IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena fto-itiueini Atevilki Biti 1 ‘56
turna-r ww.ii
TRGOVSKI LIST
časopis za trgovino, industrijo In obrt.
•	aKMMfl
3Sicdništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. >- Dopisi se ne vračajo. — Si. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ožemite SHS: letno 180 D. za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D. mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani
+' —»»*■
LETO IX.
Teletom št, 552.
LJUBLJANA, due 9. februarja 1926.
Telefon št. 552
ŠTEV. 17.
An&eta opekam pd Zbornici za trgovino, obrt in industrijo.
Prašii petek se je vršila v prostorih Zbornice za trgovino, obrt in industrijo anketa opekarn, katere se je udeležilo 16 podjetij iz cele Slovenije. Pod predsedstvom zborničnega podpredsednika g. Ivana Ogrina se je obravnaval položaj naših opekarn, njihove potrebe ter se je vršil razgovor o tem, kaj bi bilo storiti, da se izboljšajo prilike v tej stro-ki.
Podpredsednik g. Ogrin je v uvodnih besedah kazal na izredno težak položaj naše opekarske industrije. Omenjal je težkoče, ki jih povzroča transport po železnici. V tehničnem oziru večina opekarn ni urejena tako, kakor bi ustrezalo modernim zahtevam. Pogrešamo opekarskih uzanc. Prodaja opekarskih izdelkov ni organizirana in marsikdo prodaja danes pod lastno ceno. Treba je organizacije skupne prodaj*. Skrbeti moramo tudi za strokovno izpopolnitev tehničnega osobja. Na tehnični srednji šoli naj bi se ustanovil poseben oddelek, ki bi nudil frekventantom stavbne šole priliko, da se izobrazijo za delovodje v opekarnah. Vzgled naj nam bo Češkoslovaška. Misliti nam je končno na izboljšanje kvalitete opeke Surovina je pri nas dokaj dobra.
o	bom icni tajnik g. Ivan Mohorič poda nato jako izčrpno in pregledno poročilo v carinsko-političnem in že-lezniško-tarifnem oziru. V železniško-tarifnem oziru klasificira opeka v spošni blagovni klasifikaciji pod postavko 0-7.a. Vse pod to postavko navedene vrfete opeke klasificirajo pri komadnih pošiljatvah pod 5000 kg na tovorni list po razredu II. pri plaČa-mju polvagonskega tovora po razredu A, pri 10-tonskem tovoru pa po razredu C. Drugo klasifikacijo ima samo dvoje vrst opeke in sicer b) magne-zitna opeka v pakovanem stanju, ki 'klasificira po razredih I.-II.-A in c) opeka od ksilolita in podobne po razredu I.-A-B.
V lokalni tarifi uživa opeka posebno izjemno tarifo 24 in sicer za celo pozicijo 0-7-a in velja od vseh postaj do vseh postaj ter se računa tovomi-na pri plačanju voznine za tovorno težo vagona po ugodnostni tabeli 28, v katero spada od drugih predmetov le še led in sneg, umetna gnojila in <*rva za kurjavo, dočim spada na primer navadno kamenje in pesek v višjo tarifo st. 27. Po splošnem mišljenju je dosegla opeka najvišje ugodnosti, ki so se sploh mogle koncedirati.
V carinsko-tarifnem oziru je položaj ta-le: Opeka spada pod postavko 494 spl. car. tar. Minimalna carina aaaaša od 100 kg za zidno, strešno in opeko za tla: 1. iz nepregorljive tvarine in sicer iz kremenjaka in grafita 1.50, iz samota, dinasa, baoksita, mag-mezita in pod. 1.50; 2. ostala premazana, fasonirana, impregnirana, po-steklena 1.—, druga 0.60 in 3. močno Žgana (klinkerji) in vsako drugo keramično kamenje za tlakovanje 2.50 Din v zlatu. Opeka iz nepregome tvarine je pogojno prosta carine. Uvozili smo leta 1924, opeke iz nepregome tvarine, žgane ali nežgane, nepremagane, nefasonirane, neglajene in ne-impregnirane skupno 2,550.629 kg v vrednosti 983.930 Din, skoro večino Iz Italije, premazane, fasovane, impregnirane glajene 1,825.790 kg v vrednosti 1,056.410 Din, skoro dve tretjini iz Italije, iz nepregorljive tvarine iz samota, dinasa, baoksita, ma-
gnezita in pod. 9,303.654 kg v vrednosti 11,818.668 Din, največ iz Češkoslovaške (za 5,564.954), močno žgane opeke in pod. 383.957 kg za 728.124 dinarjev.
Produkcija večjih opekarn v Sloveniji znaša nad 24 milijonov strešnikov, 36.8 milj. zidakov in 49 komadov specijalne opeke, skupno torej nad 60 milijonov komadov. Ta množina se no more plasirati doma niti pri polni stavbni seziji. Navezani smo zato na izvoz. Izvoz je znašal leta 1924. 54 milijonov 753.135 kg v vrednosti 29 milijonov 682.087 Din. Od tega je šlo 26,372.524 kg za 17,077.675 Din v Grčijo, okroglo 23 milijonov kilogramov za okroglo 9 milijonov dinarjev v Zedinjene države Severne Amerike. Glavni interes imamo torej na izvozu v Grčijo, s katero pa se nahajamo v brezpogodbenem stanju, v drugi vrsti pa na Zedinjenih državah S. A.
V	dobi najboljše stavbne sezone leta 1922. je bila storjena velika pogreška, ker se je s členom 193. finančnega zakona za 1922/23 dovolil carine prosti uvoz zidne in strešne opeke za osebe in podjetja, ki zidajo zgradbe za svoje potrebe. Ta naredba je omogočila ogromen uvoz iz Madžarske v Času, ko bi bile naše opekarne dosegle najlepše uspehe. Treba je bilo le, da bi se bili odpravili lomljeni tarifi. Pri pogodbi z Italijo bi bili morali zasi-gurali carine prosti uvoz in izvoz v obmejnem prometu do 30 km obojestransko. Uvoz navadne zidne in streš-
ne opeke v Avstrijo je znašal leta 1923 456.780 q. Na prvem mestu je bila Madžarska, naša država pa šele na četrtem mestu s 5242 q.
Tekom debate je omenjal g. dr. Pi-puš, da tarifamo ni pričakovati znižb. Tehnično opekarne niso na višku. Vlada naj predpiše z uredbo enotne dimenzije in tipe za opeko. Mali format, ki se izdeluje v Nemčiji, je mnogo pripravnejši in bi bil tudi bolj rentabilen. G. Ogrin pripominja, da se mali format opeke pr i nas ne more uvesti, ker je naša opeka preslabotna. Treba je organizirati izvoz strešne opeke, tu pa prihaja v poštev vprašanje tarife. G. Lenarčič iz Vrhnike povdar-ja, da je mogoče misliti na uspešen izvoz samo proti jugu. Konkurenca v Italiji ni mogoča. Priporoča organizacijo opekarskega biroja v Ljubljani, Celju ali Mariboru. G. Kopač iz Ljubljane kaže na veliko povečanje produkcije v Italiji, kjer so obnovna dela že končana in opekarne ne vedo kam z blagom. Mislijo celo na izvoz v Jugoslavijo. Po živahni debati, v katero so posegli tudi, g. Oražem in g. Markovič, se je na predlog g. dr. Windischer-ja izvolil odbor za uzance iz gospodov Lenarčiča, Debeljaka, inž. Šukljeta, Oražma, dr. Dobrile, zastopnika Zadruge stavbenikov in zidarskih mojstrov in Gradbene direkcije. Uzance se bodo izdelale v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo. Odbor se bo pečal tudi z ostalimi vprašanji, katere je načela anketa.
Kaj bi lahko izvažali v Solun?
