa ono vzvišeno človekovo stališče v tem božjem vesoljstvu v dokaj čudno luč. Prav je, da je objavljal to »Slovenec«, čeprav bi iz doslednosti do tega morala cerkev onega heretika, ki je ta dokument napisal in one, ki so ga objavili — izobčiti. Vendar se temu ne čudimo, kajti naš »SL« objavlja često na eni strani ono, kar je najsvetejše, na drugi pa ono, kar bi morali dati katoliki na indeks. Vendar je za nas »Slovenčevo« dejanje hvalevredno in samo želeti bi bilo, če bi si ta listek »Slovenčevi« čita-telji res prečitali in premislili ter ga primerjali z nauki svoje clerkve ter potep) ali tako ali tako izvajali konsekvence.
Anglija zanika vesti, da je sklenila z Japonsko tajno pogodbo, po kateri bi v slučaju konflikta s Sovjeti pomagala Japonski.
Ali sl 2e poravnal naroi-nlno? Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnost I
da bi »oberštajgcrja« čimprej hudič vzel, četrti, da bi žila premoga, na kateri sedaj dela, vsaj še dve leti ne bila izkopana, peti, d>a bi mogel srečno dograditi svojo kočico, šesti, ki je bil že četrto leto oženjen, je prosil za prvega otroka, sedmi, ki je imel otrok že cel ducat, je zaklinjal Boga, naj miui nobenega več ne pošlje. Kmet je prosil za dobro letino, drugi kmet, da bi se mu krava srečno obrejila, tretji kmet, da bi kmalu uimrla tast in tašča, da bi mu ne bilo treba več dajati prevžitka, radi katerega ne more nikamor naprej, četrti kmet, da bi na prihodnjem sejmu mlogel vole ugodno prodati. — Kmetica, ki je karala baroneso, si je želela sreče pri svinjah;, druga si je želela, dla bi mogla hčer srečno omožiti k bogatemu sosedu, tretja, še mlada in življenja polna, je prosila Boga, naj bi čimprej njenega starega in trhlega moža poklical k sebi, da bi z a mogla nemoteno zagospodariti z mladim in postavnimi hlapcem. Kmečki fant je prosil, da bi mlui oče čimprej izročil gospodarstvo, da bi se mogel oženiti, drugi si je želel, da bi se njegov tekmec,- ki mu je prevzel dekleta, nikdar več ne vrnil iz Bosne, kamor ga je poklicala mobilizacija radi aneksije, naj bi ga doli kje ubili Turki, da bi dekle njemu ostalo. Kmečko dekle je prosilo, naj
Doma In po svetu
Volitve v mestne občine. Zakon o mestnih občinah že imamo. Z napeto radovednostjo pričakujemb.; kdaj bodo volitve v mestne obči:nskB‘;Za-stope. Volilni red za delavce :lfi odvisne volilce ni ugoden, ker iitj $o-loča tajnih volitev in ne pravega čistega proporca. Delavstvo se bo kljub temu udeležilo volitev v mestnih občinah, ki se bodo vršile vsekakor še letos in najbrže v prvi polovici meseca novembra. Ali bodo po vseh mestih volitve istočasno razpisane, nam ni znano, verjetno pa je, da se bodo vršile po prilikah in!Jželji merodajnih političnih krogov.
Dvojna morala. »Slovenec« od minule nedelje se spodtika nad mariborskimi Nemci, ki baje zbirajo med svojimi sonarodnjaki za avstrijske begunce iz naiaiionalnosocia-lističnega tabora. Seveda ni mogel opustiti, da ne bi ob tej priliki obrisal svojega smrčka ob socialne demokrate, češ, Schutzbundlerje. podpirajo, za trboveljske rudarje se:pa ne zmenijo. »Slovenec« naj bi; raje enkrat poročal, koliko milijonov gre samo iz Slovenije vsako leto v Afriko, Azijo in drugam za »uboge pa-gane«. Znani misijonar Kerec, ki je lani odšel v Vzhodno Indijo, je v pičlem letu nabral dobrega pol milijona dinarjev. Tedaj je celo »Slovenec« pisal, da bo denar uporabil za ustanovitev obrtne šole za — Indijce. Prosimo: Beraški Slovenci ustanavljamo in vzdržujemo šole mesto bogatih Angležev!
Sušaško pristanišče povečajo.
Za povečanje sušaškega pristanišča so že izdelani načrti in deloma dovoljeni krediti. Z deli prično še to jesen.
bi ji Marija izprosila pri Bogu milost, da ji zamrje sad grešne ljubezni, ki ga čuti v svojem telesu, da ne bi prišla njena sramota na dan. druga si je želela svilene rute, tretja, da bi je njen ljubček nikdar ne zjV pustil, četrta, da bi jo tisti bogati stari vdovec vendair zasnubil, peta, naj bi se njena ošabna tekmovalka v ljubezni čimprej skurbala in padla v sramoto. Obrtnik iz mesta si je želel, da bi iniel mnogo naročnikov, zdravnik, da bi izbruhnila epidemija, odvetnik, naj bi se svet med: seboj čimbolj kavsal in ravsal in to-žaril, dijak, da bi srečno napravil izpite in dobil dobro državno službo, dekla, da bi ji gospodinja zvišala plačo, hlapec, da bi dobil za Božič od gospodarja nove škornje, konjač, da bi čimveč živine poerkalo, mlad Veseljak, da bi mu čimprej umrl bogati stric in mu zapustil premoženje, a mlad književnik je prosil za novo inspiracijo in da bi čimprej zagledala njegova prva knjiga beli dan. Samo mlada baronesa je imela nežno željo, kakor je bita sama nežna in je bila nežna njena aristokratska ročica. Prosila je samo, da bi je tisti lepi poročnik, s katerimi se je seznanila pozimi na plesu v glavnem mestu, nikdar ne pozabil in bi ji vsak teden poslal dehteče, rožasto pisemce.