Od g. R. Starovašnika, trgovca iz Vitan j, smo dobili naslednje, v informativnem oziru zelo interesantno poročilo:
Opozorjen po raznih noticah v naših časopiish o dobrih izgiedih, ki jih nudi Solun za naše izdelke, sem se podal skupno z dvemi lesnimi trgovci pred 14 dnevi v Solun. Glavni povod temu potovanju tjekaj mi je pa dala večtedenska medsebojna korespondenca med trg. agentom Lj. Timiličem, ki je bil preje v Beogradu, a se je na jesen preselil v Solun. Imenovani mi je pisal, da bi se v Solun dobro prodalo oglje, drva, seno, jabolka, orehi, fižol itd., osobito pa strešna opeka in ta v prvi vrsti. Predno sem jaz odpotoval v Solun, zainteresiral sem o tem skoro vse večje opekarne v Sloveniji, osobito pa: tovarno opeke g. Derwuscheka v Lajteršperku pri Mariboru, Občinske opekarne v Zg. Radgoni, opekarno Steinklauber na Pragerskem,^ opekarne v celjski okolici 'in Vrhniško opekarno. Večina teh opekam je pismeno izjavila, da je pripravljena oddati svoje izdelke — a le proti akreditivu ali pa proti predplačilu. Ponudena cena je variirala med 900—1100 Din za 1000 komadov zarezane strešne opeke franco vagon nakladalna postaja. Obrnil sem se na opekarne, da mi vpošljejo vzorce strešne opeke. Temu povabilu se je odzvala samo Radgonska obč. opekama, katere predstojnik me je tudi osebno obiskal.
Radgonsko opeko sem nesel osebno kot vzorec v Solun. V Solunu sem stopil potom g. Timiliča v stik z raznimi faktorji, kateri so ocenili naš domač proizvod opeko kot prvovrsten in tudi glede cene konkurenčen, le udomačiti bi bilo treba blago tamkaj.
Mimogrede omenim, da prihaja sedaj v Solun strešna opeka francoskega sistema tovarne Bon iz Vršaca, katero blago pa ne odgovarja našemu
ne glede kvalitete, kakor tudi ne glede cene. Prodaja se po Din 1.65 za komad v Solunu, med tem ko bi se naši proizvodi lahko prodajali tamkaj po Din 1.50 za komad in bi se nam nudil pri večjih množinah ogromen dobiček.
Ni treba drugega, nego poslati za prvo silo par vagonov blaga v Solun in si preskrbeti tamkaj skladišče. Kupčija bi se potem razvijala sama. Blago bi se tamkaj prodalo proti takojšnjemu plačilu in po prvem poizkusu bi romal vagon za vagonom v Solun, kateri bo potreboval letos in nadalje milijone in milijone strešne opeke. Opekarne bi morale eno ali dvoje oseb poslati v Solun in sicer zanesljive liudi, ki bi iskali naročila, vršili prodajo in inkaso. Na ta način bi šlo vse lahko izpod rok in prepričal sem se na lastne oči v Solunu, da je tam mnogo denarja, in ni sence take denarne krize kot vlada pri nas v Sloveniji.
Momentano se zida v Solunu okrog 50—60 poslopij. Glavna sezija za zidanje se pa šele prične marca meseca. Naše opekarsKe tovarne bi morale izstopiti nekoliko iz njihove konservativnosti in prodale bi v Solun lahko vse blago, kar ga imajo sedaj na skladiščih doma. Imajo ga pa sedaj več milijonov, ki čakajo na odjemalce. Vozarina do Soluna pride od komada okrog 30—35 par, tako, da bi blago stalo v Solun postavljeno najvišje 1.20—1.40 Din. Ce bi se blago konkurenčno po samo 1.50 Din ko-jnad v Solunu prodalo, bi se to splačalo ki bi bil razen cene opeke dosežen pri vsakem vagonu dobiček od najmanj 450 do 1200 Din, iz katerega bi e krili ne samo vsi stroški, temveč bi tovarne izkupile tudi še lep dobiček. Življenje namreč v Solunu ni drago. S 300 drahmami, t. j. 75 Din dnevno se lahko izhaja, s 100 Din dnevno pa izborno. Pri sto vagonih bi torej zaslužile tovarne vse stroške od-
računjene — katere vzamem visoko za dva uslužbenca v Solunu za skladišče itd., najmanj 15.000—70.000 dinarjev, poleg tega bi pa prodale sigurno vse blago, ki ga imajo sedaj vskladiščeno. To sem '/računal na podlagi cen, ki so jih stavile tovarne za svojo zarezano strešno opeko in ki varia med 900 do 1100 Din za 1000 komadov franko vagon nakladalna postaja.
Prodala bi se pa lahko v Solun tudi opeka za tlakovanje in je tudi po tej močno povpraševanje.
Tudi Eternit opeka bi se zelo lahko prodala v Solun. Tudi te opeke imajo opekarne veliko v zalogi — brez povpraševanja.
Les v Solunu plasirati ni mogoče, ker je tam prevelika konkurenca iz Rumunije glede cen. Za oglje, seno, drva itd. so pa danes prevozni stroški previsoki. Žito in -fižol tudi lažje oddajata Bačka in Banat z ozirom na vo-zarino. Sploh pa zahtevajo v Solunu le veliki beli fižol, katerega prodajajo po 6.75 Din za kg na drobno. Prodali bi se v Solunu pač lahko suhomesnati izdelki iz Jugoslavije oziroma Slovenije, ker so ti izdelki tam zelo dragi.
V	prvi vrsti torej pride za nas v poštev opeka in to zarezna strešna opeka, potem Eternit in opeka za tlakovanje. Saj bi ne bilo početkoma treba riskirati velikega kapitala. Par vagonov, par zanesljivih zastopnikov oz. uslužbencev dotičnih opekarn in šlo bi.
Jaz sem takoj pripravljen iti v Solun. Opekarna, ki bi prevzela dobavo opeke, bi pa poslala svojega zastopnika tudi tja. Skladišče bi takoj dobili, saj par vagonov opeke ne zavzema veliko prostora. Ležarina od vagona je pa v Grčiji tako minimalna, da sploh ne pride v poštev in znaša za 14 dni jedva toliko, kot pri nas v par dneh.
Prepričan sem, da bi prodali tekom leta vse naše večmilijonske zaloge blaga v Solunu; saj imajo naše opekarne sedaj circa 1000 vagonov zarez-ne strešne opeke za oddati in bi si za prihodnja leta tudi lahko osvojile solunski trg za stalnega odjemalca naše opeke, samo malo dobre volje in podjetnega duha bi trebalo. Grabena živahnost v Solunu bo trajala sigurno še najmanj 5 let.
Organizacija VL mednarodnega vzorčnega velesejma v Ljubljani od 26. junija do 5. julija 1926.
Po pojasnilu, ki smo ga dobili od uprave ljubljanskega velesejma, obeta biti letošnja prireditev velesejma prvovrstna. Zadovoljila bo sigurno vse razstavljalce kakor tudi kupce. Določeni termin je po mnenju vseh zelo posrečen. Uprava velesejma je izdelala poseben načrt razvrstitve, ki obsega:
A.	Mednarodni vzorčni velesejem, razdeljen na sledeče blagovne skupine:
1.	Strojna industrija; 2. izdelki iz železa, jekla, puškarstvo, municija;
3.	ostali kovinski izdelki; 4. poljedelski stroji, poljedelsko orodje; 5. avtomobili, dvokolesa, pnevmatika, vozovi; 6. elektrotehnika in razsvetljava; 7. kozmetika, farmacevtični in kirur-gioni izdelki; 8. papirna industrija, grafika, kartonaža in pisarniške potrebščin«; 9. pohištvo in stanovanjska oprema; 10. ostala lesna industrija;
11.	usnje in konfekcija usnja; 12. tek-slilnga industrija, tekstilna konfekcija, kožuhovina, perilo, cerkveni pa-ramenti; 13. klobuki, slamniki, ko-šarstvo, vezenine, čipke;' 14. lončena roba, majolika, fayence,. steklo; 15. galanterija, bijouterija, draguljarstvo, fina mehanika, optika, graverji, pa-sarji; 16. stavbarstvo; 20. godala; 21. razne orodje.
B. Skupina obrtnikov. To bo špeci-jalna obrtniška razstava, organizirana po Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani.
C. Posebni oddelek za radio. Sodeluje ljubljanski Radio-klub s svojimi amaterji.
D. Razstava »Slovenska žena«. To bo kulturno-zgodovinska prireditev, ki jo izvede Splošno žensko društvo v Ljubljani s sodelovanjem vseh ženskih organizacij v Sloveniji.
E. Iligijenska razstava, ki se priredi že v tretje. Dvakrat je imela že velikanski uspeli, za letošnji velesejem pa se popolnoma preuredi in dopolni.
Sigurno bo prav lepa razstava avtomobilov. Določeni termin je letos prvikrat za to stroko ugoden, medtem ko so se prejšnji velesejmi vršili vedno v jeseni, ko je avtomobilska se-zija že jenjala.
Uprava velesejma dela z vsemi močmi, da bo prilikom letošnjega velesejma nudila svojim razstavljalcem in obiskovalcem ugodno presenečenje.