Povprečne mezde v socialnem zavarovanju zavarovanih delavcev in nameščencev
Mezdni boji rudarjev
Tekma jugoslovanskih harmonikarjev na jesenskem Ljubljanskem relesejmu bo 8. septembra. Kdor se še ni prijavil, naj to nemudoma stori.
Letošnji jesenski velesejem v Ljubljani bo vseboval med drugim tu-dDi-razstavo Zveze jugoslovanskih hranilnic. Njen glavni namen (e v tem, da pouči najširje plasti naroda 0 pomenu hranilnic za napredek našega gospodarstva.
i>J	•
■Vatikan za sprejem Rusije v Društvo narodov. Vatikanski poročevalec'preklicuje vesti, da bi bil Vatikan proti vstopu Rusije v Društvo narodov. Vatikan meni, da bo vstop Rtilsije v Društvo narodov bistveno podprl politiko svetovnega miru.
»Stara mati« ruske revolucije Katarina Berskovskaja. ki biva v okolici-Prage in je 90 let stara, je težko /Obolela. Berskovskaja je bila dolgo lOEflajodločneja v revolucionarnem gibanja Rusije.
Kaj pravi katoliško časopisje k Pjebiscitu v Nemčiji? ... Protest, ki bi ga lahko podali dne 19. t. m. ob volilni žari, bi bil nezrniseln ter bi utegnil imeti težke posledice. Velika večina bo 19. avgusta rekla »ja«, da rie izgublja časa v boju za kruh; ne ?apfM več vprašanje, ali se imenuje državni predlsednik v nacionalno-so-pialtstični državi Hindenburg ali Hitler,' zanima marveč edino še misel: »Kaj naj storim, da bom jutri sit in da bom jutri smel kje stanovati.« — Tako agitacijo za Hitlerja! Članek je izšel v »Deutsche Presse« v Pragi.
»Fiihrer« je pomilostil Rohmove pristaše. Ob umoru svojega prijatelja Rohma je »Fiihrer« dal zapreti 1124 Rohmovih pristašev. Od teh jetnikov jih je »Fiihrer« pred ted-n°m dni pomilostil 1079. — Morda so ob plebiscitu iz hvaležnosti glasovali zanj ?
s. Nemški Židi za Hitlerja. Bogatih Zidov je mnogo še ostalo v Nemčiji, liso sedaj izdali oklic za Hitlerja, Ces, da je po 14 letih rešil Nemčijo od nenemskih elementov in škode, ki so jo državi povzročili. — Židovski kapitalizem pozna samo — »gšeft«.
Baidur von Schirach in dr. Ley.
To sta dva junaka nemškega fašizma. Dr. Ley je bil voditelj »Nemške fronte dela«, Schirach pa voditelj Hitlerjeve mladine. Oba, sta izginila neznano kam. Proti obema se vrši kazenska preiskava zaradi poneverb. Ali je dr. Lev še mled živimi ali ne, uihče ne ve. O Schirachu pa krožijo vesti, da so ga fašisti dali umoriti. Leya so že več let smatrali njegovi lastni pristaši za lopova in goljufa, todft-čežim sra je rabil, in ni hotel nastopiti proti njemu. Že početkom ja-nuafjg, je bil Hitler obveščen o značaju in lopovščinah dr. Leya.
V ogledalu
Kdo ie kriv Dollfussove smrti?
Iz ameriške »Prosvete« posnemamo zanimive misli ob dunajskem nacijskem ptiču, kakor sledi:
:	»Dollfuss si ie sam pripravil smrt, ka-
kršna (Ja ie zadela. Brezobzirno je popazil demokratično ustavo Avstrije in po metodah cestnega roparja je iztrgal socialni demokraciji Dunaj. Vlado ljudstva in večine je zagnal na štiri vetrove in se lotil manjšinske strahovlade z revolverjem in vešali. Od zadnjega februarja je vladal z revolverjem in revolver ga je pokončal. Posejal je nasilo in zdaj ga je požel. ..
tako nasilje zmerom privabi nasilje in se rado maščuje nad nasilniki. Mi ne odobravamo nasilne smrti za posameznike. — Dollfuss sam na sebi ni pomenil nič. Toda Dollfuss ie vodil oboroženo klerofašistično silo in hotel ie pahniti Avstrijo nazaj v srednji vek — kar ne m,ore iti in ne bo šlo. Kdorkoli v Avstriji ali kjerkoli bo skušal iti 'Po Dollfussovi poti, se bo zapisal svojemu naglemu koncu,« (»Prosveta« z dne 27. julija 1934.)	«	L>
Ljubljana
PROMENADNI KONCERT DELAVSKE GODBE »ZARJE« se na zeljo občinstva ponovi v soboto, dne 25. avgusta 1934 ob 20. uri v .Zvezdi’ v Ljubljani. — Poleg drugih skladb je na sporedu: Vzbujenje duhov, Delavski pozdrav, Od Urala do Baj-kala, Trojka, Rdeči sarafan, venček ruskih pesmi. Dirigent kapelnik Danilo Cerar. Sodrugi, pridite na ta
V	zadnjih enajstih letih hi bilo v dravski banovini mezdnega gibanja rudarjev, v katerega bi posegli rudarji neposredno z ustavitvio dela ali s slično borbo za svoje pravice. V tem času so rudarske strokovne organizacije, Delavska zbornica in zakoniti delavski zaupniki branili uspešno ali vsaj deloma uspešno že pridobljene, oziroma ipri-borjene delavske mezde in druge prejemke. Lahko trdimo, da so te rudarske ustanove ubranile rudarjem milijonske zneske na mezdah, katere bi rudarski podjetniki gotovo odvzeli delavstvu, ako bi zgoraj navedene delavske instance ne bile budno pazile na namere rudarskih podjetij.