Razsodbe upravnega sodišča v Celju,
Izredni prispevki za posebno porabo cest.
Tožba tvrdke N. N. v Maribora zoper odločbo gradbene direkcije v Ljubljani z dne 21. aprila 1925, štev. 1850, glede izrednega cestnega prispevka.
Tožba se zavrne zaradi neosnovnno-sti in tožitelj obsodi na stroško postopanja pred upravnim sodiščem, ki so narasli toženemu oblastvu v znesku 248 Din.
Razlogi: Z odlokom od 3. 7. 1923, št. 33,23 je okrajni zastop Ptuj društvu N. N. v Mariboru naložil zaradi izredne porabe okrajne ceste Ptuj— Maribor in Ptuj—Ormož poseben prispevek k stroškom za vzdrževanje te ceste za leti 1922 in 1923 po 2500 Din.
Ker je tvrdka ugovarjala temu plačilnemu nalogu, je gradbena direkcija kot naslednica bivšega deželnega odbora v cestnih zadevah po zaslišanju •društvenega poslovodje z odločbo od 21. 4.1925, št. 1850 v prvi in poslednji stopnji odločila, da je tvrdka dolžna plačati okrajnemu zastopu v Ptuju kot odškodnino za posebno obrabo okrajnih cest Ptuj—Maribor in Ptuj—Ormož, povzročeno s tovorno avtomobil-no vožnjo v letih 1922 in 1923, izreden cestni ‘prispevek 2500 Din.
31	LISTEK.
Pravila naših delniških družb.
Univ. prof. dr. Milan Škerlj.
(Nadaljevanje.)
No praktično vse to ni, ker, kakor rečeno, naši statuti redno poznajo odpla-tek za delo in zamudo časa za vse organe; omenil sem le zaradi popolnosti. Ni pa včasih povsem točno vstreženo delniškemu regulativu v tem oziru, da ni povedano, do kakšnega odplatka imajo posamezni organi pravico, nego samo, o čem naj sklepa skupščina in kaj od čistega dobička naj se porabi za odplatek, ali pa tudi le, da se sme čisti dobiček rabiti tudi za odplatek. Smisel bo navadno tudi tu tak, da organom družbe gre nagrada kot pravica, če ni naravnost rečeno, da je skupščini prepuščen sklep ne le o višini in izplačilu, nego tudi o vprašanju, ali se sploh daj odplatek. Vse-kako je previdnejše in bolj v skladu z regulativom, če se tudi v določbah statuta o posameznih organih naravnost pove, do kakega odplatka imajo pravico, poleg tega pa še v določbe o.skupščini in o uporabi čistega dobička sprejmejo vstrezajoče odredbe v smislu regulativa; večina statutov je tako urejena, vendar
Zoper to dne 22. 5. 1925 vročeno ■; odločbo, ki je po svojem besedilu zahtevek okrajnega zastopa dejansko znižala na polc>vico, ker bi znašal prispevek za obe leti 2500 Din in ne več po 2500 Din za vsako izmed let 1922 in 1923, je tvrdka vložila dne 13. 6. 1925 in torej v zakonitem roku tožbo na upravno sodišče.
V tožbi na upravno sodišče navaja tožitelj, da je toženo upravno oblastvo v svojem izpodbijanem upravnem aktu zakon nepravilno uporabilo in da se v predhodnem upravnem postopanju niso vpoštevali predpisi postopanja, kajti
1. tvrdka ni v izvanredni meri uporabila ceste, ker je na predmetni cesti opravila v letu 1922 kvečjemu 30 do 40 voženj, leta 1923 pa 111 voženj;
2. zaradi navedene uporabe se okr. cesta ni mogla tako poškodovati ali obrabiti, da bi zaradi teh voženj bilo treba uporabiti sredstva okrajnega zastopa v nenavadnem iznosu;
3. ni razvidno, na kakšni podlagi se je predpisal znesek 2500 Din kot izreden prispevek in v kakšnem iznosu so nastali višji stroški za vzdrževanje ceste zaradi 158 voženj v letu 1922 in
1923,	dalje bi se za dve leti ne smel predpisati izredni prispevek, marveč ga je ugotoviti za vsako leto, a v letu« 1922, ko je bilo le 37 voženj, se posebni prispevek sploh ni zahteval,'
4. gradbena direkcija bi ne smela odločati v tej stvari, ker je stopil namesto bivšega deželnega odbora štajerskega veliki župan, ne pa gradbena direkcija.
V danem primeru ni zadržkov v smislu čl. 24. zak. o državnemu svetu in upravnih sodiščih in torej ni bilo poverila, da bi se tožba kratkomalo z odlokom zavrnila kot nedopustna.
Pri presoji tožnih točk je upravno sodišče nastopno preudarjalo.
(Konec prihodnjič.)
J. L.
Naši enoletni trgovski tečaji.
Opetovano se je razpravljalo o našem trgovskem šolstvu in sikoro vedno so debate obstale na vprašanju: kaj z enoletnimi trgovskimi tečaji?
In ne brez vzroka. Saj, če dobite na razpisano mesto ponudbo kakega njihovega absolventa, Vam mora, ko jo citate, nehote pasti na um: kam s takim materijalom? V šolo je pogledal ravno toliko, da si domišljuje, da je odslej vsako delo, razen pisarniškega poniževalno, za to pa nima niti najprimitivnejših predpogojev.
Eto dokaza! Te dni je prejela neka ljubljanska tvrdka sledečo ponudbo:
»Vaše pismo, ki sem ga prejela z
dne mi daje nalogo, da pošljem
ponudbo v slovenskem, srbohrvat-
bi bila stvar lahko v marsičem še jasnejša.
Glede načina odplatka po vsebini naših statutov treba ločiti razne organe delniške družbe, ker določbe o njihovem odplatku navadno niso enake.
1. Načelstvo, a) Da se vračajo izdatki, storjeni pri delu za družbo, je povedano skoro povsod naravnost, izraženo pa je različno. Navadno je rečeno: »izdatki, storjeni v korist družbi«, ali »gotovi izdatki, storjeni v korist družbi«, ali »v interesu družbe«. Brez dvoma tudi »v korist« ne pomeni nič drugega nego »v interesu«, dasi bi se dala najti razlika, ker je v interesu družbe lahko bil tudi izdatek, ki ji v poedinem primeru ni prinesel koristi. Nekateri statuti govore samo o potnih stroških, drugi celo pojasnjujejo, da se vračajo potni stroški k se-' jam načelstva in k skupščinam, to pojasnilo gotovo ni pravilno: tudi če potuje član po nalogu načelstva, da si ogleda industrijske naprave, v inozemstvo ali da sklene pogodbo, mu mora družba povrniti primerne izdatke. Pa tudi omejitev na potne stroške je preozka: kaj pa, če je član načelstva iz svojega založil izdatke, n. pr. plačal pri pravdnem naroku kolke? Najbolje bo torej reči, da se vračajo izdatki, storjeni »v interesu družbe«. Pač pa bi še pristavil »primerni« izdatki. Da za ta vračila ni treba pri-
skem in nemškem jeziku, ter priložiti stenografiran zapisnik, da se tako uverite moji znanosti. Oprostite pa prosim, da Vam v nemškem jeziku neinorem poslati, ker sem v oglasu
........ interasirala »pom ožn osti«.
Znam sicer čitati ter pisati tudi nekaj govorim in razumem, samo izvežbana še nisem v njej. Upam pa Velcenjeni gospod, da ako bi me blagovolili sprejeti v Vašo službo da v 1 mescu bi Vas tudi v nemščini zadovoljila
Naprošapi Vas, da bi mi Vaše Vele-cjenje, podelilo Vaše službeno mesto. Upam da bi Vas s svojo poštenostjo in vestnostjo mogla zadovoljiti. Sem začetnica 19 let stara, ter imam izobrazbo 2 mešč. šoli in trgov, tečaj s prav dobrim uspehom. Čutim se torej dovolj močna za Vašo službo in mislim da bi bili po vsem zadovoljni z menoj...............
.......... ter	prosim	Velecjenjenje
na Vaš odgovor.«
In v hrvatskem jeziku:
»Molim Vas da mi Vaše Velecjenje preda Vaše službjeno mjesto. Mislit čem da sa sa svoju poštjenostju čem Vas sadovoljiti. Sam začjetnica, 19 godina stara. I imam izobrazbu: 2 gradjanski školi i trgovački tječaj sa jaku lijepimi izpričevali kojih propis čem Vam poslati ako reflektirate. Sto' se 'tiče sljike dobite jo kroz tjedan. Plače ne mogu Vam ja kazati, Vcle-ejenjeni gospodin kazat izvolite sami. Najtoplije se Vam još jedanput pripo-ručam, sadovoljit čem Vas u svim.
........... Sa	vsim	spoštovanjem se
Vam priporuča
 «
Da je stenogram ponudbe popolnoma soroden obema ponudbama, ni treba povdarjati.
Človek res ne ve, ali bi se smejal, ali bi se jokal. Saj dekle ni krivo. In
—	dopovejte sedaj tejle absolventki, da ni za trgovsko pisarno, da pod nobenim pogojem ne more in ne sme reflektirati na tako mesto!
Tako je, da. Najbednejše izmed bednih producirajo ti tečaji, ker edino, kar store, je, da vzamejo mladim ljudem smisel za ono delo, kateremu so bili namenjeni in za katero so edino sposobni. Ali si morete misliti, da bo človek, ki delo, za katero je sposoben, mrzi, onemu, pa do katerega bi prišel na podlagi take enoletne »izobrazbe«, ni dorastel, da bo tak človek mogel izpolniti zahteve, ki jih bodo stavili -nanj njegovi delodajalci? Menda nisem sam, ki pravi ne .
Zato, gospodje, ki imate opraviti z otvarjanjem in dopuščanjem teh tečajev, ali ne bi malo pomislili o koristih in slabih straneh njihovih? Gotovo jih bo mnogo, ki Vam bodo hvaležni, če te tovarne najbolj žalostnega duševnega proletariata brez oklevanja za-tvorite!
trdila ali odmere po skupščini, se razume, seveda pa imata skupščina in nadzorstveni svet pravico kontrole nad primernostjo in potrebnostjo izdatkov.
b) precej splošno je določen članom načelstva odplatek v obliki tantijome, t. j. deleža čistega dobička. Tantijema je redno določena v odstotkih, ni pa, in to je velika hiba, vedno povedano, ali se računijo odstotki od cele vsote z bilanco ustanovljenega čistega dobička ali samo od ostanka,, n. pr. po dotaciji rezervnega sklada, po odračunu izvestne dividende itd. llazlika je jako velika. Delniška glavnica naj bo 1,000.000 Din, celi cisti dobiček 100.000 Din. Če je v statutu samo rečeno, n. pr. čisti dobiček se porabi tako, da se najprej dotira rezervni sklad s 5% čistega dobička, potem razdeli 5% dividenda, 10% tantijema itd., je račun lahko ta-le:
a) 5% čistega dobička v
rezervni sklad	.	.	.	5.000	Din
b) 5% dividenda	.	.	.	50.000	Din
c) 10% tantijema	.	.	.	10.000	Din
65.000	Din
torej ostane še 35.000 Din, s katerimi v smislu statuta razpolaga skupščina.
Če pa je v statutu naravnost rečeno, da se tantijema računi od ostanka čistega dobička, po odbitku a) in b), potem zna-
Trgovina.
Izvozniki suhih gob. Neka tvrdka na Dunaju se zanima za nabavo suhih gob. Njen naslov so dobi v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Izvoz sliv iz Brčkega. Na breki trg se je v tednu od 18. do 24. m. m. dovozik> celokupno 578.79 moterskih stolov' sliv. Cena je bila od 5 do 6 dinarjev. Izvozilo se je celokupno 1.40-1.10 meterskih stotov in sicer na druge trge v Jugoslaviji
395.80, Češkoslovaški 106.50, Nemčiji
792.80, Italiji 109.
Izvoz detoljnega semena iz Romunije. Generalna direkcija carin v Rumuniji je izdala naredbo, da se deteljno seme sme izvažati iz Rum unije, ako imajo pošiljke plombe in uverenja, izstavljena od agro-nomne postaje v Bukarešti in ni na ta način potrebno jemati vzorcev za analizo.
Trgovinska pogodba med Italijo ia Grčijo. Iz Aten poročajo, da je grška vlada izročila comm, De Martinu svoje proti-predloge glede trgovinske pogodbe med Italijo in Grško. De Martino bo odpotoval v Rim, da jih predloži italijanski vladi.
Naša trgovinska bilanca je bila v prvem polletju 1925 pasivna za 46,455.489 dinarjev, ker je znašal uvoz 4.602,941.563 dinarjev', izvoz pa 4.506,486.074 Din. Tudi v prvih devetih mesecih lanskega leta je bila naša trgovinska bilanca pasivna in sicer za 55,138.030 Din. Uvoz je znašal v tem času 6.761,172.508, izvoz pa 6.706,087.478 dinarjev. Uvoz iz inozemstva je naraščal takole: leta 1919 je znašal 2.98 milijard, leta 1920 3.46 milijard, leta 1921 4.12 milijard, leta 1922 4.46 milijard, leta 1923 8.04 milijarde in leta 1924 9.53 milijard.
Zastopnika za razpečavanje plemenitega kaoliaa, p< trebnega papirnicam iu drugim sličnim podjetjem, išče neka češka tvrdka. Reflektanti naj pošljejo svoj naslov Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
VII. trgovski velesejm v Bruslju. V Bruslju se vrši VII. trgovski velesejm od od 7. do 21. aprila t. 1. Pogoji za razstav-ljalce so interesentom v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
Prodaja. Kr. glavna carinarnica 1. reda v Ljubljani bo prodala dne 9. februarja t. 1. ob 10. uri na javni dražbi 82 kg raznega svilenega, bombažastega in volnenega blaga na debelo in na drobno.
Davki in takse.
Gostilniški računski kolek. — Na
vprašanje neke finančne uprave, ali se morajo izdajati taksirani računi tudi za izkupilo o jedilih in pijačah, ki se proda-do preko ulice, in o izkupilih za jedila in pijače, ki se ne plačujejo sproti ampak še le koncem dneva, tedna ali meseca, je generalna direkcija posrednih davkov z razpisom z dne 27. novembra 1925 pojasnila sledeče: 1. Takse iz 3. pripombe k tarifni postavki 34. ni treba pobirati v primerih, v katerih se jed ali pijača pro-
sa tantijema samo 10% od 45.000 Din = 4500 Din, torej je več nego polovica manjša nego v prvem primeru, občni zbor lahko razpolaga še s 40.500 Din. V večjem delu statutov je naravnost določen drugi način; kjer ni, je stvar dvomljiva in bi lahko dala povod za spore.
V	nekaterih, redkih, statutih je odstotna mera izražena kot maksimalna, t. j. skupščina odloči, koliko naj se v mejah statutarnega maksima izplača tanti-jeme, n. pr. tantijema do 10%< torej lahko tudi samo 2%. Način se mi vidi praktičen, ker ima skupščina na ta način priliko, da ocenjuje delo načelstva.
V	par primerih je celo samo rečeno, da gre načelstvu tantijema, kakor jo določi skupščina. Tu povsod treba pomniti, da je tantijema po pojmu mogoča le, kjer bilanca izkazuje čist dobiček; če ga ne, ni tantijeme, načelstvo je delalo zastonj, ako nima še drugačnega odplatka. To je lahko precej kruta določba, ker ni dvoma, da je iz raznih razlogov mogoča celo pasivna bilanca povsem brez krivda in navzlic vestnemu delu načelstva. Ugodnejši je položaj načelstva tam, kjer je rečeno, da predn/Ti tantijema pred dividendo, da na mr* ride na vrsto takoj za dotacijo re ega sklada. Takih statutov je več. Kaminoma jasno sicer to ni vedno rečeno, da se pa razumeti iz cele dikcije.
Štev. 17.	TRGOVSKI	LIST,	9.	februarja	1926.	Stran	8
AmMMMnBHMTOMHVnMMnaHnDHMIMnilDMnnBMMMHMailHMBaMMi	1	1	  1	■	.......... mmHKrimgiVTTrOTIMnnft^lHV^fTTIfrfr^ll—MMIH ■■
<'laja preko ulice, to je ne za potrošnjo iz-ven gostilne; 2. ako se v lokalu oddajajo jedila in pijače, ki se ne plačujejo sproti, ampak še le koncem dneva, tedna ali meseca, se mora taksa za take potroske računati za vsak potrošek posebej brez
• ozira na to, kdaj se potrošek poravna. Lastnikom lokalov, v katerih gostje ne plačujejo potroška sproti, se odmerja za
■ take potroške pavšalna taksa. Pri odmeri pavšalne lakse se je ozirati na dnevno število izvršenih potroškov. Ravna tako . je postopati v lokalih, v katerih se oddajajo jedila ali pijače proti bonom. Pavšalna taksa se za take lokale odmeri po številu bonov, a ne po računu, s katerim abonent bone kupi.