Isto velja tako za gospodarske, kulturne in druge socijalne pridobitve rudarjev.
Ves ta obrambni boi ie bil usmerjen na protestna zborovanja v protestnih resolucijah, z intervencijami in z drugimi sredstvi, le kot skrajno sredstvo bi prišla stavka v poštev.
Najprvo so stopili v stavko rudarji v Drobnem dolu, ker jim je podjetje hotelo znižati plače. Stavka je končala na ta način, da se ie delavstvo vrnilo na delo za znižane prejemke, kakor je podjetje zahtevalo, ker so zastopniki Narodne strokovne organiza-
Prednaznanilo! Prednaznanilo!
30. septembra 1934 /. DELAVSKI KULTURNI
DAN V MARIBORU
(Na igrišču DSK »Svobode« pri Magdalenskem parku)
18 društev — 400 sodelujočih Vstopnine ni
Neresnične govorice glede razlik. Po
delavnici in kurilnici so se raznesle Včeraj govorice, da je dobil zastopnik železničarjev od direkcije železnic iz Ljubljane obvestilo, da bo v kratkem izplačano tudi aktivnimi železničarjem 20% razlike. Tozadevne govorice so popolnoma neresnične. Niti takšno, niti podobno obvestilo ni prišlo iz Ljubljane glede razlik za aktivne železničarje. Naj si nihče ne dela nepotrebnih nad, da ne bo zopet novega razočaranja in preklinjanja. Zadnje obvestilo glede razlik za aktivne železničarje glasi tako, da je generalna direkcija zaenkrat prepovedala izplačilo. Ako bi bili železničarji čvrsto organizirani, bi se to vprašanje kmalu premaknilo iz mrtve točke. Močna organizacija je predpogoj za uspešni boj.
Gradbeni urad mestne občine bi zelo ustregel pasantom Aleksandrove ceste, če bi še tisti ozki košček pločnika pred Kant-nerjevo pritlično 'hišo pustil asfaltirati; ne samo v interesu pasantov, ampak tudi v interesu smotrenega odpravljanja prahu in blata z mariborskih ulic. Iz istih razlogov bi tudi priporočali, da bi bili vsaj v najprometnejših cestah asfaltirani pločniki tudi pred nezazidanimi parcelami. Na primer na Aleksandrovi cesti med hišnimi številkami 67 in 77, kjer sicer stojita dve pritlični .hiši, a brez pločnika. Če bomo čakali, da bodo dotične parcele zazidane, bomp še desetletja mešali tam prah in blato. Sploh so pa mariborski pločniki špecijaliteta zase: iz-vzemši dve, tri ulice v sredini mesta, niso niti v eni ulici pločniki kompletni. Tu je kos asfalta, takoj nato pa prideš na oster pesek ali pa kar na vteptano ilovico, ki se ti ob dežju oprijemlje čevljev. Vse to daje našim ulicam neenoten, provizoren in zanemarjen vtis. Nekdaj je veljalo načelo; da morajo vsaj pred zgradbami biti asfaltirani pločniki, a vidimo še danes, da niti mestna občina pred svojimi hišami nima pločnikov.
V	mnogih nailepših ulicah se nahajajo lepo obzidani vrtovi, ki jih lastniki ne bodo nikdar zazidali. Ali naj dotična mesta večno ostanejo brez pločnikov? Niti pred onimi hišami, ki so bile zgrajene v zadnjih letih, nimamo pločnikov, na primer v Tomšičevi, Kersnikovi in v Cankarjevi ulici. Pločniki pred vsako novogradnjo bi morali v mestu biti načelo. Izgovor, da hi se s tem ovirala gradbena podjetnost, ne velja, kajti če bi vsak novograditelj vedel, da mora napraviti tudi pločnik, bi ga Že vkalkiuliral v gradbene stroške. Načelo enotnih asfaltiranih pločnikov naj velja za vse mestne ulice, vsaj tam, koder je to že sedaj lahko izvedljivo. Lastnike nezazidanih parcel naj se pa prisili, da bodo s tem računali. Boj z mariborskim prahom in blatom naj bo resen in — smotren.
Na drugi drž. dekliški meščanski šoli
(Cankarjeva ulica) bo vpisovanje v vse razrede 1., 2. in 3. septembra, vsak dan od 8.—12. ure. Pri vpisovanju predloži vsaka učenka zadnje izpričevalo, krstni list, izpolnjeno in s kolkom za 5 Din kolkovano prijavo ter potrdilo o višini davkov. Potrdilo mora biti kolkovano s kolkom za 20 Din, prepis s kolkom za 10 Din. Na podlagi davčnega potrdila se plačuje šolnina. Učenke. katerih starši plačujejo man je nego 300 Dih davkov na leto, ne plačujejo šolnine. Roditelji, ki imajo več otrok, plačajo za prvega otroka polno šolnino, za druge otroke polovico šolnine. Za plačanje polovične šolnine je treba predložiti potrdilo o plačani polni šolnini. Pri vpisovanju plačajo učenke 20 Din za zdravstveni fond in 5 Din za letno šolsko izvestje.
I. drž. dekliška meščanska šola v Mariboru, Miklošičeva ulica. Vpisovanje za šol. leto 1934-35 bo v dneh 1., 2. in 3. septembra od 8,—12. in od 15.—17. ure, 2. sept. samo dopoldne. Popravni izpiti se bodo vršili 30. in 31. avgusta od 8. ure dalje. Po-j droben razpored bo objavljen na razglasni I deski.
cije obljubljali rudarjem, da naj se le vrnejo na delo. saj jim bodo že potem pridobili prejšnje mezde nazaj. V to svrho so tudi pobirali’ podpise od delavoljnih ljudi. Obljube Narodne strokovne zveze se še danes niso izpolnile.
Druga stavka je bila gladovna stavka rudarjev v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku. Ob tej stavki si je rudarsko delavstvo pridobilo simpatije poštene javnosti, pač pa se je že tudi pri prvi gladovni stavki pojavilo politično ozadje posameznih političnih eksponentov. Vendar se je pa pod preudarnim vodstvom zaupnikov organizacije in druigih delavskih činiteliev zaključila stavka v korist rudarjem.
Vir	o t. MU *»- i-fc. — >»» d
liriki	»«#<<»	Itaimi
(ul [Iiii*.in»»i»4k ms' r*v>'vr'|Yt O f«r«trt4Aa£b
Opažalo se je tudi, da se merodajne či-nitelje enostransko in tendencijozno obvešča o delovanju delavskih zaupnikov. Vsem onim, ki so raznašali lažnjive vesti o delavskih zaupnikih, se bo nudila možnost, da bodo svoje trditve dokazali; v nasprotnem slučaju bodo morali nositi vse posledice.
P.
Davčna uprava razglaša:	»Stranke,	ki
so izročile davčni upravi za mesto Maribor stare obveznice 2%% drž, loter. rente za vojno škodo v zameno v času do 11. avgusta 1933, se vabijo, da takoj dvignejo pri tej upravi nove obveznice — osebno proti priznanici in oddaji ustreznih izvirnih rever-zov in sicer v času od 8.—12. ure. Hkrati se opozarjajo vsi posestniki obveznic, da v lastnem interesu do dne 31. avgusta 1933 sigurno dvignejo nove obveznice, ker se vrši 1. septembra 1934 žrebanje za dobitke, katerega se morejo udeležiti le obveznice, ki so na dan 1. septembra 1934 v rokah lastnikov.«
Podružnica Del. kult. zveze Svoboda priredi v nedeljo, dne 2. septembra t. 1. družabni izlet v Slov. Bistrico, kjer se bo vršilo slavje tamošnje podružnice. Odhod z avtobusom ob 1. uri popoldne. Vabljeni so člani in prijatelji društva. Prijave se sprejemajo v društvenem lokalu. Sodna ulica 9/11. vsak večer.
Avstrijski begunci še vedno prihajajo. Ne mine skoraj dan, da bi ne prišli novi begunci iz Avstrije v Maribor, od koder jih oblasti nato pošiljajo v posebno taborišče v Varaždin. Kakor se zatrjuje, se sedaj v varaždinskem taborišču nahaja že nad 900 hitlerjevcev. Klerofašizem v Avstriji očividno z vso vnemo posnema metode fašistične Nemčije, kjer se na prostaški način pretepajo ujetniki v koncentracijskih taboriščih. Avstrijski hitlerjevci so se 'požrtovalno borili za nemški fašizem, ki jih pa je sedaj, ko so v zadregi, pustil na cedilu.
Otvoritev nove šole pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju se je vršila minulo nedeljo na prav slovesen način. Novo šolo so zgradili občani.
Nov rezervni vodnjak, ki ga je dala izkopati mestna občina, je domala dogotovljen. Ko bo montirana še sesaljka, bodo vodnjak priključili mestnemu vodovodu.
Filmanje Maribora, Na povabilo vodstva mariborskega tedna je zagrebška tvrdka »Svetlo-Ton« ob priliki Mariborskega tedna filmala zanimivosti iz našega mesta in bližnje okolice. Film do dolg okrog 1000 m.
Vbodljaj z nožem. Pri Sv. Marjeti na Dravskem polju so pred dnevi odrasli kmečki santje naščuvali mladino k spopadu. Spoprejela sta se 16-letni Finžgar Josip in 14-letni Ivan Pignar, pri čemer je slednji zadal z nožem Finžgarju dva nevarna zbodljaja v prsa. Oblasti bi prav storile, ako bi namesto mladeniča, ki je dejanje izvršil v razburjenosti, kaznovale odrasle fante, ki so ga nahujskali.
Delavci In nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6,_________________
Zagorje ob Savi
Kljub težki gospodarski depresiji, ki
vlada tudi v naših takožvanih boljših krogih, se v zadnjem času opaža, da ti ljudje v svoji naprednosti iščejo izhodišče v drugi veri. Zadnjič so se pojavili tozadevni letaki, ki so delali propagando za to. Sedaj smo ipai že v stanu poročati, da jih je že 60 prestopilo k pravoslavni veri. Računajo, da jih bo skupaj okrog 200, morda še več. Mi bi se s to stvarjo sicer ne bavili, če bi nam ne bilo prišlo na uho, da se še duhovniki v boju zoper to odpadništvo sklicujejo na to, da taki odpadniki še socijalisti niso. Tem povemo, da nas za vzgled ni treba navajati, ker mi sodimo vse vere enako in imamo zato svoje lastno živo prepričanje. Sicer pa jih iz prepričanja le malo presedla, večina iz koristoljubja!
»Svoboda« priredi v nedeljo, dne 2. septembra peš izlet na goro »Plešo« pod sveto Goro. Odhod iz Lok ob 6. uri zjutraj. Litij-čani, na svidenje! — Odbor.