Plačanjo lisksusne takse pri uvozu avtomobilov v Rumunijo. Generalna direk-
• eija carin v Bukarešti je objavila vsem
• obmejnim rumunskim carinarnicam, da je pri uvozu avtomobil plačati luksuzno
. takso ne po vrednosti računa, ampak po tržni ceni.
Prenašanje žganja iz Srbije in Črne gore z napačnimi potrdili o plačani državni trošarini. — Generalna direkcija posrednih davkov je zaznala, da nekateri organi finančne kontrole v krajih izven Srbije in Crne gore priznavajo osebam, ki prenašajo žganje iz Srbije in Črne gore, potrdila občinskih uradov o plačilu državne trošarine na preneseno žganje za pravilna in jim dopuščajo brez ovire, da to žganje prodajajo. Ker žganje v mejah Srbije in Črne gore ni trošarin-ski predmet, potrdila o plačani državna trošarini niso pristna, kajti trošarina se na žganje v Srbiji splch ne pobira. Da prepreči tihotapljenje žganja iz Srbije,
.. je generalna direkcija posreanih davkov z razpisom dne 'M. novembra 1925 naročila organom finančne kontrole, da vsakemu, ki bi prodajal žganje iz Srbije : ali Črne gore s potrdilom občinskega urada, da je državna trošarina plačana, odvzamejo proti reverzu tako potrdilo in ga pošljejo generalni direkciji posrednih »davkov, od prodajalca pa zahtevajo, da takoj plača državno trošarino na žganje.
Industrija.
Državni kemično-tehnitni laboratorij. Zbornica ,za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja vse interesente, da . le Državni zavod za pospeševanje industrije in obrta v Beogradu ustanovil kemično - tehnični laboratorij. Ta laboratorij vrši analize ter izdaja izpričevala, mnenja in nasvete. Za izvršena dela se plačuje primerna taksa po tarifi, ki je objavljena v Službenih Novinah z dne
5.	septembra 1925, št. 201.
Bureau Fermanent International des ’ Constructeurs d’ Automobile«, Pariš in Ljubljanski velesejem. V Parizu je se-‘dež mednarodne zveze fabrikantov avtomobilov in motornih vozil. Zveza odloča tudi o udeležbi svojih članov na posameznih velesejmih, ter nekatere prireditve priporoča, druge pa odklanja. — Z odlokom št. 2511 HC—HB z dne 21. januarja t. 1. je imenovana Zveza priznala Mednarodni vzočni velesejem v Ljubljani kot ugoden za udeležbo avtomobilnih konstruktorjev in je vsem svojini članom priporočila udeležbo kot razstavljale«. Na to dejstvo opozarjamo zlasti trgovce z avtomobili in motornimi vozili v naši držav L
Ležišča težkega apnenca in njega eksploatacija za izvoz. Neki interesent iz Poljske se zanima za naslove posestnikov ležišč težkega apnenca, ki bi hoteli barviti se z eksploatacijo takega apnenca ta izvoz na Poljsko. Interesenti za to naj pošljejo svoj natančen naslov Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljub-ijani.
Kovinska produkcija v Rusiji 1924/25.
Generalna komisija sovjetskih republik priobčuje sledeče številke o produkciji železa in jekla (v tonah):
1922/23	1923/24	1924/25
Surovo železo	3CO.OOO	665.000	1,280.000
ta® železo ,i.n jeklo 589-OuO	994.000	1,866.000
Valjani izdelki	457.000	684.000	1,359.000
Torej ogromen napredek. Za tekoče gospodarsko leto 1925/26 preračunjene številke so kar osupljive: 2, 430.000 ton surovega železa 2,928.000 ton litega že-teza in' jekla, 2,278.000 ton valjanih izdelkov. Za uresničenje tega programa tu* po računih treba 270.000 delavcev in 20-000 uradnikov. Vemo že, da ruska kovinska industrija potrebe ne more kriti in tudi v letu 1925/26 bo kritje zaostalo za potrebo še zmeraj za 20 do 30 odstot-
kov, čeprav bo produkcija tako narasla. Največji ruski producent železa in jekla je jekleni trust »Jugostak. V lanskem gospodarskem letu 1924/25 je napravil
722.000 ton surovega železa (1923/24 šele
288.000 ton), 705.000 ton litega železa in jekla in 441.000 ton valjanih izdelkov. Sam je nabavil 2,400.000 ton premoga in
840.000 ton koksa.
Denarstvo.
Diskontna politika nemške Reichs-banke. Predsednik nemške državne banke dr. Hjalmar Schacht je nedavno pred predstavniki saških trgovinskih zbornic imer pomemben govor, v katerem je na-glašal, da bo državna banka dajala samo take kredite, ki so popolnoma utemeljeni. Gospodarstvo ne le da ni izkoristilo celega kontingenta kreditov, marveč povpraševanje je celo nazadovalo za 10%. Reichsbanka ne bo več eskomptirala menic koncernov, kakor tudi ne menic gradbene in avtomcbilne industrije, ker je večkrat morala konstatirati, da so se te menice zlorabljale. Kdor hoče graditi, mora za to imeti dovolj sredstev. V Nemčiji obstoja 82 avtomobilnih tvornic, katere večinoma slabo uspevajo. Reichs-banka ho primorana pritiskati na kreditne pogoje pri najemanju ameriških posojil, ako se bo nemško gospodarstvo v tako naglem tempu zadolževalo v inozemstvu.
Aktivna angleška plačilna bilanca.
Board cf Trade (po naše: trgovinsko ministrstvo} priobčuje pravkar številke o angleški plačilni bilanci lanskega leta. Bilanca je /.a 28 milijonov funtov aktivna. Sicer je lanski deficit angleške trgovske bilance tako velik kot še nikdar dosedaj, 386 milijonov funtov, (leta 1924 je znašal 324 milijonov, leta 1923 pa 195 milijonov funtov), tudi so šli čisti dohodki iz plovbe od 130 milijonov nazaj na 115, a dohodki iz prekozemskih investicij so se dvignili na 250 milijonov (leta
1923 so znašali 200 milijonov funtov, leta
1924 pa 220). Številke so samo provizorične, a računijo, da bo aktivnost končno še večja. Saj je tudi leta 1924 poskočila od provizorične številke 29 milijonov funtov na končno številko 63 milijonov.
Nemške banke eo dobile veliko svojega inozemskega denarja nazaj in so celo svoj lastni denar v inozemstvu kratkoročno naložile; tako n. pr. v Ne\v-yorku 30 milijonov dolarjev, ker so jim domače obresti prenizke. Ob istem času je pa doma veliko pomanjkanje denarja, a za dolgi rok; v tem vidijo narodni gospodarji nov dokaz, kako malo je še položaj na nemškem denarnem trgu izenačen.
Promet.
Sklicanje tarifnega odbora. Tarifni odbor, katerega zasedanje pričakujemo zaman že pet let, se bo vendar sestal. Ministrstvo saobračaja sklicuje prvo sejo tarifnega odbora za dne 27. t. m. Dnev-. ni red seje je: 1. Primerjanje stare in' nove undficirane tarife; princip in motivi, na osnovi katerih se je izvršila unifikacija. 2. Razmotrivanje unifikacije kvalifikacije. 3. Pretres vprašanja izjemnih in izvoznih tarif. 4. Pretres vprašanja o inedb-i tranzitnih tarifov. 5. Pretres vprašanja o uvedbi pristaniških tarif. 6. Slučajnosti.
Gibanje parnikov. Brodarsko društvo *Oceania« objavlja naslednje poročilo (6. t. in.): >Mrav« odpotoval 28. januarja iz Rotterdama v Reko in Trst; »Jadera« odpotoval 4. t. m. iz Cardiffa v Benetke; »Zora« odpotoval 21. januarja iz Methil v Benetke; »Sava« odpotoval 5. t. m. iz Casablance v Oran, Trst in Sušak; s Kost rena« prispel 5. t. m. v Oran, nadaljeval bo v Casablanco, Teneriffo, Sta Grtiz de La Palma in Las Palmas; >Sud« prispel
4.	t. m. v Sv. Caio, nadaljeval bo v Šibenik, Sušak, Reko, Trst, nato v Kanarske otoke; »Morava« na progi Jadransko-Lgejsko morje in Carigrad; > Vladimir« odpotuje 5. t. m. iz Trsta v Reko, Split, na progi Jadranko-Egejsko morje — Carigrad; >Diamant« v Trstu. — >0ceania«.
1» Poljske. Nemška delegacija za trgovska pogajanja s Poljsko je študij poljske carinske tarife dokončala in je stavila tozadevne konkretne predloge. — Kakor smo že poročali, je število brezposelnih na Poljskem zelo veliko. Vlada namerava brezposelnost odpraviti z izr
vedbo obširnega načrta o vodnih cestah. Poleg prekopa iz premogovnih krajev čez Lodž v Tcrunj namerava zgraditi tudi prekop od Buga in Visle vprek po Poljski; prišel bi do Visle pri Varšavi. Produkcija papirja je znašala lani 76 tisoč ton, za 56 odstotkov več kakor leta
1924.	S tem je prekoračena tudi predvojna produkcija, in sicer za 9 odstotkov. Kapaciteto ali možnost produkcijo poljskega papirja cenijo na 100.000 ton.
—	iudi produkcija celuloze se zmeraj bolj ugodno razvija in je znašala lani 34.500 ton, več kot pred vojsko na istem ozemlju. — Poročali smo o kalijevih najdiščih na Poljskem. Sedaj beremo, da niso tako bogata, kot so mislili, in da bi se vsled transportnih težkoč tudi ne mogla posebno uveljaviti.
Hr.'?	ST	E5	£? 5T .*3c
»BUQ0HA( L,  -_______________________—IZ"1
Ako piješ „Euddfoa“ čaj. £wvi| uživaš že na zemlji raj!
L m !■ ..............  mmm
TsnoEMflRKi——■■------------
St. 'iža	as Sši-iii -ii
RAZNO.
Konforenea Male antante v Temin varu.
Juouslovenska delegacija za konferenco Male antante odpotuje v torek zvečer v Temišvar, kamor bo dospela skupno z ministrom Benešem in z ostalo češkoslovaško delegacijo v sredo zjutraj. Istega dne popoldne se bo vršila seja konference do večera, na kar bodo že zvečer posamezne delegacije odpotovale iz Te-mišvara. Konferenca bo tedaj trajala samo pol dneva. Na dnevnem redu konfe-roce je: 1. Razmotrivanje mednarodne politične situacije; 2. vprašanje madžarske ponarejevalske afere ter stališče Male antante v tem vprašanju; 3. loearn-ski sporazum; 4. udeležba Amerike pri konsolidaciji Evrope; 5. vstop Nemčije v Društvo narodov; 6. vprašanje balkanskega varnostnega pakta; 7. posebna vprašanja držav Male antante.
Italijasko-jugoslovenska konferenca za uveilbo ribarstva na sov. Jadranu. V nedeljo je italijansko-jugoslovenska komisija dovršila svoje delo in sestavila zapisnik o njem, Sušaški >Novi list« je doznal iz krogov članov jugos.Tbvenske komisije, da se konferenca ponovno sestane v mesecu juliju, da bo tedaj, v času najmočnejše ribarske sezone, razpravljala o vprašanju, ki se mora tedaj praktično reševati. Člani obeh komisij so že zapustili Opatijo.
Bolgarska vlada o gospodarskem položaju Bolgarije. Nova bolgarska vlada se je v svoji izjavi v parlamentu dotaknila prav posebno gospodarskega dviga, povzročenega po delavnosti in varčnosti ljudstva. Obenem pa poudarja velika in težka bremena in različne obveznosti, ki so jih Bolgariji naložile pogodbe in ki so od dne do due bolj občutljive, ker jemljejo narodni produkciji najbolji vir, ’ kapital. Vlada dobro pozna potrebo ojačen ja denarnega trga tako za državo kakor za gospodarstvo in bo iskala denarnih sredstev, da olajša in okrepi normalno produkcijo. Potrebni so prihranki v državnem proračunu itd. Vlada se bo trudila za ozdravljenje financ in s tem za zaupanje v Bolgarijo in v bolgarski narod. Kljub vsem težkočam je sklenila, da bo pospešila odplačevanje dolga pri Narodni banki. Zato upajo, da se bo bolgarski lev obdržal na sedanji višini in ne ‘bo ne padel in ne se dvigal.
Za posetnike velesejma v Lyonu. Po-
setniki velesejma v Lyonu, ki si hočejo vnaprej zagotoviti stanovanja v Lyonu, dobijo prijavnice v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Velesejm traja od 1. do 14. marca. Uprava svetuje, da se poseti velesejm ali od 1. do 4., ali pa od 10. do 14., ker je prič ako vati, da bo od 5. do 9. naval tujcev prevelik, da bi se moglo preskrbeti vsem udobna stanovanja.
Gibanje na Državni borzi dola v Ljubljani. AJ fasu od 1. do 30. januarja 1926: Zahtevalo je delo 479 moških, 89 žensk, skupaj 568 oseb; ponujeno je bilo delo: 291 moškim, 62 ženskam, skupno 353 osebam; izvršena posredovanja: 254 moških, 59 žensk, skupaj 313; odpotovalo je: 68 moških, 6 žensk, skupno 74 oseb.
Državna borza dela v Mariboru. (M.
31.	januarja do 6. februarja je bilo pri tej borzi dela 93 prostih mest prijavljenih, 139 oseb je iskalo službo, v 42 slučajih je boža posredovala uspešno in 4 osebe so se odpeljale v druge kraje, od
1. januarja do 6. februarja pa so bila 606 prosta mesta prijavljena, 945 oseb jo iskalo službo, v 393 slučajih je borza posredovala uspešno in 39 oseb je odpotovalo. Od kar je sneg'izginil se je brezposelnost v Mariboru in okolici precej povišala.
Razprava o gospodarskih vprašanjih t
Avstriji. — V Avstriji se vrši anketa o vprašanju, kako bi se pospešila produkcija in s tem preprečila ali vsaj zmanjš4-?, la brezposelnost. Anketo vodi predsednik trgovskega in obrtnega odseka Narodne skupščine bivši minister Heinl, ki zaslišuje zastopnike delodajalcev in delavcev. Delodajalci splošno povdarjajo, da ovira razvoj produkcije previsoka obremenitev z davki in socijalnimi dajatvami na eni in visoke obresti za bančne kredite na drugi strani. Splošno pa vpliva na produkcijo splošna gospodarska kriza, ki se kaže posebno občutno t Avstriji. Dokler bodo države zapirale svoje meje, se kriza ne bo odpravila. Na krizo vpliva tudi gospodarski položaj r Rusiji, ki onemogoča trgovske slike-, Vsled tega se ne izrablja najmanj Y» kapacitete v evropski industriji. — V detajlih bombažna industrija navaja, da ji manjka izvežbanih strokovnjakov in da. delavstvo trpi vsled stanovanjske krizen ker država ne zida za svoje nameščene® '(železničarje) stanovanjskih hiš. — Konfekcijska branža si obeta nekoliko uspeha od trgovske pogodbe z Ogrsko. V ostalem želi, da se urede državne dobave na. ta način, da država, kar rabi, razdeli na colo leto, da bo industrija celo leto ena-, 'komerno zaposlena. — Sladkorna industrija želi, da se polaga povečano važnost na večji konzum domačega sladkorja. V ta namen naj se poviša carina na uvo* tujega sladkorja. Železarska industrija še ni bila zaslišana. Pričakuje se, da bo soglasno podpirala predlog alpinske montanske družbe na zvišanje carine zaa palično železo na 5 zlatih kron.
Ljubljanska borza.
poudeljok 8. februarja 1926.
■Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921, d en. 76, bi. 78; Loterijska državna renta sa vojno šikodo, den. 280; Zastavni listi Kranjske deželne barake, den.20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banice, den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bL 202, zn k lj. 202; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, den. 200; Merkantilna banka, Kočevje, den. 100, bi. 104; Prva hrv. štedksinica, Zagreb, den. 965, bi. 970; Slavenska banka d. d., Zagreb den. 50; Kreditni zavod za trg. in ond., Ljubljana, den. 175, bi. 185; Stroja* tovarne in livarne d. d., Ljubljana, bi. 125; Trbovelj, prem. družba, Ljubljana, den. 370, bi. 380; Združene papirnice Vevče, Goričan« in Medvode d. d., Ljubljana, den. 110; Stavbna družba d. d., Ljubljana, den. 90, bi. 100; »ftešir«, tovarna ki oblila) v d. d., Skorja Loka, den. 115, bi. 120.