Celje
Disciplina ia šikanaciie sta dva pojma, ki jih, zlasti po večjih obratih celjskega okoliša razni mojstri in preddelavci prav pogosto zamenjavajo. Mi nismo nikoli osporavali potrebe discipline v vsakem obratu, saj jo slednjič v naših lastnih organizacijah z vso intenzivnostjo gojimo. Kjerkoli morata delati vsaj dva človeka skupaj pri istem delu, je že disciplina potrebna, ker bi sicer delala drug drugemu napoto. — Če je pa v obratu, kakor Westen ali cinkarna zaposlenih par sto delavcev, je pa disciplina tem potrebnejša. Vse to je razumljivo vsakemu resnemu človeku, tembolj pa čvrsto organiziranemu delavcu, Žalibog imamo pa po omenjenih obratih nadzorstvene organe, ki potrebo discipline izkoriščajo za razne surovosti in šikane, katerih posledica niso le obilne pritožbe in intervencije, temveč rode v delavskih vrstah krčevit odpor proti do-tičnim organom, ki na ta način pravo delovno disciplino na najuspešnejši način sami rušijo. V vsaki tovarni se Zgodi — ne samo enkrat na dan — da dva delavca pri slučajnem srečanju spregovorita po par besed. Dober psiholog, kar bi moral biti vsak nadzorstveni organ, bi moral vedeti, da par takih besed ne škoduje intenzivnosti dela. — Nasprotno, tak intermej to samo posveži delavca, da pri delu ne otopi, da ne izvršuje svoje delo v neki monotoni letargiji, temveč sveže in z interesom. Kdor pa te stvari jemlje šablonsko in prostaško, pač nad delavcem surovo kriči in doseže seveda baš nasproten uspeh. Kako bedasto in kapral-sko je postopanje nekaterih mojstrov, je razvidno iz pritožb, ki prihajajo. V neki tovarni (ime pri drugi priliki) je mojster, ki silno rogovili, če vidi, da hodijo delavci pit vodo. Pri poletni vročini v tovarnah, je razumljivo, da se ta potreba na dan čeiče pojavlja. Da se delavci izognejo takim večnim zabavljivkam, so od cele skupine odredili neko dekle, da bi jim prinašala vodo in bi na ta način ostali pri svojem delu. Mojster, s svojo kurjo pametjo, je pa seveda leto dekle videl, da se mu noče pokoravati. Na ta način je skoval iz tega disciplinski problem, in dekle je seveda moralo biti kaznovano. Kaj naj rečemo na tak postopek? Ali bi ne bilo bolje, da bi vodstvo tovarne samo napravilo red in odstavilo takega nesposobnega organa, kakor pa, da se delavci nad takim postopkom upravičeno razburjajo in zahtevajo zaščite pred šikana-mi ljudi, ki bi jih bilo treba nagnati past krave, kjer bi njihov postopek vsaj ne izzival moralnega ogorčenja zaupane jim živine, Prav dobri pastirji bi pa tudi ne bili.
Knjige: »Upor avstrijskih delavcev« so vse razprodane tudi od založništva in jihi torej tudi celjska uprava ne more več preskrbeti. Interesenti naj si knjige izposodijo od tistih, ki so si jih pravočasno nabavili.
Jeseitlce
Resolucija o obrtnem zakonu. Na zadnji občinski seji ie bil soglasno sprejet nujni predlog obč. svetovalca Avsenika, da občinski odbor naj ostrejše protestira proti nameravani okrnitvi obrtnega zakona. Mi smo dolgo čakali, kdaj bosta lista, ki podpirata večino odbora in celo predlagatelja, poročala o tem. Pa ni še do danes nič. Poročala sta sicer oba o seji, vendar sta omenjala »neko« in »neko važno« resolucijo, navedla pa nista kakšna in katera je bila. Jeseniško delavstvo’, ki tvori večino Občinarjev, se temu čudi. Ali ni to zanimivo: JNS-ve-čina predlaga, JNS-večina, podprta od opozicije, sprejme nekaj — potem se pa sramujejo v lastnih listih o tem pisati in to jasno povdaritL Kaj je bila morda resolucija samo bluf ali govor skozi okno, ali ie bila odkrita in resnična zahteva občinskega odbora? Če bi to kdo delavstvu pojasnil, ne bi bilo napak.
Jeseniške ceste, V zadnjem času se je jeseniška mestna občina precej pobrigala za ceste, kar se prej dolgo ni. Posula in uredila ie s cestnim valjarjem Obrtniško, Delavsko in še nekatere ceste, ki so bile tega zelo potrebne. To delo naj gre v tem smislu naprej, saj je še dovolj cestaa na Jesenicah, ki so v mizernem stanju. Morda ne bi bilo napak, če si te ceste ogleda mestni in-ženjer tudi pozimi, ko bodo ljudje gazili do kolen v snegu in žlobudri, da se bo vsaj prihodnje leto tudi s te strani uredilo kaj. In pa prah! Kaj, ko bi se zalivalo glavne ceste še malo večkrat kakor se?! Morda bi zaslužili tudi domači občani vsaj tako urejene ceste, kakor so bile zadnjič pred mednarodno avtomobilsko dirko, vedno?! Je že tako dovoli prahu pri nas, da cestnega prav nič ni treba. Storite še to.
Meščanska šola na Jesenicah. Popravni izpiti se bodo vršili 30. in 31. avgusta od 8. do 12. ure. Vpisovanje bo 1., 2., 3. septembra v šolski pisarni. Učenci(nke) naj prinesejo vse potrebno k vpisovanju (potrdilo o plačevanju davka, zadnje šolsko izpričevalo itd.). Podrobnejša navodila na oglasni deski in pri upravi.