Blago: Hrastove podnice, 43 mm, 2.65 m, od 18 do 30 cm, ogledane, fco meja, 1 vag., den. 1300, bi. 1300, znklj. 1300; bukovi hlodi, na tanjšem koncu od 30 cm premera naprej, od 4 m naprej, z 15% od 2.50 do 3.90 m, zdravi, ravni, brez grč, sveži, la, fco meja, 15 vag., den. 375, bi. 375, zaklj. 375; hrastove j vodni re od 43 i.n 53 mm, 2.65 odnosno 2.80 m. dolge, fco meja, 5 vag., den. 1300, bi. 13C0, zaklj. 1300; deske smrekove, 25 mm, 4 m, od 10 cm naprej, media 25 cm, I., 11., fco meja,
1 vag., den. 590, bi. 590, zaklj. 590; bukovi blodi, L, It., od HO cm naprej, od 2.50 m. fco na ki. post., den. 200; bukovi plohi, od
2 m naprej, od 40 do 130 mm, I., II., fco meja, dem. 500; drva suha, bukova, fco nakl. post, den. 21; drva suha, hrastova, fco nakl. post, den. 18; pšenica bačka, 76 kg, 2% prim^ fco bačka postaja bi. 295; [»ženica ban. 76/77 kg, fco nakl. post., bi. 298; [»Senica dom., foo fco nakl. post., bi. 315; pšenica sremska, fe* vag. nakl. post., bi. 290; koruza, čnsu prim. suha, lev. gar., par. Ljubljana 1 vag., den. 150, bi. 150, zaklj. 150; koruza, času prim. suha, z gar. zdravega prispetja do slov. roat, par. slav. post., 1 vag., den. 117.50, bi. 117.50, zaklj. 117.50; koruza inzulanka, več kot času prim. suha, fco vag. prekrn. post., bi. 107.50; koruza drobna, fco vag. medjim. post., bi 167.50; koruza drobna, foo vag. banatska postaja za III., bi. 140; koruza um. suš., fco vag. bačka post., 1 vag., den. 142, bi. 142, zaključek 142; koruza umetno sušena, fin* Postojna tranz., denar 182.50, blago 182.50, zaklj. 182.50; koruza stara, par. bačka posMrJijk, 1 vag., den. 155, bi. 155, zaklj. 155; jitni« 62 kg, fco vag. bačka postaja, bi. 155; jčer-mon, spomladanski, pivovarn., C6 (i7 k/j, par. Ljubljana, bi. 260; oves srbski, foo.Ljubljana, bi. 215; ajda domača, fco vag. prekrn. postaja, bi. 260; rž domača, fco vag. prekm. postaja, bi. 210; proso rumeno, fco'vag. prekm. pošt, bi. 210; proso rumeno medjim., foo Ljubljana, bi. 220; otrobi drobni, pšenični, fco vag. nakL
J. Vinkovci, bi. 115; otrobi drobni, pSen. par. Ljubljana, bi. 140; ježice, zlatorumenc, foo vag. dol. post., dcvn. 250; slivovka bos., jrar. 25%, 100-črtna, neotrošar., foo vag. poginja Breko, bi. 3200; slivovka srbska, gar. 50%, feo vag. Postojna trnnz. (sod posebej), bi. 1600; la Portlandroment »Sakma-Tour«, fro vag. Solin: v ju ta vrečah po 50 kg, bi. 40; v papirnatih vrečah po 50 kg, bi. 45; v sodih po 150, 180, 200 kg, bi. 52.50.
TRŽNA POROČILA.
Mariborsko sejmsko poročilo (5. II. 1926). Na svinski sejem se je pripeljalo 89 svinj in 4 koze, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tedno stari, komad 126 do 150 Din, 7 do 9 tednov stari 225 do 250, 3 do 4 mesece stari 350 do 380, a do 7 mesecev stari 400 do 480, 8 do 10 mesecev stari 550 do 650, eno leto . »tari 1500 do 1600, 1 kg žive teže 10.50 do 12.50, 1 ko mrtve teže 15 do 17. — Prodalo se je 62 komadov.
Mariborski trg dne 6. februarja 1926. Na trgu je bilo ta dan 73 slaninarjev, ki ki so prodajali svinjino po 20 do 25, slanino pa po 20 do 27 Din kg. Ker je sedaj izvoz neznaten, je upati, da bodo cene mesu še padle. To se vidi že sedaj, ko mesarji ta teden zopet ceneje prodajajo, kakor govedino po 8 do 15, teletino 10 do 15, svinjino 18 do 20 in ovčje meso po 12.50 do 14 Din kg, pa tudi drugi mesni izdelki so že zdaj postali cenejši. Te cene so to pot upi ivale tudi na perutnino, katere je bilo okoli 800 komadov in se je prodajala: piščanci po 15 do 50 dinarjev par, kokoši 25 do 40, race, gosi, purani 50 do 100 Din komad; domači zajci, veliki 25 do 50 Din komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje. Krompir se je tudi pocenil, i j. 6 do 6.50 Din mernik ali 1.25 •do 1.75 Din kg, solata 1 do 2 Din kupček, glavnata solata in zeljnate glave 2 do 5 Din, karfiol 3 do 14 Din komad, kislo zelje 3, kisla repa 2, kuhano maslo 40 do 48, kuhano 50 do 56 Din kg, Čebula 3 do 6, česen 5 do 15 Din venec; mleko 3 do 3.50, smetana 12.50 do 16 dinarjev, oljčno olja 32 do 50, bučno -olje 25 do 28 Din liter, jajca 1.50 do 2.50 dinarja komad, sirček 1 do 10 Din hlebček. Jabolka in hruške 5 do 15 Din kg, fige 6 do 10 Din venec, pomaranče 1 do 250 Din, limone 0.75 do 1.50 Din ko-mad. — Opaža se, da so nekatera živila po trgovinah ceneje kakor na trgu čeravno so enake kakovosti. — Lesena in lončena roba se je prodajala po 1 do 100 dinarjev komad. Brezovih metel je bilo
to pot izredno mnogo na trgu, radi česa so cene malo padle, in sicer so se prodajale po 1.75 do 5 dinarjev. — Seno in slama ua mariborskem trgu. V sredo,
3.	t. m. so kmetje pripeljali 5 vozov sena in 3 vozove slame. V soboto 6. t. m. pa 12 vozov sena, 3 vozove otave in 5 vozov slame na trg. Cene so bile senu 55 do 90, otavi 60 do 70 in slami 50 do 65 dinarjev za 100 kg. Cene bodo bržkone raetle, dokler ne bo letošnje krme.
Moka na trž.aškem trgu. Mlini so z gotovim blagom precej založeni. Ponudba je tudi precej velika, a cene so kljub teinu neispremenjene. Notira:	pšenični
zdrob L 270 do 275, tip 00 L 270 do 275, št. 1 sup.: 255 do 260, št. 1: 235 do 240, št. 2 A: L 220 do 225, št. 2 11: L 200 do 210. — Koruzni zdrob L 135 do 150, sijajna koruzna moka L 125 do 135. Testenine ekstra L 260 do 280, najfinejše 230 do 250, drobne testenine L 210 do 230 za meterski stot.