Vodstvo Kina Radio sporoča svojim cenj. obiskovalcem; da bo kino zaprt do vštevši 6. septembra t. 1. Dva sporeda bosta izostala zaradi shaženja in pleskanja kino-dvorane in vseh pritiklin. Nova sezona se otvori v petek, dne 7. septembra t. 1. v prenovljeni dvorani. Za novo sezono so pripravljeni sami velefilmi.___________
Slovenska Bistrica
Podružnica »Svobode« v Slovenski Bistrici priredi v nedeljo, dne 2. septembra t. 1. ob 15. (3.) uri na vrtu gostilne Berdnik v Zgornji Bistrici veliko vrtno veselico s pestrim sporedom. Nastopal bo tudi društveni pevski zbor. Vstopnic ni. V slučaju slabega vremena se bo prireditev vršila prihodnjo nedeljo.
Maribor
RuSe
Prekinitev gradnje ceste Ruše—Areh.
Z gradnjo te planinske ceste se ie začelo meseca novembra lanskega leta. Potrebna sredstva so prispevali: sreski cestni odbor, občina Ruše, banovina iz sredstev državnih javnih fondov in bednostnega fonda. Celotni prispevek v to svrho ie znašal 194.000 Din. S to vsoto se ie -dogradilo približno 1 km ceste surovega nasipa, kar je v primeru s potrošenim denarjem veliko. Pri tem so vračunani vsi propusti, betonske cevi, cement, gramoz in vožnje materijala na mesto uporabe. Cesta bo v korist v prvi vrsti prebivalstvu, služila pa bo tudi tujskemu prometu, saj se bo zvezala z ono, ki se gradi iz Reke proti Ruški koči. Oko1-liškim kmetom bo v veliko olajšavo pri spravljanju lesa v dolino. Ker pri sedanjih strmih cestah trpi voz in živina v toliki meri, da je v kratkem času vprega nevporabna. Cesta je projektirana kot občinska cesta I. razreda, je 5 m široka, v serpentinah pa 6 m. Dolžina iz Ruš do Ruške koče znaša 12 km. Kakor že rečeno so razpoložljiva sredstva sedaj izčrpana in če se ne bodo nakazala nova sredstva, za kar je bilo na merodajnih mestih povsod zaprošeno, bo odbor za gradnjo ceste primoran delo ustaviti v najbližnjih dneh. Zaposlenih ie sedaj 45 delavcev; njih zaslužek znaša na uro 2.50 do 3.— Din. V slučaju ustavitve dela bi ti delavci izgubili zaslužek. Tragično pri tem je, da so večinoma družinski očetje, ki so pred gradnjo ceste bili po 3 leta in še dalje brez P"avega zaslužka. — Medtem smo sprejeli obvestilo, da bo gradnja ceste danes prekinjena za nedoločen čas. (Op. ur.)
Ker je pri g. Krejčiju ribe lovil, se je moral te dni zagovarjati nek mlajši delavec pred mariborskim sodiščem'. Bil je obsojen na dva dni zapora, pogojno na dve leti, ker je ujel v ribolovu g. poslanca Krejčija eno postrv. Zasačil je divjega ribjega lovca nek žagar, ki ga je vprašal, za koga lovi ribe, nakar se je mladenič odrezal, da za gospoda Krejčija. Poleg je sedel še drugi fant, ki si je v gozdu nabral gobe. »No, potem pa le naprej lovita, če bodo ribe za g. Krejčija«, je rekel žagar in šel svojo pot naprej. Kljub temu so zato pohorsko postrvico zvedeli orožniki in spravili ribco pred sodišče. Torej ne hodite v ribji revir g. poslanca.
Ptuj
Vpisovanje v državno meščansko šolo
se bo vršilo v vse razrede dne 1., 2., 3. in 4. septembra od 8. ure predpoldne in od 14. ure popoldne dalje. Sprejemni pogoji so isti kakor druga leta. Vpisovalni komisiji je treba predložiti potrdilo od davčne uprave ali drugih oblasti o višini plačanega davka za odmero šolnine. Starši, ki plačujejo pod Din 300 davka, so oproščeni od plačevanja šolnine. Taksa za fond za zdravstveno zaščito učencev znaša Din 20.— za vsakega učenca. Plačevanja te takse so oproščeni le sledeči učenci(ke): 1. učenci, ki so sirote in se vzdržujejo iz javnih sredstev; 2. otroci tistih brezposelnih, ki sprejemajo podporo iz javnih sredstev; 3. učenci onih staršev, ki ne plačujejo več kakor 10 Din letnega davka; 4. otroci vdov s tremi ali več otroci, ki ne plačujejo več nego 20 Din letnega davka. Vsi drugi učenci morajo brezpogojno plačati omenjeno takso. Ravnateljstvo pa mora od učencev, navedenih pod 1. do 4. zahtevati potrebna dokazila, ki se morajo priklopiti seznamu vseh vpisanih učencev, drugače tudi taki učenci niso oproščeni od plačevanja takse za zdravstveno zaščito. Prijave za vpisovanja se dobe pri upravitelj stvu šole, pa tudi v tukajšnjih knjigarnah. Vsaka prijava mora biti kolekovana s kolekom od 5 Din. Redni pouk se bo pričel dne 11. septembra. Vsa druga navodila za vpis na oglasni deski v šolskem hodniku in pri upra-viteljstvu.
Šport
»Rapid« : »Svoboda«. V nedeljo se srečata na igrišču »Svobode« po skoraj dveletni pavzi enajstorici »Rapida« in »Svobode«, ki bosta skušali prednesti lepo fair igro. Ta tekma bo resen training obeh moštev za prvenstvene tekme, ki prično letos že 23. septembra. Tekma se vrši ob 10. uri na igrišču »Svobode« s predtekmo rezerv ob pol 9. uri.
POZOR!
Konzumno društvo za Slovenijo
izdaja, dokler še traja zaloga, iz svojega skladišča v Ljubljani, Žiber-tova ulica 27, razno galanterijsko, manufakturno in kratko blago, čevlje, vezenine, posodo, nogavice itd. proti hranilnimi knjižicam Konzumnega društva za Slovenijo, v izmeri, ki Je predvidena v likvidacijskem načrtu. Vlagatelje Konzumnega društva za Slovenijo vabimo, da si to zalogo čimpreje ogledajo.
Uprava Konzumnega društva za Slovenijo v Ljubljani.
Delavski pravni svetovalec
Kako je z »razlikami« železničarjev?
(Laško, Dravograd in drugi)
iii
za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige. =====
Vprašanje: Tudi pri nas bi radi železničarji tožili za »razliko« mezde, ki jo imamo prejeti iz leta 1923 in 1924, o kateri smo čitali nedavno v »Delavski Politiki«. Ker je v Mariboru že mnogo železničarjev te »razlike« iztožilo in baje tudi obresti. Vas vprašujemo tukajšnji naročniki »Delavske Politike« sledeče;
1. ali imamo pravico zahtevati tudi obresti za »razlike« in za koliko časa?
2. ali imajo pravico do »razlike« .tudi bivši železničarji, ki so bili odpuščeni leta 1923 in 1924;
3. ali lahko tožijo za »razlike« tudi vdove in otroci in aktivni železničarji?
Odgovor: 1. »Razlike« so pastale vsled tega, ker je železnica spremenila dnevno mezdo v urno in jo s tem zvišala. Takšno mezdo pa mora vsak delodajalec izplačati po občem državljanskem zakonu in po obrtnem zakonu že koncem vsakega tedna. Po preteku tedna je že v zamudi in mora plačati od dolžne vsote zakonite 5% zamudne obresti. Vsled tega je dolžna tudi železnica plačati od »razlik« od cele vsote 5% zamudne obresti. Ker pa obresti zastarajo že v treh letih, morete iztožiti le obresti za tri
leta nazaj. Neutemeljene so govorice, da se lahko zahtevajo obresti za vseh deset let nazaj in ravnotako je neresnično, da se obresti sploh ne morejo zahtevati.
2. Oni železničarji, ki so bili odpuščeni leta 1923 in 1924, imajo ravnotako pravico do »razlik«, a seveda le za toliko časa, kolikor so bili v temi razdobju, ko je nastala razlika, v službi. Tozadevno vsoto zvesti pri službeni edinici.
3. Za »razlike« lahko tožijo tudi vdove, otroci, ali drugi sorodniki pokojnih železničarjev, ki so to »razliko« podedovali. Radi tega se mora vsak upravičenec zglasiti pri zapuščinskem sodišču, ki mu »razliko* — prisodi. Tudi gospodinje železničarjev, katerim je pokojni prepustil »razliko«, lahko isto tirjajo, event. v pobot svojega zaslužka pri pokojnem' železničarju.
4. Aktivnim železničarjem, ki so še v
službi, dolguje uprava železnic ravnotako celo razliko s 5% zamudnimi obrestmi za tri leta nazaj. Glede iztirjanja pa se morajo aktivni železničarji posvetovati o načinu postopka pri svoji organizaciji. V listu Vam tozadevno težko dajento nasvete.
li
‘ „Prijatelj Prirode
»Prijatelj Prirode«, Maribor. V nedeljo, 26. avgusta: Izlet na Pohorje. Odhod v soboto, dne 25. avgusta z vlakom do Ruš, čez Klopni vrh na Pesek, odtod čez Jagerske peči, Sv. Trije kralji na Slov. Bistrico. — Izlet v Logarsko dolino je radi tehničnih ovir preložen na 2. septembra. Vozna cena za tja in nazaj Din 70.—. Peljali bi se do Tillerjeve koče, potem izleti k vodopadu Rinke in na Okrešelj. Udeleženci naj se javijo do 25. avgusta pri s. Pelikanu v Ljudski tiskarni, pri članih odbora ali v petek ob 19. uri v društvenem lokalu, Ruška cesta 5.
Krvavi ,.piknik"
Chicaškai »Prosveta« piše dtte 2. t. m.: »Fašisti, pa naj so v črnih, rjavih, žoltih, zelenih, plavih in mavričastih srajcah, so pobesneli ljudje in zato so nevarni. Bistvo fašizma so glavarji in slepa vdanost tem glavarjem. To je dokaz, da je fašizem presko-skočil več stoletij nazaj, in da bi rad potegnil človeštvo v dobo despotov. Vsa fašistična aktivnost se suče okoli poglavarjev, okoli boja za poglavarstvo in okoli barbarskega zatiranja opozicije. To je politična stran fašizma.
Gospodarska stran fašizma je pa stari kapitalizem. Naj se fašisti še tako koljejo med seboj, v enem so si vendar edini, namreč v tem, da mora ostati privatno izkoriščanje revežev, da mora ostati in se širiti najgrša reakcija. Demokracijo in osvoboditev delavstva sovražijo vsi fašisti enako.
Krvavi »piknik« v Nemčiji in Avstriji imata samo eno dobro stran. Ta je: čim bolj navdušeno se bodo fašisti klali med seboj, tem manj jih bo in tem slabotnejši bodo. V interesu vsega, kar je pravično in pošteno, ie torej želeti še več takih »piknikov« med fašisti.