Tržne ceno v Ljubljani. Kg govejega mesa Din 15 do 19, jezika, jeter, ledic, možganov 18 do 19, vampov 9 do 10, pljuč 6 do 8, loja 7.50 do 12, teletine 17 do 20, jeter 25 do 30, pljuč 20, prašičjega mesa 20 do 25, pljuč 10, jeter 15 do 20, ledic
22.50 do 25, glave 7.50 do 10, parkljev
5	do 7.50, slanine 19 do 20, masti 26 do 27.50, šunke 35, prekajenega mesa 29 do
32,	prekajenih parkljev 10 do 12, prekajene glave 12.50, jezika 35, koštruno-vega mesa 14 do 15, kozličevine 20, konjskega mesa 6 do 8, kg krakovskih in debrecinskih klobas 40, hrenovk, posebnih, tlačenk 35, svežih kranjskih 30 do 40, polprekajenih kranjskih 32 do 35, suhih kranjskih 67, prekajene slanine 30 Din. — Kokoš 25 do 25, petelin 30 do 40, domač zajec 10 do 20, kg krapa 26 do 32.50, linja in ščuke 25 do 30, klina
12.50 do 15, mrene 17.50 do 20, pečenke
8	do 12.50. Liter mleka 2 do 3, kg surovega masla 40, čajnega 50 do 55, masla 45, bohinjskega sira 36, sirčka 9 do 10, par jajc 2.50 do 3.25, kg belega kruha 6, črnega in rženega 5, kg jabolk 4 do 8, ena oranža 1.50 do 2, limona 0.75, kg rožičev 10, fig 10 do 16, dateljnov 25, orehov 12, luščenih orehov 35, suhih češpelj 10 do 12, suhih hrušk 16; kg kave 40 do 76, pražene kave 56 do 100, kristalnega sladkorja 13.50, sladkorja ,v kockah 15, kavine primesi 20, riža 10 do 12, liter namiznega olja 20, jedilnega 18, vinskega kisa 4.50, navadnega 2.50, petroleja 7, kg soli 4.50, mletega popra 54, celega 52, paprike 20 do 56, testenin
9	do 12, pralnega luga 3.75, čaja 75; kg moke št 0 5.75, 1 5.25, 3 4.50, 5 3.75,
6	3, kaše 6 do 7, ješprenja 6 do 8, ješ-prenjčka 10 do 13, otrobov 2 do 2.50, koruzne moke 3.50 do 4, koruznega zdroba 4 do 4.50, pšeničnega zdroba 6.50, ajdove moke 8 do 9, ržene moke 5; q pšenice 350 do 360, rži 260 do 290, ječmena 240 do 260, ovsa 245 do 260, prosa 275 do 300, koruze 215 do 225, ajde 300 do 325, fižola 350 do 360, graha 400 do 500, leče 600; kubični meter trdih drv 160 do 180, mehkih ICO, q premoga 40 do 46, q sladkega sena 75 do 80, polsladkega 60, kislega 50, slame 50, kg endivije 18 do 20, motovilca 15 do 25, radiča 15 do 20, zelja 2 do 2.50, rdečega zelja 4 do 6, kislega zelja 2.50 do 3, ohrovta 2 do 2.50, kariijbl 8 do 10, kolerab 0.75 do 1, špinače 15 do 16, paradižnikov 16, graha v stročju (Laškega) 25, čebule 2 do 3, česna 15, krompirja 1.25 do 1.50, repe 0.50 do 1, kisle repe 2 do 2.50, korenja 0.75 do 4, peteršilja 12, zelenjave za juho 8, artičoka 3.
Svetovni pšenični trg. Statistični izkaz o izvozu pšenice ekspertnih dežel nam pravi, da so imele leta 1925 dosti manj previška na razpolago kakor pa v prejšnjih dveh letih. Lani se je eksportiralo pšenice in pšenične moke samo 84 milijonov kvarterjev, predlanskim 100 milijonov 500.000, leta 1923 pa 9 milijonov. Kvarter je 2'908 hi. Tabela (v tisočih kvarterjih) je tale:
1923	1924	1925
Zedinjene države 21.000	30.000	17.000
Kanada	37.000	33.500	31.000
Argentina	17.500	21.000	14.000
Avstralija	7.000	9.500	14.500
Rusija	2.500	500	1.500
Indija	3.500	3.000	2.000
Druge dežele	2.500	3.000	4.000
91.000	100.500 84.000
Za ekspert uporabljivo množino pšenice v letu 1925/26 cenijo na 92 milijonov kvarterjev. Ker pa hranita Argentinija in Avstralija vselej železno zalogo najmanj petih milijonov kvarterjev in ker obenem Zedinjene države in Kanada svojih zalog nikdar popolnoma ne izčrpata, ra-čunijo resnični eksportni prebitek za Čas od avgusta 1925 do julija 1926 samo na 80 milijonov kvarterjev. Kljub temu, da so te zaloge dosti manjše kot običajno, se za preskrbo s pšenico prav nič ne bojijo; to pa ne samo vsled imenovanih rezerv v Argentiniji, Avstraliji, Uniji in Kanadi, temveč tudi zato, ker je bil v
večini dežel, ki pšenico importirajo, letošnji pridelek boljši kakor pa v preteklih letih.
Mednarodni trg volne. Beremo, da se bo položaj na mednarodnem trgu volne konsolidiral; v Evropi je zaenkrat trg z volno prenasičen; največ kupujejo še Angleži, v prvi vrsti tovarne v Yorshire, na kratko Yorkshire.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. februarja t. 1. ponudbe za dobavo armaturnega brona ter za dobavo 2000 m vrvice (Pia tl-schnurr za Moquette). — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem ede-lenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje efertalne licitacije: Dne 25. do 27. februarja t. 1. glede dobave mesa za čas i d 1. aprila do 30. septembra 1926, pri komandi mariborskega vojnega okru-ga v Mariboru in komandi mesta v Ptuju (25. II.), pri komandi celjskega vojnega okruga v Celju in pri komandi mesta v Slovenski Bistrici (26. II.) ter pri inten-danturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani in pri komandi mesta v Dravogradu (27. II.). — Predmetni pogoji so na vpogled pri označenih komandah. — Dne
5.	marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede oddaje pretovore-lija blaga v Bos.'Brodu iz normalnih v ozikotirne vagone in obratno ter glede oddaje v enoletni zakup enega dela skladišča na postaji Metkovič; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 12.500 kg orodnega in drugega jekla.
—	Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino. . obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobavo. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. februarja t. 1. ponudbe za dobavo bele, cinkove in črne pločevine; do 16. februarja t. 1. za dobavo 300 m blaga (Moquette za II. razred), za dobavo 1000 komadov zank za zastore, , za dobavo 5000 komadov klobučinastih pramen, za dobavo 12 komadov kolesnih obročev, za dobavo 100 komadov slamnatih podnožnic, za dobavo 20 parov klobučinastih škornjev; do 19. februarja t. 1. za dobavo 350 komadov vodostanskih stekel, za dobavo 120 m3 linoleja; do 28. februarja t. 1. za dobavo peči ter za dobavo 200 komadov lesenih grabelj. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije.
»GROMI
D. Z O. Z.
carinsko posredniški in specficljsltf bureou
LJUBLJANA
Kolodvorska ul. 41
Telefon inlerurbjm žtev. 454
N“io»o°M-‘m Podružnice: MARIBOR, JESENICE, RAKEK.
Obnvljo v»e v to stroko «pndn)oCc poale na|hllre)« In p •>«» nojkulanlnlml pogoji.
Zatlopnikl družb* »palnlh vok S. O. K. ra Bkrpresne potUJke.
Kr. glavna carinarnica I. reda u LjubUani
OGLAS.
Dana 9. februara 1926. god. u 10. sati prodavati če te na javnoj dražbi u „A“ magacinu ove carinarnice
82 kg razne svilene, pamutne i vu-nene robe en gros i detaljno.
| Veletrgovina
kolonijalne iri špecerijske robe
V	•
&PI
KJE SE KUPI?'?
L« pri tvrdki
U Pilim
Ljubljana
kita PreSirnovega spomenika ob vrnil. N»Jbol]U Uvolnl »troj m rodbin,ko alt A obrtno rabo, svetovno marin znamk ^ Orfttacner • Adler - PhOnIx. istolam posamezne dele zs stroje In bo* lesa. Igle. olje, Jermera, pnevmatika. Pouk o vezenju na stroj brezplačen I Večletna garancija l Na veliko! Na malo I
GRITZNEB
v vseh barvah In vrstah od Din 18*— naprej, rnoSke nogavice, dokolenke, olročje nogovice, volna, bombaž, žepni robe’, modri pa-sovl. toaletne potrebščine, ftčetke za zobe, obleko In čevlje Itd. v največji izberi In po nujnlijt ceni pri
Josip Peteline
LJUBLJANA
tlim Preiernovega sncmeDika ut mili.
Na vellkiil	Na	malol
Zaloga mreže pražene kave, mletih dišav fta rudninske vode
•*' Točna fei mMm postrežba 1
Zahtevajte ceniki
a
ME
P®;* * Iti
»P
TRG. IND. D. D.
Tisku knjige, pravila, cenike, račune, letake, časopise, lepake, brošure, posetnice In razglednice. Izvršuje vsakovrstne trgovske kakor tudi vse druge uradne tiskovine. -----   Lastna	knjigoveznica.
LJUBLJANA - SIMON GREGORČIČEVA III.. 13. • TEI.EFON 552
dr. IVAS PMSSS, LjtUlut.   Za Tirfov*ko.lndu»lrlj*k» d d »MERKUR* hod tadajatelja in tiakarja A..4EVLR, Ljubljana.