Zavedno delavstvo naj stoji mirno ob strani in nai čuva svoje sile. Izgubiti nima ničesar, kajti fašisti, ki se pobijajo med seboj, ne bodo ničesar odnesli s seboj na »oni svet« — delavstvo pa bo pridobilo vse!
Fašizem se ie že ob svojem rojstvu1 sam obsodil na smrt!«
Razno
Šef generalnega štaba v jugoslovanski vojski je postal general Milan Nedič.
Razstava »Slovenska pokrajina«.
Tudi na letošnjem jesenskem velesejmu bo umetnostna razstava, in sicer razstava »Slovenska pokrajina«.
Ubila se je s padalom. Ruska pilotka Sonja Buševa si je priborila svetovno prvenstvo s skakanjem iz letala s pomočjo padobrana. Skočila je srečno iz višine 2500 metrov. Drugi dan ji je pa to prvenstvo prevzela 18 letna Mina Kameneva, ki je skočila iz višine 3000 metrov. Buševa je hotela rešiti čast svojega prvenstva in prekositi svojo tekmovalko, zato se je naslednji dan nad moskovskim Letališčem1 zopet dvignila v zračne višave in je skočila v globoko praznino. Padalo pa se ni odprlo in pilotka^ je treščila na zemljo, kjer je obležala z razbitimi udi. Po mnenju strokovnjakov je bilo padalo v redu in je nesrečna pilotka v usodnem trenutku najbrže izgubila prisotnost duha, oziroma je izgubila zavest, da ni
I
Najboljši cviček
Iz Gadove peti ler pristna Štajerska vina totl
I
■ VINARNA A. BRIŠKI ■
Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih.
L j ul
mogla več padala odpreti. Kakor je iz tega razvidno, je letalstvo v Rusiji sila popularno tudi med ženskim svetom.
Filmski zvezdniki komunisti. —
Ameriške oblasti so pri izsledovanju virov komunistične propagande zlasti v Kaliforniji prišle do zanimive ugotovitve, da je precejšnje število ameriških filmskih zvezdnikov prepričanih komunistov, ki s svojimi visokimi honorarji podpirajo komunistično propagando.
Pisateljeva knjižnica se ne sme zarubiti. Neka dunajska tvrdka je zahtevala, da se pri nekem novinarju, ki ji je dolgoval, izvrši rubež. Ker eksekutor ni našel pri njem drugih zarubljivih predmetov, mu je zarubil knjižnico, obstoječo iz nekaj zvezkov strokovne literature, nemških klasikov Gotheja, Schillerja, Nestroya, Hanfa in dr., dalje ruskih pisateljev Tolstega in Dostojevskega, pa tudi več zvezkov lahke literature, kakor je Kellermannov »Tunel«. Novinar je proti rubežu svoje knjižnice vložil po svojem advokatu tožbo za njeno izločitev iz rubeža, ker jo rabi pri svojem poklicu. Eksekucijsko sodišče je pa tožbo zavrnilo, češ, da zarubljenih knjig ne potrebuje neobhodno pri svojem, poklicu, ker
mu pri pisanju člankov za časopise Han-fove pripovedke ali Kellermannov »Tunel« gotovo niso potrebni. Proti tej odločitvi eksekutivnega sodišča se je novinarjev zastopnik pritožil na dunajsko deželno civilno sodišče, ki je končnoveljavno pritožbi ugodilo z motivacijo, da je ročna biblioteka vsakemu publicistu in književniku potrebna kakor mizarju strugalnik in krojaču šp-valni stroj, ki se mu tudi ne more zarubiti. Pri tem se ne more natančno določiti kakšne knjige se ne morejo duševno zaposlene« mu zarubiti, ker so mu tudi knjige leposlovnega značaja lahko potrebne in to brez ozira na vsakokratno izbiro, ker vsak.Pft-blicist pripada gotovo neki gotovi kuMtrni struji in si izbira knjige po svojem okusu, kar se tiče duhovne smeri in literarne oblike, ki jo v svojih spisih potem izpoveduje in propagira. Zato so književniku poleg klasikov tudi Hanfove pripovedke m Kellermannov »Tunel« ravnotako lahkotfpo-trebni in se mu potemtakem ne smejoL'zarubiti.
Ta pravdorek je važen prejudic zaSpii dobne slučaje.
Ali si 2e dobii novega naroinika za „Delav-sko politiko", smatraj to za svojo dolžnosti
Meh za smeh
Pri vojakih.
Stotnik je z rekrutom baronom B. zelo obziren. Pri neki priložnosti mu reče: »Vaši čevlji so pa danes zelo slabo osnaženi, gospod baron.«
Potem pa se obrne k. njegovemu sosedu:
»Ti si pa prav tak prasec.«
Glavno ie pes.	.■•	--Iv
— Sosedi so povozili psa; to bo gospa potrta, ko zve, kaj se je zgodilo njenemu ljubljencu.
— Ne smeš ji tega povedati kar naravnost.	______
— Seveda ne. Najprej ji povem, da so ji povozili moža.
Praktičen deček.
— Lepo je od tebe, Mihec, da si se 'prišel igrat z našim Jurčkom. Ali ve tvoja mati, da si pri nas?
— Da, gospa, in mamica mi je dejala, da dobim pri vas tudi južino in večerjo.
m
CENE GOVORE!
Plašil za dame ie od Din 190'-Obleke za moške xe od Din 170'-Obleke za fante *e od Din 60'-
Doseten je naš cili — Oblekli jmo vse ljudi dobro in poceni!
Prepričajte se o vsem brez-obvezno v naših prodajalnah
TIVAR-OBLEKE
Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru.