s« koristi delavnega ljudstva v Ameriki
V «logi je moč !
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V A MEHI El
devoted to the interests of the laboring classes
Od boja do zmage!
Štev. 41.
Kaiered as Second-Class Matter July 8U$, ISOS, at the Peet-4 at Oh loafs, TIL, under Act sf March Srd, ISIS
Chicago, HI.. 11. oktobra 1912.
Kdor as misli svobodne, se as boriti na svobodo I
Razgled po svetu.
Austro-Ogrska.
Ljubljana. — Pri deželnozbor-ških. volitvah sta zopet ¡z ogromno večino glasov izvoljena kandidata uarodnonapredne stranke Reisner in Ribnikar. Klerikalci so bogatejši iza eno klofuto.
Dunaj. — V ogrski delegaciji in sicer v vojnem odseku, je imel vojni minister Auffenberg sledeči vkspaee :
Številke proračuna popolnoma •odgovarjajo finančnemu programu na podlagi svoječasnih avstrijskih in ogrskih dogovorov.
Bramibna reforma ima med zahtevami za 1912 najširši prostor ter zahteva realizacija tozadevnih potreb skupno 15,550,000 kron,.
'Nadaljnih 19,000,000 bron naj se uporabi za one izdatke, ki so potrebni vsled brambne reforme, to je za višjo potrebo pri .konjih, orožju, municiji in monturah. — Med temi izdatki je 5 milijonov za fortifikacije.
Praga. — “Pravo lidu” .poroča: Delavec Josip Urhan v Kostelecu je proglasil svojega otroka, ki je bil te dni rojen, .za brezkonfesijo-aialnega. Knezoškofijski konsisto-rij v Kraljevem gradcu se je nato obrnil do okrajnega glavarstva v Liibercih s prošnjo, da naj vpliva na Urbana, da dâ svojega novorojenega dečka krstiti. Tozadevno je zaprosilo nato okrajno glavarstvo mestno občino v Kostelecu, da naj vpliva na delavca, ki pa je izjavil, da svojega otroka ne da krstiti.
Rusija.
Petrograd. — Kralj Nikolaj črnogorski je baje izjavil nekemu ruskemu korespondentu :	“Sele
pred par dnevi sem dal. dokaz, da bolj uvažujem in" 'Wsè -elike Rusije, kakor one male Orne gore (?). Rusija je izrazila željo, da naj Orna gora ne prekorači turške meje, in vtaknil sem že napol potegnjeni meč zopet v nožnico. Mi vemo, da ne smemo, .začeti vojne, dokler se Rusija ne čuti pripravljene. Oe bi ne bil kralj, bi bil morda kot eden prvih zagrabil za puško, tako pa moram poslušati svojo pamet.”
Turčija.
Carigrad. — Po dolgi seji armenske nacijonalne skupščine je podal armenski patrijarh skupno z vsemi svojimi svetovalci demisijo. Armenci se posebno pritožujejo, da so vse odredbe turške vlade za zboljšanje .položaja Armencev nezadostne. Turški vnanji minister je izjavil, da bo komisija za ureditev armenskega vprašanja odpotovala šele čez šest mesecev.
Carigrad. — Ruski veleposlanik Giers je interveniral pri zunanjem ministru zaradi uvedbe reform v Makedoniji.
Carigrad. — 150 malisorskih rodbin je pobegnilo.
Perzija.
Pariz. — “Matin” objavlja informacije svojega londonskega ko-respondenta glede perzijskega vprašanja pri razgovoru Sasonova z (freyerri. Angleško-ruska pogodba iz leta 1907 naj se v gotovih točkah razjasni, vendar ne bo princip neodvisnosti in celote Perzije ostal v veljavi. Ena izmed klavzul te pogodbe stavi glavno mesto Teheran v sfero ruskega vpliva, sedaj pa žele na Angleškem, da bi ostalo perzijsko glavno mesto v nevtralni sferi. Angleška vlada namerava tudi zopet dati Perziji .posojilo za upravo.
Bulgarja.
Sofija. — “Agence télégraphique bulgarie” izjavlja, da so vesti, da bolgarske oblasti ne izdajajo več potnih listov za v inozemstvo, neresnične, in da vlada, ki vstraja še vedno pri mirovni politiki, nikdar ni mislila na podobne odredbe. Tudi démentira ta agença vesti, da obstoja .zveza med Srbijo in Bolgarijo.
Evropejske velevlasti hočejo posredovati na Balkanu. Nemčija in Rusija zavračati zahteve
Bulgarije.
Pariz. — Evropejske vlasti so sklenile svoje posredovanje v zmešnjavah na Balkanu in bo sklepu sledilo dejanje, kakor hitro bodo dovršene priprave.
Anglija se strinja z nasveti Francije, tako da vse evropske vlasti lahko zjedinjeno nastopijo.
Berolin. — 'Nemčija je sprejela podrobne izjave vlasti, glede nastopa v balkanskih zmešnjavah. Novi dodatek k sklepu predlaga Avstrija in sicer, naj se podrobneje označi namen .posredovanja, ki strmi po obsežnejši domači upravi evropejskih provinc Turčije.
'Zadržanje vlasti je sedaj odvisno od Anglije, katere izjavo vsaki dan pričakujejo.
Nemški vnanji urad se strinja s predlogi ruskega poslanika, da se ne sprejme zahteva Bulgarije, da bi se postavil tuj governer za Makedonijo pod kontrolo balkanskih držav.
Carigrad. — Položaj na Balkanu se je zelo spremenil. Turčija se je .zadnjo uro izjavila pripravljeno Rumeliji in Makedoniji dati obširnejšo samovlado.
Vse kaže, da Grki ne bodo zadovoljni s preobratom položaja. Od mnogo strani se pričakuje, da je napetost med Grško in Turčijo toliko dovršena, da se vojna nemore odvrniti.
Carigrad. — Rechid Pašo .pričakujejo iz Švice, ki ima važne spise o mirovnih pogojih med Turčijo in Italijo.
Srbija.
Belgrad. — Turška vlada je u-stavila transport srbskega orožja in vojnega materijala iz Turčije v Belgrad. V Belgradu vlada zaradi tega* silno razburjenja«.
Španija.
Barcelona. — Štrajk železničarjev v Cataloniji, je bil na zborovanju stavbarjev proglašen končanim potem, ko so železniške družbe več poglavitnih zahtev privolile. Razven tega je sklican parlament, da priliko vladi za predlogo zakona v prilog železniških vsluž-bencev. Vlada je odredila, da se vsi rezervisti .pod zastavo pokličejo in s tem bi bilo prizadetih na tisoče stavbarjev; mogoče, da je ta “Trick” pripomogel k končanju stavke. Štrajkarji so šli 7. t. m. na delo.
Mehika.
Juarec. — V mnogih in raznih krajih Casas Grandes okrožja se boji nadaljujejo in sicer s spreminjajočo vojno srečo. Med tem, ko so bili vstaši odbiti pri “Alt Ca-sais Grandes”, so druge tolpe po hudem boju zavzele Ascencion in Janos. Vstaši so bili poraženi od vladnih trup na farmi ¥m. Randolph Hearst, južnoiztočno od Casas Grandes. Poroča se, da sta bila vsmreena vodja Hearstove farme, John Hayes in neki Califomičan. Ameriški begunci, ki dohajajo iz onih okrožij, poročajo, da vladni vojaki ostajajo v mestih med tem, ko se vstaši zabavajo in dobro imajo pa farmah.
Mesto Mehiko. —Zvezni vojaki so Zapatistove pristaše pregnali iz mesta Oholula, kjer so plenili. — Vstaši, okoli 200 na številu, so odnesli veliko plena ter zginili v hri-bove. V boju so rabili dinamitne bombe.
•Sprevodniki in strojevodji Inter Oceanic železnice so izjavili, da prevzamejo zopet službo, toda pod vojaško zaščito.
Montery. — 300 vstašev pod Marcelo Čarava! je bilo od generala Aurelto Blanquet malone uničenih pri De las Esperanzos, zapadno od Muzquiz.
Blanquet pravi, da so njegove trupe 40 vstašev ubile in 80 pa vje-le. Od vladnih vojakov so samo trije (?) ostali na bojišču. Caraval se je z ostalimi umaknil v provinco Chihuahua.
Leto XI.
Rame novice.
Ni sočutja.
Charleston, W. Va., 8. okt, — Grozni prizori so se danes odigravali v Cabin Creek, ko so pomožni šerifi rodbine štra j kujočih rudarjev silili zapustiti svoja siromašna stanovanja. Državna milica ima nalogo, strogo paziti, da žensk in otrok ne trpinčijo.
'Štrajkarji so bili pred dvema meseci pozvani, naj gredo na delo, ali pa morajo družbene hiše izprazniti. Izgredov proti šerifom ni bilo.
V Ely, Nev. je štrajk.
Dne 2. oktobra je tukaj pričel štrajk. 350 delavcev je delo odložilo in zahtevajo 50c povišanja plače in pripoznanje unije.
Štrajk je povzročil marsikateremu skrbi in žalost. Rojakom ne svetujem sem hoditi za delom.
John Rihtar.
Volilni prispevki.
Washington. — Potem, ko je senatni komite v tem tednu nadalje zaslišaval o doneskih volilne kampanje republikanske stranke, bo v pondeljek, 14. oktobra pričel s preiskavo demokratične kontribu-cije. Povabljenji so da izpovejo: Senator Bankhead, ki je vodil kampanjo za 'Oskar Undervvooda; Wm. McCombs, ki dela za gover-nerja Wilsona; podgoverner Nichols iz Ohio za govemerja Harmon in exsenator Du Bois za govornika Champ Clarka.
Nova ledena doba prorokovana.
Ithaca, N. Y. — Nathaniel Smith, profesor Cornell univerze, se je izrazil ob priliki populamo-znanstvenega predavanja, da Evropa gre nasproti novi ledeni dobi. Njegova trditev se utemeljuje na točni znanstveni preiskavi v obedveh polutih .(Oip. ured. V arktični dobi, ki šteje preko 100,000 let, so si razni učenjaki v tem složni, da se ta doba deli v štiri dele, kot letni časi: spomlad, poletje, jesen in zima. Istotako je neovrgljivo dokazano, da se Evropa sedaj nahaja v sredi arktičnega poletja ; tedaj mora še popred priti v jesen, to prebiti in potem preide šele v ledeno dobo, kar se bo zgodilo v 60 do 70,000 letih.
Iz tega je razvidno, da profesor Smith ni nič novega povedal in da njegova trditev, češ, on jepreiska-val poluti, ne odgovarja resnici. Ako bo čas in prostor dopuščal, 'bomo napisali znanstveno razpravo v tej točki.)
Nevarnost kuge.
Baltimore, Md. — Sem je iz
Bombaja prispel parnik “Park Daylight” s tremi mrtvimi pomorščaki na krovu in 6 je bolnih na “Beri-Beri”, — sorodna bolezen kužni buli. Parnik se sedaj nahaja pod kvarantino. Bil je preko štiri mesece na morju in moštvo šteje 37 pomorščakov.
Grozna nesreča.
Philadelphia. — Dne 6. t. m. je
tukaj avtomobil strmoglavil z devetimi osebami preko mostu v petdeset čevljev globok jarek. Vsih devet oseb je razmesarjenih do nespoznanja.
Velepožar.
Des Moines, la. — V popravljalni delavnici poulične železnice je 6. t. m. nastal požar ter napravil škode za $100.000.
Philadelphia, Pa. — V skladišču Philadelphia-Reading Coal & Mining Co. je požar povzročil škodo, ki se ceni na $75,000. V skladišču je bilo 5000 ton premoga. •
Nikaragua.
San Juan del Sur. — Selo Leon se je podalo ameriškim pomorskim trapam. Pred prodajo se je vršil spoipad,, pri katerem so bili ameriški vojaki prisileni, večje število upornikov pobiti, predno so seto zasedli. Nekaj Američanov je lahko ranjenih.
Kolizija dveh vlakov.
Kansas City, Mo. — Dva vlaka tukajšnje 'nadzemeljske železnice sta kolidirala pri čemur je mnogo potnikov ranjenih in med temi deset smrtno.
Smrt v ognju.
New York. — V Demetovi restavraciji v Park Row je vsled pokvarjene plinove cevi nastal požar, v katerem sti dve natakarici našli smrt a dve sti pa smrtno o-pečeni.
Krvolitje.
Mesto Mehika. — Zapatisti so pri Tolaci napadli oddelek deželnih orožnikov ter jih usmrtili, tudi več žensk in otrok so ravnodušno poklali potem, ko so njih varovance pomorili.
Grški domoljubi.
Boston. — Grški rezervisti v Bostonu, Lynn, Peabody in Salem se tukaj zbirajo v velikem številu, da se rojakom pridružijo v Providen-ci od koder s parnikom odrinejo v domovino in tam vstopijo v grško-turško vojno. Iz Harrisburga, Pa. je sem prišlo že nad 500 Grkov.
LouisviUe, Ky. — Petdeset zastopnikov grških kolonij, je naznanilo grškemu poslaniku v Washington^ da so pripravljeni za domovino se bojevati proti Turkom. Oni pričakujejo povelje, da se v New Yorku ukrcajo. Iz vseh krajev Zdr. držav dohajajo z vsakim vlakom bojaželjni rezervisti. V zborovanju so sklenili, da prosijo grškega kralja za ¡posebni vlak, s katerim se od tu v New York pe-lejo.
Clarks se pripozna krivim.
Indianapolis, Ind. — Takoj, ko je bila proglašena otvoritev sodnega zasedanja, je distriktai pravdnih Charles W. Miller povzel besedo ter izjavil:
“Jaz prosim visoki sodni dvor naj vzame na znanje, da obtoženec Clark iz Cincinnati svojo izjavo “nekriv” spremeni ter se pripozna krivim.”
Clark je nato stopil v ospredje in sodnik ga je vprašal:
“Se Vi pripoznate krivim?”
“Da, jaz sem kriv.”
Clark je bil na to od ostalih 45 soobtožencev ločen in v zapor odveden, kjer čaka obsodbe. Clark se pripozna krivim vseh proti njemu naperjenih obtožb in sicer, 5 na zaroto in 50 na razpošiljatev dinamita in nitroglijeerina izvan države.
Clark je bil poslovni agent in predsednik unije št. 44 International Association of Bridge and Structural Iron Workers od januarja 1908 do julija 1911.
Kakor trdi njegov zagovornik, bil je priveden k neštevilnim zločinom po pismih predsednika unije Franka Miller in bratov ¡McNamara, v katerih je bil ščuvan k nasiljst.vu z dinamitom. Neki slonokoščeni držaj dežnika, ki je bil njegov, ga je bil izdal. Na držaju sti bili vrezani črki “E. C.” ter našli so ga v razvalinah v Dayton, Ohio, z dinamitom v zrak pognanim mostom, ki je dal povod k sumu povzročitelja na Clarka. Dežnik je rabil, da se ni zmočil dinamit.
D ’Artagnanov grad.
Slavno znani chateau Le Robil-lard, ki je bil sezidan za D’Artag-nana D ’Hieville, glavnega junaka zgodovinskega romana “Trije Mušketirji”, katerega je spisal Aleksander Dumas, je kupil Frank J. Gould, ameriški večkratni milj onar.
Dasiravno je slavnoznani D’Ar-tagnan umrl predno je bil grad dovršen, stoji še dandanes tista soba, ki je bila zanj opremljena, nedotaknjena.
Ta grad se nahaja blizu vasi Lieury okoli 90 milj od Pariza in je bil sezidan v letu 1654.
Gouldi so zelo ponosni na ta zgodovinski grad.
RAZIMO.
Naznanje g. Bojarju in chicaškim Slovencem.
Slovenska sekcija Jugoslovanske socijalistične zveze nas obvešča, da bo v nedeljo dne 3. nov. ob 2 uri popoldne ¡velik javen ljudski shod v veliki Hoeikerjevi Halli na Blue Island aive. in 21st 'Pl. Na shodu bo govoril znameniti govornik Etbin Kristan iz Ljubljane.
Ker je Rev. Anton Sojar iz Ghi-cage v št. 43 “Am. Slov.” pozval Etbina Kristana na dvoboj z uma svitlim mečem, bo imel sedaj g. Sojar priložnost zastopati svoja načela in socijaliste v Žakelj spraviti.
Upamo, da se g. Sojar ne bo izgovarjal, da mu popoldanska služba božja ne dopušča, da bi se tej priliki ne odzval in zato smo ta poziv priobčili pravočasno, da se bo g. Sojar tudi lahko temeljito podkoval predno pride na shod.
VABILO.
V	nedeljo dne 19. oktobra zvečer ob 8. uri se vrši v V. M. Kom-povi dvorani velik javen ljudski shod, na katerem bo predaval so-drug Etbin Kristan iz Ljubljane.
Slovenci iz La Salle in okolice se vljudno vabijo, da se tega shoda polnoštevilno vdeleže, kajti i-meli boste priliko slišati enega najboljših 'govornikov ter neustrašenega boritelja za našo delavsko stvar.
Toraj vsi slovenski delavci na plan.	Math Brglez.
Opozarjamo
vse rojake in rojakinje v Chicagi in okolici na današnji oglas Slovenskega Delavskega Pevskega Zbora “Orel” radi zabavne veselice v proslavo desetletnega obstoja omenjenega zbora, ki se bo vršila v soboto večer v Narodni Dvorani na Centre in 18 cesti.
Kitajske volitve.
New York, 8. okt. — Politika je priplovila v “Chinatown” in dela že velike valove. Kitajski delegati se snidejo koncem novembra v Pekingu, da oddajo svoje glasove za novega predsednika države sredinje, in oni, ki so v Zdr. državah stanujoči kitarji so opravičeni do enega zastopnika.
Tajnik Ju Ching Hau od kitajske delegacije v Washingtonu i-ma najboljšo nado, da dobi večino glasov.
Kolera na Japonskem.
Washington. — V tukajšnji zdravstveni urad je došlo poročilo, ki naznanja, da razsaja kolera v Yokohama na Japonskem. Okrečilo se je vse potrebno, da se bolezen ne zanese dragam in razširi.
Brodolomci.
Washington. — Osemnajst brodolomcev parnika “Bones” je am. trgovska ladja “Arethuza” na krov vzela blizo obrežja Floride. O vzroku potopa parnika, do sedaj še ni nič znanega.
Požar v majni.
Kellog, Idaho, 8. okt. — Iz neznanih vzrokov je danes izbruhnili požar v Bunkerhill-majni, katerega še niso omejili. En delavec se pogreša in se občno misli, da ga je omamil dim ter ni našel izhoda.
Sveti norci.
Y	Brandonu, Man. se je nastanila neka ruska sekta “duh »borcev”, ki je skoro slična sekti husitskih “Adamitov”. Ti duhobor-ci, so prišli v Cañado pred leti iz blažene Rusije, katera jih je preganjala radi tega, ker se niso hoteli podvreči vojaški službi. Sila slabo so naleteli tudi v Canadi, ker jih kanadska gosposka preganja in zapira ter smatra za verske norce.
ZANIMANJE ZA SIROTIŠNICO JE VELIKO.
G. Brožič, izdajatelj Narodnega Vestnika in glavni tajnik J.
S. K. Jednote se mudi v Chicagi.
Izjemoma skoro vsi slovenski listi so se zavzeli za ustanovitev slov. sirotišnice in zanimanje za i-sto je postalo veliko in občno. Gp. Brožič je nas obiskal te dni v Chicago in pri tej priliki smo obširno govorili o tej blagi stvari. Po mnenju g. Brožiča je stvar takore-koč gotova in je le vprašanje časa ko bomo začeli polagati prvi kamen ,za slovensko zgradbo, veličasten spomenik slovenskega naroda v Ameriki.
Pri tem sestanku smo dokončali, da povabimo v najkrajšem času vse slovenske časnikarje in odbore vsih slov. podpornih organizacij, kakor tudi začasni odbor Sirotišnice na skupni sestanek, kjer se bo vkrenilo vse potrebno za Slovensko 'Sirotišnico in zvolil stalni centralni iZvrševalni odbor. O tem sporočimo v kratkem natančnejše.
Od zanesljive strani smo slišali, da je pisal g. Frank .Sakser, lastnik Glas Naroda, da bo on daroval tisočak za Slovensko Sirotišnico, ko hitro bo zvoljen stalni odbor. Poleg tega pa še g. Sakser dostavlja : Potomcev nimam nobenih in kot rodoljub se bom spomnil slovenske Sirotišnice tudi v svoji poroki.
Čast g. Saks er ju! Želeti je, da tudi drugi rodoljubi, katerim je bila sreča ¡naklonjena, posnemajo njega in ovekovečijo svoj spomin med narodom.
Skupni izkaz prispevkov za Sirotišnico poslanih na Glas Svobode in Narodni .Vestnik je $942.15.
Požar na parnika.
Newpork, News. — Britanski parnik “Iram” je sem dospel z ognjem v 1. in 2. skladiščnem prostoru. Požarna hramba je šla takoj na parnik ter na večer spravila požar pod kontrolo.
Požar na parniku so zapazili dva dni od Galvestona in je gore-o celih pet dni. Ko je parnik v pristan priplul, 'bilo je moštvo do skrajnosti izmučeno.
POZOR!
Celoletna naročnina na “Gla? Svobode” je $2.00 (dva tolarja).
Vse naše cenjene naročnike in gospode zastopnike vljudno prosimo, da nam takoj dopošljejo vso zaostalo naročnino in tiskovne račune, kakor tudi zastopniki svoje denarne obračune najkasneje DO 20. OKTOBRA T. L.
Zadeva je resna, tedaj prosimo, da se ta poziv blagohotno vpošte-va.	GLAS SVOBODE OO.
Listnica uredništva.
Na več vprašanj, zakaj nismo priobčili zapisnike konvencije S.
N.	P. J,, naj služi v vednost, da v Gl. 'Sv., kot tedniku je premalo prostora, sicer smo ipa tudi odtise veliko prepozno dobili in od zadnjih štirih sej jih še danes nimamo. Vse je bilo že v drugih listih priobčeno, tedaj nima za nas nobenega pomena več.
Cenj. dopisovalcem na znanje, da 16 dopisov čaka odrešenja, ki pridejo vsi na vrsto.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za $ 10.30................ 50 kron,
za $ 20.40 ...............,	500 kron,
za $	40.80 ............... 200	kron,
ža *	81.i0 ............... 400	kron,
za $	102.00 ............... SO0	kron,
za S	203.50 ............... 1CO0	kron,
za $	406.00 ..............  2000	uron,
za $1015.00 ............... 5000	kron-
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. pošt-no hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične je do $50.00 v gotovini v priporočenem al i registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order alipa New York Bank Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Cortland St, New York 104 St. Clair Ave., K.,E.	Cleveland,Obi*
STEBRI DRUŽBE.
Spisal Pavel Mihalek.
Nadaljevanje.
Na poti v neki ozki ulici je bil promet ustavljen, ker težak tovoren voz ni mogel naprej. Nekaj ljudi je porivalo voz naprej in voznik je vpil nad konji in jih tepel z bičevim ročajem. Konji so se napenjali. Ostali so ravno pred samostanom sester krščanske ljubezni. (Bilo je proti poldnevu. — Pred samostanskimi vrati je stalo kup ljudi, večinoma starih žensk in otrok, ki so prihajali iz veže s polnimi lonci vroče jedi. Neka žena je obrnena v zid hitela jesti iz lončene posode, ne meneča se za konje. Druge ženske so devale polne posode v jerbaščke in odhajale. Na pragu pa sta se suvala bosonoga deček in deklica.
“Daj meni polovico kruha!” je zahtevala deklica, nesoča v eni roki črn jerbas in silila v dečka, hoteča mu iztrgati kruh.
“Nič ne dam!” je odvrnil mrko deček. Deklica ga je sunila v prsa, a deček, malo višji od deklice, jo je udaril po obrazu, da je glasno zajokala. Stekla je po tlaku varno nesoč jerbas in se brisala po umazanem obrazu.
“iSmrtni greh imaš, če boš vse sam požrl!” je zavpila, videča, da je deček sedel na kamenite stopnice in pričel jesti. Potem je zopet jokala, sloneča ob zidu.
“Ta zgodaj pričenja!” je rekla ¡Božena z mirnim glasom, ,zro-ča skozi okno v deklico. Valon se je samo nasmehnil igrajoč se z brado in tlačeč njen konec v usta.
!	III.
Stari predsednik Rubenec se je odločil svojo šestdesetletnico sijajno praznovati. Nad 200 vabil je bilo razposlanih na vse sloje boljše družbe. Njegova žena je zvečer, obdana od tapetnikov, mizarjev in delavcev, nervozna dajala zadnja povelja. Velik salon v pritličju s tremi izhodi na prostoren vrt se je bil izpremenil v bleščeč prostor, katerega stene so bile tapetirane s svetlimi preprogami in pred katerimi so bile. po kotih in poleg vrat postavljene rože, razširjajoče po salonu sladek vonj. Stopnice, ki so vodile na vrt, so bile preprečene s pregrinjali, po katerih st je hodih/tiho in mehko. Sprednji del vrta je žare luči in odsevajočega plina, na koncu vrta, čigar pota so bila novo nasuta 3 drobnim, belim peskom, je stal bufet v obliki vojaškega šatora, napravljen iz dragocenih draperij in šukna,
Predsednik in njegova žena sta vžprejemala goste, očarane bleš-ča, ki jih je docela omamil. Stebri pred salonom so bili pozlačeni in posrebreni. Na vrtn tik pred salonom je bilo pripravljeno za ples in na desni strani pod belimi stopnicami se je nastanil orkester.
Ko so se prižgale ulične svetilj-ke in je napočil popoln mrak, je orkester zasviral valček. Gostje so se odzvali polnoštevilno. Nekateri povabljenci so pripeljali s seboj tudi svoje prijatelje. Gospodje so prišli v frakih, dva državna uradnika sta prišla celo v uradniški obleki, očito zato, da sta se ponašala z redovi. Nekaj višjih štabnih častnikov z obilno družbo damic je sedlo okrog miz tik orkestra. Dame so prišle v svetlih oblekah; imele so sveže rože v laseh ali na klobukih. V svetlih žarkih plinovih luči so odsevali diamanti in zlato in drago kamenje. Morje polizanih glav in rož in bujnih ženskih las se je prerivalo po salonu in vrtu. V salonu so stale posredi dolge mize, tieoče se druga druge, obdane z rdeče prevlečenimi stoli z zakrivljenimi nogami in okrašenimi s pozlačenimi ornamenti. Na koncu mize je stal zvišen stol z ogromnim naslonjalom. To je bil prostor za starega predsednika.
Gospod Grum, mladi deželni svetnik s precejšnjim trebuhom, se je približal dami v svetli obleki, gospe Zbirovi.
“Kako je vendar krasno!”
“Presenečena sem,” mu odvrne sladko ona. “Kaka izprememba, gospod svetnik, ah!”
“Da, kaka izprememba milostljiva.” Lahno se je dotaknil njene roke in jo počasi odvedel na vrt.
“O izborno! Naš predsednik nima slabega okusa,” je govoril z
basom stari nizki in široki prezi-dialni tajnik z naočniki.
‘ ‘ In oni stol na koncu mize! ’ ’ je pripomnil dvoumno in pokazal s prstom pisarniški ravnatelj na predsednikov stol.
Tajnik se je namuizal, sklenil roke na prsih in se ozrl krog sebe. “Da, da!” mencal je in se sklonil do ravnateljevih ušes: “To je ravno tako kakor službena seja!” Ravnatelj se je namuznil in molčeč odšel, zopet hvaleč veliko predsednikovo okusnost, govoreč na glas, da so ga vsi slišali.
Ko je gospoda posedla oh mizo, se je pokazalo, da velik del gostov v salonu nima prostora. Zato so hitro prinesli novih ¡miz in jih postavili po vrtu, da je 'bilo med dolgo vrsto prostora samo med stopnicami iz salona na vrt. Hotelir, ki je preskrboval gostijo z vsem, je dajal ukazila natakarjem v črnih, izrezanih frakih v kuhinji in bufetu. Raznašali so jedi na širokih podstavkih in kriče oznanjevali ime prinašajoče jedi in takoj zopet odnašali prazne posode, letali spehani in niso črhnili med seboj besedice.
Gostje so se zabavali med seboj v skupinah. Valon je sedel na desni strani predsednikovi, na levi pa debela Božena v svetli svileni in na prsih izrezani obleki. Bela roža je kitila njeno glavo in njeni polni udje so se težko premikali v ozkem okviru, njena debela spodnja ustna pa je visela navzdol kot zrela jagoda. Poleg Valona je sedela predsednikova soproga, poleg Božene pa njegova hči Eva. Potem so po vrsti sedeli višji dostojanstveniki in tam naprej je bilo vse zmešano, ¡kakor so ravno sedeli. Uradniki, njih žene, meščani, trgovci, bankirji in častniki.
Predsednik je med jedjo največ govoril z Boženo, katero je zval svojo “Ijuibo prijateljico”. Pripovedoval ji je o zunanji politiki Rusije v Mandžuriji in Perziji, na-zval ruskega imperatorja idealistom in govoril o predstojećih volitvah. Potem se je obrnil do Valona na levi strani.
“Kako ¡bo letos pri volitvah?”
Valon, ki je ravnokar pravil svoji sivi sosedi, o parlamentarič-nih ocinašajih, se je naglo obre-nil, držeč srebrne vilice v desnici.
“Hud bo hoj, a mislim, da zmagamo,” reče glasno, da se je obrnilo nekaj glav proti njemu.
“'Cul sem, da so radikalni elementi dobili že mnogo tal. ’ ’
“Zatrjuje se tako!”
“A kdo bo nasprotni kandidat ! ’ ’ vmeša se predsednikova žena malomarno.
“Josin!”
“Kdo je to?” vpraša radovedno predsednik, gledajoč srepo v strop, kakor hi se hotel nečesar domisliti.
Valon se 'pomilovalno nasmehne in hiti požirati, potem pa zamahne z roko. “To je urednik “Organizatorja”! Bi’l je svoje dni v naši tovarni uradnik.”
“ A-a-a,” se začudil predsednik. “¡Zato se mi je zdelo ime tako znano. Josin . . . Josin ...” ponovi zamišljen sam za-se.
Božena, ki je med tem govorila s predsednikovo hčerjo o gledališču in se zgražala nad provincialnostjo, ki se godi v Talijinem hramu, se je, čuvša ime Josina, obrnila do Valona:
“Kaj je z Josinom?”
“Ali ga poznate?” vpraša naglo predsednik, sklonivši se skoraj do nje. Božena je za hip lahno zardela, toda to je opazil samo Valon, ker jo je gledal.
“Temno se ga spominjam,” odvrne v zadregi. “To je še mlad mož se mi zdi.” Božena se je spominjala Josina prav dobro, ki je opravljal Valonu različna dela ter ga je mnogokrat poslal k njej z naročilom, da ga vsled opravkov ne bo na večer, ali pa je po njem poslal kako pismo. Ta Josin je bil nekak “osebni tajnik” Valenov in je Boženi belo enkrat zaupal, da ima Valon še dve ljubimki, katerim pošilja vsak mesec denar. To ji je najbrže povedal zato, ker jo je smatral za navadno priležni-co, katere naloga je izprešati iz svojih čestilcev kolikor mogoče največ denarja. To pa je njo zelo užalilo ter je očitala Valonu, da jo zanemarja; in zahtevala je povišanje svoje gaže ter odpustitev Josina. Sedaj se je jezila sama nase, ker je bila tako neprevidna in
glas svimouK.
se na pol izdala. Valo pa je gledal nemo predse in se grizel v ustnice.
“Čudno je to!” mrmra predsednik, vihteč srebrn nož v roki. 1 ‘ U-ničujejo sami sebe. Moj daljni sorodnik, doktor prava, je z obema nogama nabrat preskočil v soeia-listiški tabor.”
“Zato pa je naša dolžnost, da tem bolj varujemo koristi države in stare tradicije družbe,” pripomni pokašljujoč baron Lahm.
Potem so zopet govorili o literaturi, poeziji in gledališču in koncertih, pri čemer je zelo mnogo govoril baron Lahm, navdušujoč se za neko italijansko igralno potujočo družbo, ki jo je nedavno cul v Primorju.
Po nagovoru prezidialnega tajnika, ki je povzdigoval predsednikove zasluge za državo in deželo in narod in armado (v čem so obstajale te zasluge, ni povedal), je govoril in govoril. Poslušal ga ni nihče, dasi je vse uprlo pogled v njegov tolsti obraz, ki se je svetil, kakor oglajen. Vozil je in vozil. V pol ure je končal.
'Zahvalil se ura je predsednik sam, ki je omenil tudi predstojećih volitev, pri katerih se morajo stebri države združiti in zabraniti nemoralnemu radikalizmu napredek, kajti potem bi bilo vsako delo za narod nemogoče. Viharnega ploskanja ni hotelo biti konec.
Pijača je pričela puščati sledove. Govorili so glasno in trkali s kozarci, napivali, vstajali in zopet sedali ter pili. O polnoči so' odstranili mize in pričel se je ples. Orkester je svojo delavnost podvojil. Ples se je raztegnil iz salona do polovice vrta. Nekateri pari so se umaknili v senco, šetajoči v krasni julijski noči, posejani z zvezdami in mesecem, med napravami krasnega, duhtečega parka.
V prostoru pred orkestrom se je ob presledkih gibalo celo morje krasnih vitkih ženskih teles, posejanih z rožami, diamanti in zlatom, kažoeih skoraj naga prsa in roke; ženska telesa so trepetala v naročjih moških frakov in trdih ovratnikov.
Trgovec Pompe, mož petdesetih let, z znatnim elipsastim trebuhom, malo zanemarjeno brado in nenavadno debelimi lici, je stal v kotu r>od stopnicami in kadil smotko. Približa se mu delničar narodne deželne banke Pavšič. — Ta Pavšič je bil slok, velik mož, čednega obraza in še neoženjen.
“Ste čuli, gospod Pompe, kaj je rekel predsednik?” vpraša, silno mahajoč z 'rokami. Pompe je vzel smotko iz ust in še bolj napel trebuh, cmokal z usti kakor hi česa lovil in rekel s težkim glasom:
“Ne spominjam se, gospod.”
“Radi volitev!”
“Da, da, radi volitev.”
“Treba ibo napeti vse sile, da proderemo!” je silil vanj. Pompe je bil očitno nevoljen, da ga je sedaj, ko je pušil smotko, nadlegoval s takimi “prozaičnimi rečmi”, kakor je navadno rekel ob enakih urilikah.
“Da, hm . . . vse sile . . . gospod!” mrmra in zopet dene smotko v usta. “Vrag vzemi volitve in tebe,” si je mislil.
“Treba je, da sestavimo takoj odibor. Kandidata imamo, kaj ne?” veselo nadaljnje Pavšič, drg-lajoč z rokama, kakor bi ga zeblo.
“Da, hm . . . seveda ga imamo!” je rekel jezen trgovec.
“Na vas se lahko zanesemo, vsekakor, samo ob sebi umljivo. Prosim pojdiva iskat še drugih!” — Pavšič je krepko prijel za debelo, mastno trgovčevo roko in ga odgnal dalje po vrtu.
“Lep človek, ta Pavšič,” pripomni baronica Lahm, leno mahajoča s pahljačo.
“In bogat!” doda bankirjeva žena, gospa Majerjeva.
“A kdo je oni debeli gospod?” vpraša zopet baronica, zroč v neko visoko damo, ki je koketirala z majhnim častnikom z enim redom.
“To je trgovec Pompe, tudi sila bogat človek.”
“Bogat?” začudi se glavarjeva soproga, še vedno mahajoča s pahljačo. Tudi gospa Majerjeva je razprostrla svetlo pahljačo iu pričela mahati z njo, nalahno pregibajoča prste.
“O čem govorite?” vpraša pri-bližavša se advokatova soproga, gospa Zbirova.
“O trgovcu Pompu.”
“Tfu! Ostuden človek. S-oje dni je bil majhen branjevec, * je
®MMMMMMMMMMiMM®MMMMMI
“Nobeden Človek, bi ne verjel,”
I Nenaj, na kar se lahko 1 zanesete.
m
m
M
m
m
m
m
Kadar potrebujete kakega zdravila, naj bo najboljše in najzaneslivejše. — l\'aj bo od časa 'preizkušeno in katero je drugim pomagalo. Ako imate kako pljučno bolezen, — bolezen v grlu ali sapniku ali kako drugo bolezen, s katero je združen kašelj, ne bote našli boljšega zdravila nego je
Severov Balzam za Pljuča
(Severa’s Balsam for Lungs)
Ustavi kašelj, razredči sluze, zaceli bolna pljuča in naredi dihanje lahko.
Cena 25c. ¡Večja steklenica 50 centov.
MM®
m
kako strašne bolečine so me mučile in koliko denarja sem zapravil za zdravljenje, ki ga nisem dosegel, dokler mi nekdo priporočil
Severovega Gothardskega Olja
(Severa’s Gothard Oil)
Prepričan sem, da je to najboljše mazilo za revmatične bolečine, nevralgijo, okorelost, oteklost in bol v hrbtu. Neki drugi moj prijatelj je imel bolečine v nogah štiri leta. Poskusil je to in ono, a nič mu ni pomagalo, dokler se ni namazal s tem mazilom.”
Stanislaw Grab,
Cena 50c.	New Bessemer, Pa.
m
m
m
m
m
m
Severova Zdravila so naprodaj v vseh lekarnah. Ne sprejmite nadomestive. Ako jih nima vaš lekarnar, pišite nam. Zdravniški nasvet zastonj.
dobil potem srečko za 50000 Ur. — Njegova žena je navadna kmetica. Zalo hodi vedno sam. Doma, .pravijo, da jo strahovito pretepa!”
Vse tri so se smejale.
“Sedaj ho četvorka”, reče zvoneče s svojim dekliškim glasom prihližavša se gospa Grumova; prikloni se damam ter naglo zopet idhiti. Njeno tolsto telo se je tresk , kakor bi bilo iz testa. — 7akobil se je poziv na četvjrko. Dame in gospodje so se drenjali v salon, a pokazalo se je, da je premajhen za toliko število parov, in odločili so se za vrt. Drenjali so se zopet navzdol. Prišla je tudi Božena, ki je bila vsa mokra od vročine, spremljana od Eve in mladega moža v sila dolgem fraku in s črnimi brki.
Za njimi je prišlo nekaj mladih ljudi, ki so se smejali in šalili.
“Ah, was fiir eine Dirne!” je rekel nekdo v družbi in ostali so zopet bušili v smeh. Bili so že pijani in ostali gostje so jih gledali tr mraje po strani.
Dame pred orkestrom so molčale m zardevale. Orkester je zasviral, pari so stopili v vrste in ples se je zopet pričel. Iz velike trobente pa se je čul enakomerni, debeli ho-ho, ho-ho in se odbijal ob prvih parih . . .
Ob štirih zjutraj s je Valon z Boženo poslovil in odpeljal.
Bil je povse zmučen in pobit. — Cel večer ga je mučila ljubosumnost na starega Rubenca, dasi si je skušal izbiti to misel iz glave. “Na kandidata smrti ne bom ljubosumen!” si je ponovil neštetokrat, dasi je bil sam tudi star in je poznal Rubencevo vdanost do svoje žene. Ko je videl, da sivi predsednik zelo lepo občuje z Boženo, mu je bilo, kakor da bi sedel ria iglah. Ozlovoljen pa je bil tudi, ker je videl, da so se nekateri tiho zgražali nad navzočnostjo Božene, katero so tudi omožene dame prezirale, katere pa je on smatral za mnogo slaheje kakor njo.
V ušesih pa mu je še vedno sali javo šumel debeli ho-ho, hodio —
(Pride še.)
j V«ak »lovenzki delavec | | in napredno misleč človek j j bi moral brati “Gla* Svo- j | bode” in se nanj narediti, j
•	i
G VOKOUN
1411 W I8th St , Chicago
V moji trgovini se dobe prve vr»te cigare, dobre svalčice in raino-ličen tabak iz vseh ri e žela.
Slovenci, oglašajte se pri meni!
Telefon Canal 2301
Popravi j al-nica dežnikov
pip
POPOLNO ZDRAVJE
VAŠ ZDRAVNIK, kedar vas zdravi tokaj vpraša glede vašega želodca, jeter in droba, kajte njegov prvi čin je stimulirati iste da delujejo; ZAKAJ PA ČAKATI, DA PRIDE DO TEGA? Popravite vzrok takoj predno obolite in odstranite strup iz vašega sistema.
ZAM-ZAM TABLETE
stimulirajo delovanje teh organov, 7.A M— b.AM vam dajo rdečo barv» in vas poživijo.
ZAM—ZAM je gladka pot do popolnega zdravja, so lahke za vzeti, jih lahko dobite, so lahke in positivne v njih delavanju. Samo en poskus in hvalo jim bodete peli do neba — kupite jih še danes.
Najboljše zdravilo za zabasanost
ZAM-ZAM TABLETE V lekarnah 10c in 25c.
Trgovina s pohištvom, pečmi in železnino.
V. KOBZINA
1849 " 1851 Bitte Island Ave
Rojaki podpirajte trgovino, ki podpira domačo obrt. Naše cene so nižje od drugih. Pridite in prebričajte se!
STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, ETC.,
of Glas Svobode published weekly at Chicago, required by the Act of August 24, 1912.
Name of	Post Office Address.
Editor — Ljudevit Mayer, .................. 1809	Loomis	St.,	Chicago,	111.
Managing Editor — Ljudevit	Mayer........... 1809 Loomis	St.,	Chicago,	111
Business Managers — Albin	H.	Skubie ..... 1809	l-oomis	St.,	Chicago’	111!
Publisher — Martin V. Konda & Co.,......... 1809 Loomis St., Chicago, 111.
OWNERS.
Martin V. Konda, .......................... 1809	Loomis	St.,	Chicago,	111..
Mary V. Konda.............................  1809	Loomis	St.,	Chicago’,	111.
Ljudevit Mayer............................. 1809	Loomis	St.,	Chicago’	III.
Known bondholders, mortgagees, and other security holders, holding one per cent, or more of the total amount of bonds, mortgages, or other securities.
NONE.	Martin V. Konda
Sworn and subscribed before me this 1st day of October, 1912. Henry M. Matthews, Notary Public.	(SEAL)

S.S.P.
v
Zveza
y
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Olavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, lil.
OLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Are., Chicago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arisona, Box 503. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Are., Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Are., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Are., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 1615 Blue Island A*e., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Are., S. E. Cleveland, Ohio. JOHN BATICH, R. D. No. 1 Box 28 Washington, Pa.
JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St.. Michigan City. Ind.
POMOŽNI ODBOR:
JOSIP IVANŠHK, 1524 So. 4L Court, Chicago, IH.
VICTOR S. SKUBIC, 272T So. 42nd Court, Chicago, HI.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN LEVSTIK, 11262 Stephenson ave., Chicago, 111.
MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, IB.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORIK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vpraianja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika los Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, lil. Denarne (odpošiljatve) pa na lehn Kalan, 341— 6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode'’. Seja adno sredo ▼ mesecu, v Weiky-evi dvorani, 1805 Bine Ieland are.
KAJ JE YERA?
Ingersoll.
(KONEC.)
VI.
Ako imamo teorijo, moramo i-smeti tudi dejstva na razpolago. — Mi moramo imeti temeljni kamen. Me smemo zidati na uganjkah, izmišljotinah in analogijah.
Mi imamo teorijo in zanjo štiri temeljne kamne.
Rrvi kamen je: Snov ne more •biti uničena, ona se ne spremeni v nič.
Drugi kamen je: Sila ne more hiti uničena, se ne more izgubiti.
Tretji kamen je: Snov in sila moreta obstajati samo združeni, ni snovi brez sile in ni sile brez snovi.
četrti kamen je: Kar se ne da uničiti, ni moglo biti vstvarjeno.
Ako so ti temeljni kamni pravi, je nepobitno, da sta snov in sila od večnosti do večnosti, in da se ne dasta ni zmanjšati ni povečati. Iz tega sledi, da ni moglo biti in se ne da vstvariti ničesar, da ni bilo stvarnika nikoli in ga ne bo.
To dokazuje, da ni nič nadnaravnega in da ono tudi biti ne more. če so ti “temeljni kamni” pravi, nima narava gospoda. Ako sta snov in sila od večnosti do večnosti, ne more biti nobenega boga, noben bog ni vstvaril sveta, noben bog ga ne vlada. Potem tudi ni nobenega boga, ki uslišuje molitve, pomaga podjarmljenim, ki se usmili trpečih po nedolžnem, skrbi za otroke, za oropane matere, osvobojnje mučenike in jih rešuje iz plamena.
Je-li obstojala snov in sila od večnosti do večnosti, to le dokazuje, da je bilo mogoče, kar se je zgodilo, da se dogaja, kar je mogoče in se bode zgodilo, kar je mogoče.
V	vsemirju ni slučaja. Vsak dogodek ima svoje vzroke. Kar se ni zgodilo, se ni moglo zgoditi. Sedanjost je nujna posledica preteklosti in nujni vzrok bodočnosti.
V	neskončni verigi ni in ne moje biti nobenega zlomljenega ali manjkajočega člena. Velikost in gibanje sleherne zvezde, podnebje vsakega sveta, vsi stvori rastlinskega in živalskega življenja, vsak nagon, razum in zavest, vse trditve in vsa zanikanja, vsi zločini in čednosti, vse misli in sanje, vse nade in bojazni, to vse so nujnosti. NSbena izmed neštevil-nih stvarij ni mogla biti drugačna.
VII.
Ako sta snov in sila od večnosti do večnosti, moremo reči, da človek ni bil vstvarjen posebej.
Jehovah, ta nebeški lončar, ni zmešal in stvaril nobene gline, ni zmečkal iz nje podobe moža in žene in jih navdihnil.
Naši prvi roditelji niso bili tuj-
ci. Oni so se narodili na tej zemlji in ni se jim bilo zahvaljevati za življenje dihu nekega boga. Oni so izšli iz prirode in del prirode smo mi, njih potomci.
Mi imamo vse člene verige, šestindvajset členov od pratvora do človeka.
Tega znanja nismo dobili iz od boga razodetih knjig. Imamo zka-menela dejstva in živo stvarstvo.
Od najjednostavnejšega stvar? stva, od slepega čuta, od organizma, od nedoločne potrebe k jedini klici z zarodkom, krogljici, napolnjeni s tekočino, k zrnu z dvema stenama, h ubogemu črvu, k nečemu, kar začenja dihati, k organizmu, ki ima že pljuča, in odtod po mnogih stopnjah k ogromnim sesalcem, glodavcem, drevesnim prebivalcem, k opicam, k polčloveku in naposled k, človeku.
Poznamo cesto, po kateri je potovalo življenje. Poznamo stopnje napredka.
VIII.
Skoz tisočletja so se trudili možje in žene, da izboljšajo svet. Vstvarili so bogove in hudiče, nebo in peklo, pisali so svete knjige, delali čudeže, stavili cerkve in ječe, molili in preklinjali, mučili in zapirali, trgali živim kožo raz telesa in jih žgali, da bi postalo ljudstvo pošteno, pridno in nravno.
Toda zakaj se jim to ni posrečilo?
Nevednost, uboštvo in zločinstvo napolnjujejo svet. Vzgoja ne pride iz močvirja. — Ljudje, ki se ne morejo preživiti, napolnju jejo bedne, ozke sobe z otroci. 0 ni so odvisni od boga, sreče in mi lodarov. Nimajo dosti razuma, da bi premišljevali o bodočnosti ali da bi se zavedali svojih dolžnosti j. — Ne želijo si otrok, kajti dete jim je zakleta neprijetnost. Dete ni dobrodošlo, kajti on je breme. Ti nezaželjeni otroci napolnjujejo ječe in temnice, zavetišča, bolnišnice in vešala. Nekoliko jih ohrani slučaj ali dobrodelnost, ali velika večina propade. Postanejo zločinci._Živijo od goljufije in nasilja in uče svoje otroke zločinstvo.
Proti temu zločinskemu potopu so reformne sile brez moči in dobrodelnost sama postane pomočnica zločina.
Izgleda, ko da je neuspeh trgovska znamka prirode. Zakaj? Priroda nima nobenega načrta, nobene inteligence. — Priroda vstvarja brez določenega cilja, zadržuje brez posebnega vzroka in uničuje brez pomisleka, človek i-ma nekaj inteligence in bi jo moral porabiti.
Pravo vprašanje je, ali moremo zabraniti, da napolnjuje neved-než, ubožec, zločinec svet s svojimi otroci?
Ali mora ostati svet vedno žrtev slepe strasti? Ali se da svet vzgojiti do take stopnje, da bi se ozirali vsi na posledice ?
''N Zakaj bi morali imeti možje in žene otroke, za katere ne morejo skrbeti, ker so otroci breme in kletev? Zato ker imajo več strasti ko razuma, več strasti ko vesti, več strasti ko inteligence. Takšnega ljudstva ne morete zreformirati s članki in govori. Takšnega ljudstva ne more tudi poboljšati pridiga in vera. Strast je in je bila vedno gluha.
Ona reformna orožja so v bistvu brez cene. Zločinci, berači in nesposobneži se množijo od dne do dne. Ječe, temnice, sirotišnice in zavetišča so prenapolnjena. Vera je brez moči in vpliva. Zakon more kaznovati, ali on zločinca ne more poboljšati in ne more zabraniti zločinov.
Ostaja samo še eno upanje. Ne-\ednost, siromaštvo in zločin ne smejo napolnjevati sveta. Tega ne dosežemo z nravnim prepričevanjem. Tega ne doseže ne govor, ne vzgled, ne vera, ne zaton, ne duhoven, ne rabelj. Tega ne zmore nobeno nasilje.
K temu vodi samo ena pot. Veda mora vrniti ženi samostojnost. Veda, edina rešiteljica ljudstva, mora dati ženi moč, da se odloči sama, hoče-li postati mati ali ne.
S tem je vprašanje rešeno. S tem postane žena svobodna. Otroci pa, ki se bodo narodili, bodo pozdravljeni. Srečne ročice se privijejo t blaženim prsim.
Vidim prihajati dobo, ko možje in žene vsled znanja posledic, nravnosti in inteligence ne bodo več boteli pomnoževati bolezni in muke.
In potem mora priti doba, ko bodo ječe zapuščene, temnice prazne in strohnijo zadnja vešala. Siromaštvo in zločin se ne bodeta pomnoževala. Izsušene roke bede se ne bodo več dvigale proti milodarom.
IX.
Vera ne more poboljšati ljudstva nikdar, kajti vera je suženjstvo.
Mnogo boljše je, biti prost, zapustiti barikade strahu, se povspe-t.i in gledati bodočnosti zavestno v oči.
Mnogo lepše je, udati se včasih neskrbnosti, plavati s tokom, s slepo silo sveta, misliti in sanjati, pozabiti verige in obzirnosti sveta, pozabiti ceste in cilje, užiti poljube minulosti, vživeti se znova v jutro življenja, videti zopet podobe in obraze pokojnih, slikati si krasne podobe bodočih let, pozabiti vse bogove, njih obljube in grozitve in čutiti v svojih žilah radostni tok življenja.
In potem se moramo zopet dvigniti, da izvršujemo potrebno delo, da se približamo z našim trudom in našo mislijo bližje k idealu, da vzrastejo mislim krila in najdejo nektar umetnosti v pusti vsakdanjosti, da spopolnimo naše znanje in odkrijemo nove tajne vezi med pojavi, da zmanjšamo naša bremena in .pripomoremo resnici in pravici do zmage.
To je prava vera!
Sv. Mis.
SLOVENSKA SIROTIŠNICA.
troka, nepreskrbljenega v jako bednem položaju, da je otrok, ki ga ne moremo nikakor utolažiti res vsega usmiljenja vreden. Ljud je sodijo, da je Albertov oče odšel v stari kraj.
Peter Selišnik in Antonija Pajk sta pobegnila iz Clintona v noči od 25. avgusta in če bi kateri rojakov vedel za njiju naslov, ali Pajkov naslov naj nam blagovoli naznaniti. Usmilite se otroka, ki joče po očetu, matere in sestri neprenehoma.
Društvo Clinton bo dalo lepo nagrado slehernemu, ki ovadi pobeglo mater in naznani njen naslov. Pripomniti moramo, da sta si najbrž Selišnik in ona prekrstila ime. Toraj pozor!
4 letni Albert Pajk se nahaja pri rojaku Martinu Potisek, Uni-versal, Ind., kamor naslovite vsa tozadevna poročila. ’ ’
Kako nujno je potrebna Slovenska Sirotišnica nam kaže pismo društva Clinton, iz Clintona, Ind., ki se glasi dobesedno:
“Peter Selišnik, kojega fotografijo Vam pošiljamo v tem pismu (glej sliko v našem listu.), doma iz Soleure, star okoli 30 let je pobegnil s Antonijo Pajk, rojeno Štorman, doma iz Št. Paula, Slovenske doline na 'Štajerskem, materjo sedmerih otrok, katera je vzela s seiboj devet letno hčer Nežo (Agnes), mlajšega Metnega sina Alberta pa je pustila očetu, ki je sedaj neznano kam zginil in pustil otroka brez sredstev med tujim narodom.
Slike od Antonije Pajk nimamo, služi pa vam naj sledeči popis. Ona je 36 let stara, na levi strani lica ima dolg porez od steklenice, ima črne lase, je velike postave in precej debela. Pri sebi ima devetletno hčer Agnes (Nežo), ki ima svetlormene lase, je bleda in suha in govori dobro Angleško. Oče pobegle Antonije Pajk se piše Florjan Štorman iz St. Pavla na Štajerskem; ta naslov smo našli navezan na otrokovem vratu in zraven pa deset centov. Zapuščeni oče Alberta Pajk je v noči zginil in pustil o-
Peter Selišnik.
Takih in enakih slučajev imamo zeliko. Narodna dolžnost je, da skrbi za take sirote in narodna dolžnost je, da vlovi take odurne stariše, ki zapuste nedoletne o-troke in jih prepuste bedi, da jim tuja vrata po petah bijejo in da take stariše izroči pravici. Še celo neumna žival brani svoje mladiče, zanje skrbi in jih ne zapusti dokler niso sami v stanu iskati živeža in se braniti pred sovražniki. In človek, ideal stvarstva?
•
Od onih 400 Nabiralnih Pol za Slovensko Sirotišnico ali Sanitarij prejeli smo komaj eno tretjino, dve tretjini pol je še med rojaki. Dotične rojake, ki še niso pol vrnili prosimo, da se potrudijo, naberajo prispevke in iste čim prej odpošljejo na VICTOR S. SKUBIC, 2727 S. 42. Ct., Chicago,
111.; začasnega tajnika Slovenske Sirotišnice in ne več na Glas Svobode Co.
V.	S. Skubic, tajnik začasnega odbora ima že poroštvo in se smejo rojaki nanj z zaupanjem obrniti. Začasni odbor bo imel svojo prvo redno sejo še ta teden in v prihodnji številki Glas Svobode bodemo priobčili zapisnik seje in druga poročila. Na isti seji bo izročil naš upravnik začasnemu odboru ves nabran denar, knjige in drugo, tako da se bo začelo redno poslovati.
Pri tej priliki naj pripomnimo samo še to, da ni .potrebno, da bi morali imeti Nabiralno polo za nabiranje milodarov. Vsak pošten rojak sme nabirati darove za Sirotišnico in jih odposlati na tajnika začasnega odbora, ki bo priobčil v listih od časa do časa vse nabrane milodare, tako da se vsak lahko prepriča, ako je darovan denar dospel na pravo mesto.
Rojaki, podpirajte tvrdke, ki oglašujejo v Glas Svobode in pri nakupu vselej omenite Glas Svobode. To pomaga listu.


COLORADO COLUMBINE BREWING CO.
Domača pivovarna. Slovenci, podpirajte domačo industrijo!
JOE GOLOB,
redsed., blagajnik in upravitelj. URAD: 103 Harrison ave.,
LEADVILLE, COLO
na veliko koncertno veselico
katero priredi prigodom desetletnega obstoja in ustanovitve.
NAJEMNIK k TANA,
Izdelovalca
sodovioe mineralne vode in drugih neopojnih pijač,
82—84 Fisk St.	Tel. Oanal 140f
JOHN TANCI
Pogrebnik in balzamovač.
Kočije za vse priložnosti, kot svatbe, itd.	Telefon Canal 1101
1921 Blue Island Ave.,
Chicago, III.
Slov. Del. Pevski
Zbor
“OREL”
v soboto, dne 12. okt. ob. 8 uri večer v Narodni Dvorani na Center
ulici in 18 cesti.
Bogat program, kot: Nastop slovenskih in drugih slovanskih pevskih zborov, razni spevi, itd. — Cadova godba, ples in prosta zabava.
Vstopnina 25c za posamezno osebo.
'Vsi dobrodošli!
ODBOR.
Scliwitziierjtve obltD so raitolišel
Ste se že pripravili za zimsko obleko?
Naša zaloga najboljša In največja na Blue Island Avenue.
Obleke in suknje od $7.00 do $25 00
Popolna zaloga spodnjih zimskih oblek,srajc, klobukov, kap itd. • • -
1828*30 BUJE ISLAND AVE
Nsjvečj« in mjsttrejt ltkirna v Chicagi.
C. G. FOUČEK
Lekarnar 2S let
1801 Center ave., vogal 18. cesta
Kedar potrebujete zdravila, ali le-karsko pomoč pridite k meni, kjer Vam najboljše postrežem.
V	moji lekarni uradujejo skučeni češki-slovenaki zdravniki In njihove recepte izgotovim natančno.
V	moji lekarni se nahaja pošta že nad 14 let in v katerem času smo odposlali nad 10 milijonov kron. Prejemam hranilne vložke in plačam 3% obresti. Denar dvignete kedar hočete.
C. G. Fouček 1801 Centre Ave CHICAGO
Prodajam šifkarte za vso linije in izdelujemo vse notarske po-" sle, kot: pooblastila, kupno po-1 godbe, pobotnice, ipotrdila itd. Vselej se obrnite do nas z zaupanjem.

oooooooooooooooooooooaoooooooooooooooooooooo
1	KDOR HOĆE DELA	§
O naj 60 nemudoma narod na najnovejšo 'knjigo:	©
o “Voliki Slo ve jlsko-Angleški Tolmač
da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. —
O	Knjiga obsega poleg slov.-angl. slovnice, slov.-angl. razgo-
©	vore za vsakdanjo potrebo, navodilo	za angl.	pisavo, spi-
2	sevanje angleških pisem	in kako se	postane	amerikanskl
©	državljan. Vrhutega ima knjiga dozdaj največji slov.-angl.
O	in angl.-slov. slovar.
2	Knjiga, trdo in okusno v platnu vezana, (nad 330 stra-
p	ni) stane $2 — in se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 53 8 W. — 145 St. New York, N. Y.
q	Edino in največje založništvo slov.-angl. in raznih slo-
O	venskih knjig. — Pišite	po cenik.
0000000000000000000009000000000000000000000Q
o
o
o
o
O
O
o
o
o
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
NARODNA TISKARNA
2146-50 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL,
TELjCANAL 44S
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce.
Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE”
“Glas Svobode”
r ti k Voice of Liberty)
WEEKLY
Published by M V. HONDA <8L CO. 1809-1813 Loomis. .Street w.icago, llllnoi».
Subscription $2. OO per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
'Glas Svobode' izhaja vsaki petek
—------------in velja -----------------
■A AMERIKO:
Za celo leto. sa pol leta.. 1A EVROPO:
Za celo leto. sa pol leta.
.12.00
.11.00
.12.50
.*1.25
Naslov za dopise in po8il/attk j»
GLAS SVOBODE
1809-1813 LOOniS STR.	CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivališča prosimo naročnik da nam natančno naznanijo poleg Novega tud Štabi naslov.
<sžg§|§||i>*ai
GOSPODOM LAŽNIKOM PRI AM. SLOVENCU.
Srboriti, — tako jih namreč i-menuje “Narod. Vestnik’’ — po-šnofani in od šnopsa blazneči u-redniki praktično katoliškega lista, so zadnji teden v nekem članku na podel način zopet uvezli o-sebo M. V. Konda češ, “da je na konvenciji S. N. P. J. v Milwaukee ponižno prosil za zopetni sprejem, a da mu je bila prošnja odbita, ker se Jednota sramuje imeti v svoji sredi človeka, ki pošilja v svet tako lažnjive in svinjske članke. ’ ’
To »pričuje moralično propa-lost cenzorja Kranjca v bengalični svitlolbi, nas pa prisili, da resnici na ljubo sledeče pribijemo:
Že večkrat je kateri članov društva Slavija št. 1 prigovarjal,
M.	V. Konda naj 'bi zopet pristopil, toda odvrnil je da brez zadoščenja ne, to je, da' ga sprejmejo s ponovnim zdravniških spričevalom a brez vstopnine. Ko je bil izključen, zgodila se mu je bila krivica in to tem več, ko je Konda imel za časa izključitve asesment še za en mesec plačen. To so tudi elani potrdili in se izjavili, da so bili nafarbani, lro so glasovali za njegovo izključitev, če bi bil Konda hotel pristopiti kot nov elan, bil bi tudi sprejet, kar pa ni hotel storiti, ker, kakor rečeno, želel je edino, da dobi zadostilo za njemu storjeno krivico. Baš iz tega namena je poslal pismo na konvencijo, ista je pa enostavno prezirala. njega željo in zaključila na predlog nekega Mali-ja, da se ga sploh naj ne ¡sprejme več v S. N.
P.	J. —
To so neovrgljiva dejstva, ki jiih s sveta nemore spraviti nobeden Kranjc in ne vsa njegova klapa.
Kje tiči vzrok, da se je stvar tako izvršila, nam je znano, toda da bi radi tega prostor v Gl. Sv. tratili, nam na misel ne pride; a omeniti pa moramo, da socialne jedna-kopravnosti v tem činu ne vidimo, potem pa naj !že Ib o, kakor hoče.
No, g. Kranjc, ali ni tako? Sicer pa kako, da niste vi nikoli pisali o vaši zadevi, ko vas je K. S.
K.	J. iz urada duhovnega vodje z bobovko iz.kadila? Zakaj niste nikoli pisali, kako vas je vaš duhovni kolega na konvenciji v Pitts-burgu Pa. “ljubeznjivo sprejel ter vam zabranil maševati v dotični slov. cerkvi ? Ali ni bila konvencija brez duhovnega opravila, in to radi vas? —
A vse to je malenkost, v primeri kaj vse o vas vemo. — Vi g. Kranjc znate lajati kolikor vam drago, toda čas bo prišel, ko bomo s klinom klin izbili in to temeljito.
Sicer pa bi bilo grozno neumno kaj druzega od vas pričakovati. Mi ne potrebujemo od gospode pri in okoli Jolietske “plahte” nobene pohvale; povdarjamo pa, da je Konda čist in hi se raje u-smrtii, kot pa na glavi nosil toliko masla, kot ga nosijo nekteri kranjski poipje, ki znajo tako lepo v časnike pisati, med tem ko so sami .najnemoralnejše propalice in nečistniki, česar nam pri Glas Svobodi nemore nihče očitati in ne s prstom na nas kazati, kot kažejo na nekatere slov. maziljence.
Ko hi hoteli in ko hi nam čas in prostor dopuščal kidati do neha
nakopičen gnoj izpred nekterih slovenskih župnišč tu v Ameriki — kar vi zovete svinjska poročila —, recimo n. pr. v La Salleh ; ži-vinče, ki spada v norišnico, ne pa da opravlja duhovska opravila; potem v Kansas City, Kans. za časa prejšnjega župnika, ki zna tudi grozno lepo v časnike pisati, med tem ko je sam najgnjusnejša 1 moralna propalica. Potem nekte-ri po Minnesoti, Montani, Ohica-gi in drugod. In pa vi g. Kranjc mislite, da so vas v South Ghiea-gi pozabili, ali da se vas bojimo in da v Jolietu lahko počnete, kar vam drago ? Motite se ! Za taka poročila hi morali izdajati dnevnik vštevši nedelje in praznike, da bi vas očrtali, kakor zaslužite.
Fe j, trikrat fej moraličnim pro-palicain ala Sojar, Polak, Kasti-gar in povrh Kranjc ! In k takim iz vrškom naj hodijo ljudje po odvezo svojih grehov, ki so v premeri z njihovim kot kaplja vode v morju. Tem ljudem, ki so bolj u-mazani kot madjarski hlev; k takim ljudem, da bi se šli učiti moralnosti in nravnega življenja — kaj pa še ! ! Vemo, da vam šušmar-jem smrdi Glas Svobode in vam še bo smrdel ; to vam jamčimo !
“Slovenčev” člankar zaključuje: “Ob zaključku prosimo slovenske liste v Ameriki naj blagovolijo ponatisniti Sojarjev dopis itd.” Mi pa prosimo slovenske liste, naj ponatisnejo Brožičev članek zadnjega tedna v “Nar. Vestniku” pod zaglavjem “Gospoda pri Am. Slovencu”. Isti bo marsikateremu Slovencu oči odprl in kar bo brezdvomno tudi o-neniu v korist, ki ga ponatisne.
Sedaj pa na delo vsi in tudi vam ¡g. Kranjc se še priporočamo Do svidenja pri Filipih !
POLITIČNA STRUJA.
“N. Y. Herald” je, kakor ¡pri prejšnjih narodnih volitvah, tudi letos poizvedoval, kako volilci mislijo o predsedniških kandidatih in sicer sedaj v posebni obširno-sti. Omenjeni list priobčuje izid, ki se nanaša na 11 držav, v katerih je blizo 25,000 volilcev, ki so dali pojasnilo kako so volili pred štirimi leti in komu mislijo sedaj dati svoj glas. Rezultat je ugoden za demokratično stranko in prav neugoden za republikance. Progresivna stranka se nahaja v sredi med obema, a socialistična izkazuje napredovanje.
Od oseb, ki so dale .pojasnilo, izjavilo se je 11,164 za Wilsona, 7147 za Roosevelta, 4784 za Tafta in 1800 za Debsa. Pri prejšnji predsedniški volitvi so iste osebe glasovale kakor sledi: 8910 za Bryana, 10,781 za Tafta in 1604 za Debisa. Iz tega je razvidno, da je Roosevelt svoje pristaše brez izjeme dobil iz republikanske stranke, med tem ko so demokrati na-rastli za 2000 glasov. Posameznosti kažejo, da je od Taftovih pristašev od leta 1908 pristopilo 4150 k Rooseveltu, 2354 k Wilsonu in 71 k Debsu. Od Bryanovih pristašev od 1908 je pa le prestopilo 678 k Rooseveltu, 213 k Taftu in 49 k Debsu. 'Tedaj je čista pridobitev demokratov 2254 in socialistov 196, a čista izguba republikancev 2naša 5997.
Poizvedbe “N. Y. Herald” so iz mest New York, v Syracuse in Utica, ter iz držav Connecticut, Delaware, New Jersey, Pennsylvania, Maryland, Ohio, Indiana, Kentucky, W. Virginia in 'Wyoming. Y vseh teh državah stoji v odspredju Wilson. V državah Delaware, Ohio, Kentucky in W. Virginia ima celo več glasov, kot obadva ostala kandidata; samo v Connecticut in Pennsylvania je prvi 'Roosevelt, drugi Wilson in tretji Taft.
Značilen je résultat v Pennsyl-vaniji, kjer imajo vsi trije kandidati po jednako glasov in sicer je dobil Roosevelt 573, Wilson 567 in Taft 543. Med tem pa je še mesec dni do volitve in v tem času zna se še marsikateri Rooseveltovec povrniti k Taftu.
V splošnem pa potrjujejo Her-aldove poizvedbe, da bo Roosevelt Taftu veliko glasov odtrgal in ga tako skoraj povsod nasproti Wilsona spravil v manjšino; potem tudi Rooseveltova kampanja ni napravila dosti vtisa ¡na delavstvo, da bi znal ustaviti socialistično stranko.
Nadalje je značilno, da v očigled skoraj sigurne izvolitve Wil-
sona, uipitje o koncu sveta, ki se navadno sliši v taboru čolnarjev, če jim preti nevarnost, ni sedaj posebno močno in ne dela ¡nobenega vtisa. Razlaga za to leži v tem, ko ameriška industrija ¡sedaj dela s polno paro; jeklena industrija n. pr. producira več kot kedaj po-pred; manjka navadnih delavcev v zli« močnemu priseljevanju in železnice komaj zmagujejo s prevozom ogromne (žetve. Poslednja bo prodana za visoke cene, za to pa tudi zabranjuje vpliv na volitve.
Pri vsem tem nesmemo misliti, da je profesor Wilson radikalec, ki bo kot predsednik doprinesel pretresajoča dejanja. Niti sledu o tem. Že sedaj je pravi jančji repek, in če mu še-le gentleman! iz Juga v roke pridejo, no, potem bo prav pohleven. Tudi ni treba misliti, da bodo le-ti radikalni v eol-ninskem vprašanju; mogoče v takih stvareh, ki jih Jug ne producira, nasprotno pa ne. Oni bodo radikalni v volni, ne ,pa v bombaževim. V splošnem je Jug sedaj ščitnejši kot Sever in tudi bolj potrebuje colninske varnosti, kot pa jih rabijo severne velike in stare industrije. Njegovi politikanti sicer blebetajo o “Tarif for Revenue only”, toda to je “bluff”. Njih tovarnarji jim bodo že pojasnili stališče, ko ne bodo več colninske predloge vprizarjali, kakor se je godilo v minulem kongresu, marveč jih vresničili. Potem se bo v vino demokratične carinske reforme vlilo toliko vode, da zna iti Wilsonu, kakor je šlo Clevelandu s Wilsonovo predlogo, ki jo je označil za sramoto stranke ter jo ni hotel podpisati.
Toda g. Wilson je gibenejši, kot je bil grčavi Cleveland in z usodo tega pred očmi si bo bržkone premislil. da bi radi njegovih obljub pred volitvami pustil priti do poloma v lastni stranki.
DOKAZ, DA V WILSONU NI A-MERIŠKEGA DUHA.
Ravnokar obdržavane slavnosti o petdeset letnici osvoboditve črncev iz sužnosti nas spominjajo dejstva, da je Wilson «nasproten, pro-ti-ameriškega mišljenja pri vsaki važni zadevi. Proklamacija neumrljivega Abrahama Lincoln je razbila okove suženstva na 8,000,000 zamorskih rok in ta čin umorjenega predsednika so civilizirani narodi celega sveta pozdravili z navdušenjem in ljudstvo še se današnji dan rado spominja tega blagega čina, samo demokratični predsedniški kandidat, Wood-row ^Wilson je eden tistih, ki ni Lincolnovega mišljenja, ki ni za svobodo, temveč za robstvo in sužnost.
Ravno ta Wilson je pisal v svoji “Zgodovini Ameriškega ljudstva”, takrat ko še sanjal ni, da bo kedaj predsedniški kandidat, da osvoboditev črpcev ni bil časten čin, ampak od Lincolnove strani popolnoma sebičen. Tako misli samo edini Wilson, demokratični kandidat, ves drugi svet odobrava Lincolnovo proklamacijo. In da bodete videli, da je res, kar smo prej omenili, ponatisnemo tu dobesedno v slovenščino prestavljeno besedilo izvzeto iz Wilsono-ve zgodovine:
“Lincolnova proklamacija, ko je bila izdana, ni bila zakon, ampak edino le njegova lastna izjava, ki naj bi služila tudi njegovi stranki: ... in je predrugačila, kakor je mislil, da se. naj predrugači, vso smer vojske kakor tudi politike”.
Vzrok, da je mogel Wilson vied, samo sebičnost v tem, kar je storil Lincoln, je to, da je bil demokratični ¡kandidat goreč somišljenik Južne stranke, konfederacije, ki je bila v boju z Unijo, katera je hotela prisiliti severne države, da pripoznajo suženstvo na jugu. Stvar, kakor si jo predstavlja Wilson se nikakor ne vjerna z ameriškim patriotizmom in ponosom na svobodo. Celo najbolj zakrknjeni konfederati na jugu so danes druzega mišljenja, kot je pa Wilson.
Ta ne-amerikanizem demokratičnega kandidata najdemo povsod in kedanaoli se je moglo iz njega izvleči odločen odgovor ali resnično mnenje.
Poleg vsega tega je še interesantno Wilsonovo besedilo proti delavstvu pri neki slavnosti, obdr-
žavmi dne 13. junija 1909. Rekel je: “Vi vsi veste kaj je navaden standard današnjega delavca. Delavce r namen je producirati ali storiti kar najmanj more za plačo, ki jo dobi. Obrtne unije stan-darizirajo delavstvo in to je standard, katerega se mora delavec držati. Od nobenega se ne zahteva, da hi storil več kot navaden delavec. V nekaterih strokah ali rokodelstvih se ne sme pričakovati od delavcev, da bi storili več kot kateri najmanj skušen sodelavec v tistim primernem času, ki je določen za delavnik in noben ne sme delati izvan delavnega časa in tudi ne za manjšo plačo, kot jo določuje unija. Ne rabim še posebej povdarjati kako ekonomično nevarna je ta regulacija delavstva. Ista je tako zgubonos-na ali pa malodobičkanosna za delodajalca, da pri nekaterih o-brfih sedaj ni več vredno kako stvar začeti ali poskusiti. Naše e-konomično prvenstvo prav lahko zgubimo in bomo zgubili, ker v deželi je vedno več in več nedobičkonosnih služabnikov — delavcev.”
Da je Wilson sovražnik delavstva lahko razumete iz tega, če o-nienirno, da je pobral svoje ideje v njego ih mladih letih iz “Gentle man’s Magazine”, nekega angleškega mesečnika, za aristokracijo. Iz tega si lahko tudi mislimo, kako pride Wilson do tega, da namerava on predrugačiti varstveni col v tisti smeri kot je angleška proste, obrt.
Ves svet danes ve, kaj misli Wilson o ameriških imigrantih. — Tudi v tem oziru se je pokazal Wilson popolnoma ne-anierikanca, ker drugače ne bi pisal: ‘ ‘ Prišlo je mnogo ljudi .najnižjega razreda iz južne Italije, mnogo ljudi slabej-še vrste iz Avstrije, Ogrske, Pol-ske, kakor da bi se dežele južne Evrope hotele ¡znebiti sodrge in nezmožnega elementa, ljudi, kojih standard življenja in dela je takšen, da si ga niso mogli ameriški delavci nikdar predstavljati. Ljubši so nam Kitajci kot delavci, če ne že ¡kot državljani, kot pa večina robatega legla, ki sem prihaja trumoma vsako leto iz vzhodnih pristanišč. ’ ’
No, to bi tbil res lep predsednik Združenih držav, ta Woodrow Wilson! On ni Amerikanec, pa naj si ga ogledamo iz jedne ali druge strani in nima nobene simpatije in ne znanja o velikanski moči narodov, ki tvorijo ljudstvo Združenih držav in cele Amerike.
DOLGI ZIMSKI VEČERI.
Vroči poletni dnevi minevajo, listje na drevju rumeni in pada in jesen je tu. Dan se krajša in noči se daljšajo. Svet premišljuje, kako bi najlepše “zapravil” dolge večere, da bi bilo tudi najbolj prav zanj in za mošnjo, ob enem pa tudi kratkočasno. Mi bi priporočali čitanje dobrih listov in knjig kot najboljše sredstvo za preganjanje dolgega časa ob dolgih zimskih večerih.
Glas Svobode je zmeren list, ki se ne ozira ne na to in ne na ono stran, ki udari z vso silo tam, kjer je treba, ne oziraje se na to ali ono. Glas .Svobode je luč, ki vodi slovenskega delavca v Ameriki do verske in telesne svobode. Zato pa tudi priporočamo slovenskim delavcem, da gredo za to lučjo, da čitajo in se uče iz člankov, ki ¡so pisani za Glas Svobode in delavstvo in da se na ta list na-roče.
Dolžnost vsakega čitatelja pa je, da nagovori svojega prijatelja, da se naroči na Glas Svobode že sedaj, da ne bo presenečen, ko nastopijo dolgi zimski večeri. Ta list ¡stane samo $2.00 na leto in $1.00 za Ve leta. Zato naročite se nanj!
Dolige zimske večere in dolg čas prežehete tudi, če citate znanstvene ¡razprave, roman, povesti in druge take knjige. V naši zalogi imamo lepo število vsakovrstnih knjig različne vsebine. Če si mislite naročite kako knjigo, tedaj ne pozabite pregledati naš Cenik knjig, katerega bomo priobčili v prihodnji izdaji.
Na znanje čitateljem Glas Svobode ! Sedaj ko ste preeitali ta list izročite ga ¡Vašemu sosedu ali ga pa pošljite svojemu prijatelju. Ali
nam bodete storili to uslugo? — Hvala!
KRŠČANSTVO.
A. H. Skubic.
9. DUHOVNIŠKA PRISEGA.'
Nekaj pojasnila: Chicaški, zloglasni župnik Anton Sojar se vedno rine v ospredje. Ta učeni (!) človek toliko ve, da vsakemu lahko odgovarja, toda vprašanje je, kako je njegov odgovor. Kdor čita njegove oslarije, si mora nehote misliti, da mu ali manjka par kolesc v “brain-boxi”, da je tako iarizejsko zloben, ali pa da je njegovo duševno razpoloženje ostalo tam v srednjem veku, ko so eo-ptmiee in nevernike mučili, morili in požigali na grmadah. Naj bo to ali ono, fakt je ta, da chicagarji so do grla siti g. Sojarja in on to dobro ve. Zato si pa mora zagotoviti drugo boljše mesto, priti mora v milost g. nadškofa, pokazati mora škofu, da je .goreč bojevnik matere cerkve in da ni zastonj prisegel na odanost pri svojem mašnikovem posvečevanju. Zato tako goreče piše in farizejsko pobija vse, kar ni materi cerkvi z žepom in dušo vdano — toda do danes spodbil še ni ničesar.
Ravnoisti g. Sojar je pisal v A.
S.,	da je šel k Jezovitom v Ohicagi in vprašal ako je prisega Jezuvi-tov, kakor smo jo mi natisnili v Glas Svobode resnična in pravilna. Gospodje Jezoviti, tako pravi g. Sojar so rekli, da je laž in da nam dajo vse njihovo premoženje za Sanitarij, ako dokažemo, da je res kar smo pisali. G. Sojar misli, da je zmagal in je celo stvar jubi-lant.no priobčil v svojem glasilu.
G.	¡Sojar res misli, da smo ¡kalini in da je slovenski narod.zabit kot tele. Moti se! Vprašamo Vas g. Sojar, koliko se smerno zanesti na to, kar ste obljubile Vi ali pa kak jezovit ? Ali morete vi ali pa kak jezovit dati ali pa prodati kako cerkveno nepremičnino brez škofovega ali kardinalovega dovoljenja?
Gospod ¡Sojar, bodite toliko odkritosrčni in priznajte ono jezu-vitsko geslo, ki pravi:	Sredstva
posvečujejo namen!
G.	Sojar še enkrat vam zatrobimo, da z vašo jezuvitsko prefriganostjo še niste spodbili tega, kar smo pisali .glede jezuvitske prisege. Če je naše besedilo napačno tedaj povejte javnosti dobsedno jezuvitsko prisego, bomo vsaj videli, kje smo se zmotili, ob enem pa ne pozabite povedati, kedaj je bila tista prisega, uveljavljena in kateri papež jo je odobril.
Da vam ¡pa ne bo treba okoli letati in .poizvedovati, če pišemo laž ali resnico priobčujemo danes tisto prisego, ki ste jo vi položili, naj svet vsaj ve, na kaj ste vi .prisegli in po tisti naj sodijo vaša dejanja in pisavo v A. S.
Prisega: — Jaz — — — sedaj v prisotnosti Vsemogočnega Boga, blaižene Device Marije, blaženega Mihaela arhangela, blaženega sv. •Janeza Krstnika, Svetili Apostolov, sv. Petra in sv. Pavla in vseh Svetnikov v nebesih in tebe mojega Gospoda, izjavljam iz mojega srca., brez duševne rezervacije, da je papež Kristov generalni vikar in da je resnični in edini glavar Vesoljne Cerkve na zemlji in da ima njegova Svetost vsled prejema ključev zaveze in odveze od Jezusa Kristusa oblast odstraniti neverne kralje, prince, države, občine in vlade, ker so vsi nepostav-ni brez njegovega svetega potrdila in da se jih sme sigurno uničiti, Zato bom, kar je največ v moji moči, branil doktrine in .pravice Njegove Svetosti in navade proti vsim nepostavnim polaštiteljem ka ikekoli protestantovske oblasti, posebno proti sedaj pretendiram o-blaisti in cerkvi na Angleškem in vsim pripadnikom, če se nepostav-no polastujejo in so neverni, nasprotujoč Sveti Materi, rimski cerkvi.
Denunciram in se odpovem vsaki zvezi ali ¡pokorščini vsakemu protestantovskemu kralju, princu, državi ali njih nižjim uradnikom. Nadalje izjavljam, da naj bo doktrina angleške cerkve, Kalvini-siov, Hugenotov in drugih Protestantov prokleta in pogubljeni in prokleti naj bodo tisti ki se ne spreobrnejo.
Nadalje obljubljam, da bom pomagal in svetoval vsim ali vsaikte-remu ¡zastopniku Njegove Svetosti tam kjerkoli se bom nahajal in da
bom storil vse, da uničim protes-tantovsko doktrino, da uničim vso njihovo ipretendirano oblast (postavnim potom ali pa drugače.) Nadalje obljubljam in izjavljam, da si bom, če mi bo dovoljeno vsled dispenzacije, navzel kakakoli ne-versko vero [:(!) prav farizejsko — Op. ¡st.:] za propagacijo interesov Matere Cerkve in da bom držal tajno in zase vse nasvete njenih zastopnikov v kolikor jih bodo meni zaupali in da ne bom obelodanil niti direktno, niti indirektno, niti z besedo, pisanjem ali vsled razmer, ampak da bom izvršil vse, kar se mi bo ¡predložilo, izročilo ali naročilo od tebe, mojega visokočastitelja Gospoda in Škofa.
Za vse to prisegam jaz------
pri sveti Trojici in Zakramentu, katerega bom prejel, da bom štorij od moje strani in se tega držal in za pričo ¡kličem vse nebeške in glorijozne duhove Neba, da je moja resnična volja držati to prisego.
V	pričbo tega. sprejmem najsvetejši Zakrament sv. obhajila in i-sto spričujem nadalje z mojo posvečeno roko v prisotnosti mojega svetega škofa in vseh duhovnov, ki mu pomagajo pri mojem mašnikovem posvečevanju.
Dostavek: — Kaj pomeni ta prisega? Tako se bo vprašal marsikateri. Na kratko naj povemo toliko. Mladenič, ki tako priseže najbrž ne ve, da je izročil telo in dušo rimski cerkvi, papežu in škofu. On prisega na to, da bo vni-eil vse, kar ni rimsko katoliško in se odpoveduje vsaki pokorščini o-ne oblasti, ki ni v rokah rimskega papeža, R i msko - k a to liš k i duhovnik v Ameriki je nasproten vladi' in mora na podlagi njegove prisege delovati na propast republikanske vlade, ker ista ni rimskokatoliška. Fakt pa je, da so skoro vsi rimsko-katoliški duhovni v A-meriki ameriški državljani in da se veliko ¡pečajo s politiko. Kaka je njihova politika si lahko mislimo. Le čudno se nam zdi, da je naša vlada tako Slepa, da noče videti sikanja strupenega gada, ki se opleta okoli njenega vratu in da ravno ta vlada, katero hoče strmiti rimska hierarhija ne obda-či njenih miljarde dolarjev vrednih posestev in premoženja.
V	tej prisegi tudi vidimo, da duhovnik prisega, da se bo hlinil in stopil če treba k drugi veri, samo da promovira interese rimske-cerkve. Tu pač pride zopet v poštev jezuvdtski rek: Sredstva posvečujejo namen.
Do sedaj smo vedno mislili, da je edino rimski papež svetnik že na zemlji. V tej prisegi pa vidimo, da so tudi škofje sveti. No lepa hvala za tako svetost, kot je na primer dobimo pri Sojarjevem nekdanjem učitelju in škofu Antona Bonaventuri Jeglič, ki je kot svetnik poslal med svet ono svinjsko brošuro, ki ostane trajen spomin na škofa in njegovo svetost med slovenskim narodom.
FRANK KORBARJEVA GOSTILNA
Druga vrata zapadno od postaje.
Agent za Schütz Milwaukee Famous pivo.
WITT, ILL.
Denar pošiljamo Y domovino.
Po sledečih cenah:
$10.35 .................. K.	50
$20.50 .................. K.	100
$30.85 .................. K.	150
$41.00 .................. K.	200
$51.50 .................. K.	300
$102.60 ................. K.	500
$204.50 ................. K.	1000
$1020.00 .................K.	6000
S temi cenami bo vračunjeni vsi stroški.
PRODAJAMO ŠIFKARTE v domčvino ln obratno MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski
Kasoar State Bank
1900 Bine Island ave., Chicago, DL
TtL Can»l 1386	Dvortnt u vst priloinorti.
VODAKOV BUIFF^T
18 2 5 So. Loomis St.
vogal 18. Pince. CHICAGO
Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko
Ustanov. dl. nov. 1909
MAUINOIM, PfiiMVSYLVAWIA
GLAVNI ODBOR:
PREDSEDNIK: Martin Jager, L. Box 102, Conemaugh, Pa. TAJNIK: Jos. Hauptman, Box 110, Darragh, Pa.
ZAPISNIKAR: Jos. Mostar, Box 120, Adamsburg, Pa.
BLAGAJNIK: John Gantar, Box 286, North Chicago, 111.
NADZORNI ODBOR:
ALOJZ FLERE, predsednik, Box 121, Adamsburg, Pa.
MATH PETRICH, I., Box 183, Cliff Mine, Pa.
HENRY LAMUTH, II., Box 114, Marianna, Pa.
POROTNI ODBOR:
JOHAN LEvŠKE, predsednik, Box 94. Breezy Hill Sta,, Kaos. ALBERT ŠVAJGAR, II., Box 146, Lovingston, 111.
JOHANN GOMILA, III., R, P. D. No. 3 Box 144A, Johnstown, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
MARTIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa.
ALOJZ ŽAGAR, Hermine, Pa.
MARTIN POUFL, Box 130, Adamsburg, Pa.
PRIPOMBA:	Gl. podpredsednik bo priobčen, kadar gl. urad sprej-
me glasovnice.
Glasilo je “Glas Svobode.”
Vsem društvam oziroma dr. uradnikom na znanje, da v poslej pošiljajo denar na sedanjega blagajnika.
Novo sprejeti člani:
K dr. št. 1: F. Gradišek, cert. št. 509; Fr. Černič, 511; Vincenc Prosfer, 512; Math Gastaldo, Osvalav Cargnel, 514; Henry Cagnas-se, 515.
K dr. št. 4: Fr. Gantar, cert. št. 516; Jakob Dolinar, 517.
K dr. št. 5: T. Jaki, cert. št. 518; Jos. Sivec. 519; Peter Slabe, 510; Fr. Pavlich, 521; Jos. Janesk, 522.
K dr. št, 8: Al. Napotnik, cert. št. 523; Leap. Karničnik, 524; John iČervan, 525; Wil. Kurth, 526; Andrej Artor, 527.
K dr. št. 9: John Riss, cert. št. 528; Vincenc Gollob, 529.
K dr. št. 10: J. Lampe, cert. št. 530; Stefan Esih, 531.
K dr. št. 12: Konrad Kanec, cert. št. 532; Frank Jerešin, 533; John Železnik, 534; Anton Keber, 535.
K dr. št. 14: Alojs Benčina, cert. št. 536; Anton Fnhrmann, 537; John Gračner, 538.
Suspendirani člani:
Od dr. št. 4: Frank Merlak, cert. št. 68.
Od dr. št. 5: Mike Lipovec, cert. št. 101.
Od dr. št. 6: Jos. Richter, cert. št. 110.
Od dr. št. 7: Anton Ozverk, cert. št. 151.
Od dr. št. 9: Jos. Gmeiner, cert. št. 466.
Črtani člani:
Od dr. št. 1: Mike ZavaršnikjCert, št. 170; Jos. Kaseril, 379; Petro Donido, 396; Anton Kancar, 32.
Od dr. št. 2: Karl Škerl, cert. št. 426.
Od dr. št. 4: Lenučič, Aridro, cert. št. 87; iMauch Fr., 90; Frank Zorec, 261.
Od dr. št. 7: Frank Panschitz, cert. št. 162.
Od dr. št. 8: Vincenc Kotčer, cert. št. 364.
Od dr. št. 9: And. Ofbotnik, cert. št. 256.
Od dr. št. 11: Jos. Jene, cert. 486; Jakob Stopar, 449; Jos. Vovk, 392; Anton Zupančič, 271.
Umrli član:
Od dr. št. 5: Frank Rive, cert. št. 100.
Društvo
Inkorp.
>5. marca 1910
DRUŠTVENI URADNIKI.
Dr. št. 1 v Darragh, Pa.: Preds.
John Metelko, Darragh, Penn.; tajnik J. Laharne, Darragh, Pa.; blagajnik Martin Horvat, Box 140, Darragh. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 2 ▼ Adamsburg, Pa.: Predsednik Martin Pompe; tajnik Anton Ferbežar, Box 141; blagajnik John Mostar Box 120; vsi v Adamsburg, Pa.
Dr. št. 4 v Waukegan, Ul.: Preds. A. Celaree, 706 Market st.; Taj. John Gantar, Box 286, North Chicago, 111.; Blag John Stražišar, 611 Market St. — Seja 3. nedeljo v mesecu na 611 Market St.
Dr. st. 5 v Cliff Mine, Pa.:
Preds. V. Koritnik, Box 191; taj. in blag. Math Petrich, Box 183, Cliff Mine, Pa. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 6 v Roslyn, Wash.: Preds. Anton Adamič, tajnik Fr. Razem, Box 445; blagajnik M. Arestovnik; vsi v Roslyn, Wash. — Seja vsako zadnjo nedeljo t mesecu.
Dr. št. 7 v Livingston, 111.: Preds. Alb. Schweiger, Box 148; tajnik Frank čopi, Box 148, blagajnik Matija Gorenz, Box 132; vsi v Livingston, 111. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop.
Dr. št. 8 Marianna, Pa.: Preds. H. Lamut; tajnik in blag. H. Leskošek, Box 213; vsi v Marianna, Pa. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 9 v Skidmore, Kans. Predsednik Simon Repova; tajnik John Repovš, R. R. 3 Box 187, Columbus, Kans.; blagajnik John Zakrajšek, R. R. 3 Box 57, Columbus, Kans. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 10 v Winterquarters, Utah:	Predsednik Ivan Bizjak,
Box 85; tajnik Peter Zmerzlikar, Box 35; blagajnik Jakob Cesar, Box 82; vsi v Winterquarters, U-tak. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 11 v Conemaugh, Pa.: Predsednik Frank Šega; tajnik Frank Perko, L. Box 101; blagajnik Math Sergan, Box 102. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu,
dopoludne ob 9. uri v Slovenskem Delavskem Domu.
Dr. št. 12 v Breezy Hill, Kans.: Preds. Mart. Smolsbnik, Box 94; taj. John Vrabitsch, Breezy Hill Sta., Kan», Box 1 : hlag. Rochus Godina, Mulberry, R F. D. No. 2 Box 125. — Seja se vrši vsako 2. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 13 v Richwood, W. Va.: Predsednik F. Zadnik, Box 729; tajnik M. Škof, Box 729; blagajnik Karl Zadnik, Box 729; vsi v Richwood, W. Va. •
Dr. št. 14: John Gomilar, pred., R. F. D. No. 3 Box 146; Josip Glavač, tajnik, R. F. D. No. 3 Box 144; Frank Kovačič, R. F. D. No. 3 Box 150, blagajnik. Vsi v Johnstown, Pa.
Z URADA GLAV. TAJNIKA.
S prvim oktobrom t. 1. so stopila v veljavo na prvi redni konvenciji popravljena in dopolnjena pravila naše dične, lepo napredujoče S. D. P. in Penzijske Družbe. Novo izvoljeni uradniki so prevzeli svoja mesta in nov duh in večje navdušenja preveva v naši organizaciji. Kakor vidite iz poročila napredujemo, člani pristopajo k društvom in želeti je, da bi se začeli za družbo zanimati tudi rojaki po tistih naselbinah, koder še ni društva podrejenega naši Družbi. Obstoj Družbe je zagotovljen, kajti naša Družba sedaj sloni na 14 močnih društvih, ki štejejo skupno okoli 500 elanov. Prve tež-koče so premagane in delo bo šlo sedaj gladko naprej. Družba bo čimdalje rastla v številu članov in na premoženju. Zato noben ne riskira ako stopi pod okrilje naše Družbe, temveč se sme z vso gotovostjo zanesti, da bo Družba spolnila naipram njemu in njegovim dedičem kakor predpisujejo pravila. Ugodnosti, katere daje naša Družba svojim članom so dobre in za vsacega delavca neprecenljive vrednosti. Ni samo dosti, da družba skrbi za vas za eno leto če ste bolni in da vaši dediči dobe par sto dolarjev posmrtnine, temveč človek — delavec —- se mora preskrbeti za slučaj, da je bolan več kot eno leto, da dobi podporo ako je neozdravljivo poškodovan in da se zanj kakor tudi od njega odvisne skrbi po preteku enega leta. To važno vprašanje rešuje naša Pemzijska Družba. Kdor želi podrobnosti naj še danes piše na podpisanega tajnika ali pa vpraša kateregakoli člana S. D. P. in P. Družbe.
Vsim krajevnim društvom oziroma tajnikom polagam na srca, da delujejo na to, da kar največ novih članov pridobe, tistim elanom pa, ki imajo potne liste, da zberejo najmanj osem mož in u-stanove novo društvo ter ga priklopijo S. D. P. in P. D. Če bo vsak storil svojo dolžnost bomo kmalu imeli 1000 članov. Toraj na delo da dosežemo 1000 članov še to leto!
Društva in društvene tajnike o-pozarjam, da pazijo pri izdelovanju mesečnih poročil, ker z natančnostjo in točnostjo prihranijo sebi in glav. uradu mnogo nepotrebnega dela in sitnosti. Poročila, ki niso prav izdelana bo glav. urad vračal nazaj. Posebno je treba paziti pri izdelovanju plačilnih nakaznic za bolniško podporo, pri čemur se naj jemlje v poštev, da glavni urad izplačuje bolniško podporo trikrat na mesec in sicer vsakega 10, 20 in 30. Bolniška podpora je 81.00 na dan in ases-ment je $1.25. Od prvega oktobra naprej je treba upoštevati, da je tudi pristopnina različna in sicer za prosilce od 16 do 25 leta $1.50; od 25 do 35 leta 82.00; od 35 do 45 leta pa 83.00; mesečni asesment pride še posebej.
Društveni uradniki so naproše-ni, da pošiljajo ves denar na novoizvoljenega glavnega blagajnika Ivana Gantar, Box 286 North Chicago, Ul., ki je prevzel od starega blagajnika vse društveno i-metje oziroma gotovino v najlepšem redu, vse druge zadeve pa pošiljajte na glav. tajnika Josipa Hauptman, Box 140, Darragh, Pa.
Omenim naj budi, da “Opravil-niki” so že tiskam in da sem iste razposlal na društvene predsednike, katere prosim, da vodijo seje natančno tako, kakor je predpisano v Opravilniku.
Tudi pravila bodo kmalu izdelana in ko hitro bodo gotova jih raz-
pošljcm na društva, da jih razde-le med člane.
H koncu poročila prosim še člane naše vrle družbe, da se naroče na naše Glasilo — Glas Svobode — in da se v glasilu pod dopisi o-glasijo ter agitirajo za Družbo.
Z bratskim pozdravom
Jos. Hauptman, gl. taj.
DAROVI ZA SLOVENSKO SIROTIŠNICO.
Pola št. 406; nabiralec Frank Mahnič. Darovalci: I. Gavš 81-00; po 50c: F. Mahnich, F. Korenič, F. Kariž, Ivana Kariž, L. Hlasnik, V. Bezek, J. Šilc, J. Zajc, Terezija Gillach, ‘N. Magovech, J. Mago-vech, J. Ornik, B. Suolt, M. Vera-Vich; po 25c : M. Raspar, M. Kočevar, I. Župan, J. Antoniear, A. Filipčič, Ana Filipčič, M. Brkič,
M.	Katalinič, F. Majzlik, 'J. Hren, F. Hren, Marija Hren, Š. Šebina, J. Miklavčič, M. Koški, J. Antoni-čar, J. Vojnar, J. Mozi, J. Brle-tich, 'S. Mafinic, J. Bučar, M. Topolika, F. Cvok, I. Tomac, F. Karol, M. Katich, D. Čoppi I. Karol,
N.	Žirkovich, Š. Vukovich, John Osopički, A. Prpich; Št. Zore 20c. —Skupaj $16.45.
Pola št. 49; nabiralka Antonija Orach. Darovalci: po 50c: Frančiška Urabich, Antonija Orach, Fani Kroprivšek, Marija Sukar, Fani Kerstnik; po 25c: Marija Bregand, Alojzija Dolenc, Veronica Podlevšek, Frances Peček, Terezija Kamnikar, Terezija Kastelic, Anna Pražen, Rozi Markušek, Fani Bizjak, Mary Bizjak, Kati Zmerzlikar, Uršula Hvala, Ivanka Požtišek, Justina Bergant, Marija Kos, Marija Heller; Matilda Sluga 20e. — Skupaj $6.70.
Pola št. 163; nabiralec Louis Strle. Darovalci: po 50e: A. Hribar, J. Korošec, L. Strle, A. Poje; Ludovik Zaman 25c, J. Zakrajšek 25c, A. Arhar 30c, J. Dolez 15c. — Skupaj $2.95.
Pola št. 129; nabiralec Lov. Jeras. Darovalci: M. Jeras $1.25; po $1.00: A. Obed, M. Močnik, F. Wičič, N. Glagovšek, J. Oblak, L. Jeras; F. Mihečič 25c. — Skupaj $7.50.
Pola št. 392; nabiralec F. Klein-šek. Darovalci: po 25c: F. Pirtz, J. Penšar, F. Kleinšek, V. Hmelič, J. Kastelic, J. Joeh. — Skupaj
$1.50.
Sku,p ................$ 35.10
Zadnji izkaz ......... 419.62
Skupaj ...........$454.72
POZOR PREMOGARJI!
Farme obdelane in neobdelane v Illinoisu, premogovem okraju, nad 20 majn okoli, aker od $25 do $65. kupi se lahko. Plača se takoj $50 in ostali znesek po $10 na mesec; vsa svota pa proti takojšnjim plačilu (cash) 5% ceneje.
Tukaj 'lahko delaš po leti doma na farmi, po zimi pa v majni. Ako placuješ mesečno za farmo, je komaj toliko, kot bi plačeval rent za hišo in čez par let boš imel plaćeno farmo ter ne bo Ti treba več hoditi v majno.
Farme so po 10, 20, 40, 80 in 160 akrov.
Imam tudi zemljo v Texas in S Dakoti, kjer je že več Slovencev naseljenih in jim gre dobro.
Obrnite se zanesljivo na svojega linijskega brata, ki pozna Vaše razmere, ker tudi jaz sem že 20 let vposlen pri majnah. Zadnjih 8 let delam vse poskušnje s kmetijstvom in tako sem izbral zemljo v najbolj pripravnih krajih, da vsak lahko kupi in postane sam svoj gospodar.
Za pojasnila pišite na:
Math Gaishek,
R. R. No. 2	Nokomis, 111.
(Adv.)
Oh! Moja glava!
Ljudje, ki ne vedo, kako zatreti glavobol, veliko trpijo po nepotrebnem. Ko vas drugič glava boli, vzemite Severove Praške zoper glavobol (¡Severa’s Wafers for Headache and Neuralgia). Vse vrste glavobolov se vdajo njihovim učinkom. Prodajajo jih vsi lekarnarji. Cena škatljice — 12 praškov 25 centov. Izdeluje jih W. F. Severa’ Co., Cedar Rapids, la. (Adv.)____________________________
^Ali ste že obnovili naročnino na “Glas Svobode”? Blagovolite to takoj storiti, ako ždite da s« vam list redno pošilja!
Dajte zdelati svoje tiskovine pri
SPRAVEDLNOST”
1825 Loomis St. Telefon Canal 1015
Cene zmerne	—o—	Delo solidno
“8PDAVPm NO«.T” edini češki, unijski dnbvnik
*-’r v	I STANE 10C. NA TBDEN.
AVSTBO-AMERIKaNSKA-LINIJA,

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO


Argentina
Alice
PARNIKI PLUTE Io IZ NEW YORKA
23. oktobra
6. novembra
Martha Washington 16. nov. Laura	13. novembra
Parniki odplujejo vedno oo irelah ob 1. uri pmoldne iz pristanišč« Bush’s Stores, Pier No. 1 na «oicu 51te v S mth Brooklvnu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba: občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU
GLAVNI
ZASTOf»
ZA
AMERIKO
Phelp’s Bros. Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
K. H. Kempf glavni zaet. na zapad u ISO N. La Salle St. CMcago
Modne obleke in svršniki.
Največja zaloga, najboljša kakovost in najnižje cene najdete vedno pri
JELINEK in MAYER, imitelja
vogal Blue Island Ave in 16 cesta
Q-
M. A. WEISSKOPF, M. D.
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 47«
Uraduje na svojini domu: od 8.—10. ure predpoludne od 1. —3. ure popoludne In od 6.—8:30 ure večer.
V lekarni P. Platt,
814 Ashland Ave.: od 4.—5. popoludne.
Ob nedeljah samo od 8,-—10, ure dopoludne doma iu to le izjemoma v piav nujnih slučajih.
DB. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
é
ATLAS BREWING CO.
sinje na dobrem glasa, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
C
LAGER
I
MAGNET
I
GRANAT
Razvaža pivo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Kadar ot
ta_
Compagnie Générale Transatlantique
Iz New York v Avstrijo des Havre Basel.
Potniki tretjega razreda dobivale brezplačno brano na parnikih družbe, snažne postelje, vino i» razna meena jedila.
Pristanišče 57 North River vznožje 15th St, New Yorh Cit)
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob io. uri zjutraj: S. S. France nov dvovijak)	8. S. La Provence
S. S. La Lorraine	8. S. La Savoie
Najboljše udobnosti v III. razredu.
Odplujejo vsako soboto ob 3. pop.
S. S. Rochambean (nov. dvovijak)	S. S. Chicago
S. S. Niagara	S. S. La Touraine
Glavnizatopna 19 State St., New Virt.	MAURICE W. KOZM1NSKI.
glavni aastopuik za zapaiu. 13 J V. Djartnrn St. Chicago, III
ANGLEŠČINA.
Poučujemo že peto leto angleš-10 in lepopisje potom dopisova-a. Dobri uspehi, lahka metoda, iite se doma. Pouk traja do šest isecev. Nizka šolnina. Pišite po jasnila še danes.
LOVENSKA KORESPONDENČNA ŠOLA.
40. St. Cleveland, O.
Telefon: Canal 3014
MAZDAH!
S A L O O N
s kegljiščem
kjer točim vedno sveže pivo in droge razno vrat' ne pijače. Domače vino. Unijske cigare.
Potniki dobe pri meni čedna preno čiSča. Potrežem vsakemu točno in izborno.
MARTIN rOTOKAR
1625 So. Center Ave., Chicago, 11L
DJPiSI.
Waukegan, 111.
Prosim, da priobčite teh ¡par vrstic o tistem zvitem lisjaku .Sojar-ju, ker sem prepričan, da bi 'bilo vse pomirjeno, ko ne bi on imel svojih prstov vmes in špekuliral na našo faro. Toda toliko rečem, da Bojar je pri nas manj priljubljen hot je pri vas v Ohieagi. O tem Iže vedo tudi vrabci na strehah .povedati. Od kar se vrši ta afera se je med nami poživil pesniški duh. In tu Vam pošljem par •kitic, v proslavo in spomin meven-ljivega, srboritega Sojarja.
I.
Dva meseca je od tega Ko smo viđ’li Sojarja Ko je neko jutro ves krmežlav Na deseti cesti karo pričakoval.
n.
Njegov obraz ga je izdal,
Da tisto noč ni prav nič spal.
Kje je bil, se lahko sumi,
Ker šampanc iz čase bujno šumi.
m.
Da je bil Sojar res zaspan Nam je pričal njegov dušni stan, Ker on še tolik’ ni vedel Da se je na drugo karo vsedel.
IV.
Baj vendar Tone, tu nis’ bil prvič Pa si se tako zmotil v drugič, Takrat bi lahko odpeljal te Kamor bi koli hotel.
V.
Kmal’ potem spet pride v Waukegan,
Od neke Jedno te menda poslan, Da bi na seji bil tolmač —
Obrnilo se je pa drugač.
VI.
Na zborovanju mu nekdo reče far, Pa beseda “far” je zanj prehuda stvar
In ko smo ga prepričali, da je tako Nam je podal svojo roko.
VII.
Potem pa prosi ta kanarček vse navzoče
Da naj o tem molče kar mogoče Ljudje so sc mu pa zasmejali In tako Sojarčka kot tolmača u-gnali.
VIII.
Ta šolobarda je kot povodni kos Ki povsod vtakne svoj nos,
Da se pa to ne lažemo,
Mu kar preč dokažemo.
IX.
Ustanovili smo tu Sokole To on nam ni dal pravo Potem ipa Slov. Nar. Čitalnica To nem’ je blo čez glavo.
X.
Pa vendar Tone kaj misliš ti,
Da vtakneš se v vse stvari.
Mar pusti nas pri miru Ker si se dovolj visim ‘zamiru’.
XI.
Ves kaj povemo Sojar ti,
Da nam se tako zdi Da učit bi mogel ti tako Da ljubit’ se mor’mo med sabo.
XII.
Saj to vendar nauk je Kristusov. In stem si se hudo ti pregrešil,
Ko take članke pisal si,
Kot da boš glib ti nas rešil.
XIII.
0,	veš naše misli so pa te-le:
Na primer da bi blo tako-le, Kadar te bomo še tukaj dobili Te bomo z mokrimi cunjami podili.
XIV.
No, saj tega se ti bojiš,
Zato tud’ ko j nazaj zbežiš,
Kadar pa prideš greš v zavetišče, Da te kak strankar ne obišče.
XV.
Vidiš, Mežnarjev iz Šiške, kam to pride,
Kam tak človek, ko si ti, zaide ? — Mar bi šel po tisti ulici špancirat, Ko si začel za Waukegan dopise študirat.
#
Ker mi verzi več ne gredo naj še omenim sledečo dogodbico vsim tistim rojakom v GhiCagi, ki so kaj darovali za sliko, Jjatera je bila podarjena g. Plevniku, kot u-stano vitel ju ehicaške fare, da bodo vedeli, kako se njihov dar spoštuje.
Predno nadaljujem, naj omenim, da mi je to resnično dogodbo pripovedoval M. Gr. in sicer takole :
Ko stopim v farovž, brž spoznam, da ga ima gospod precej v glavi. Veli mi, da se vsedem, kar
sem storil in nato zakliče: Neža, Neža! Neška je prišla z rdečimi, solznimi očmi in možakar ji reče: Prinesi dve flaši mašnega vina! Neža res prinese vino, katero je vzel father, natoči kozarce in napije prej omenjeni sliki: “Ti si Janez, jaz sem Janez, Janeza sva oba.” Pri tej napitnici pa father udari is čašo ob šipo na sliki, ki se je vsa razbila in tudi sliko pokvarila oziroma prerezala. Nama-lani Janez je bil raztrgan, živi Janez pa pijan kot bat. In meninič tebinič je father rekel: Vidiš Kušarjev Janez, še ni nikoli imel brk, sedaj jih pa imaš, ha, ha, ha...
Tu ima g. Bojar priliko, da zopet teče k Jezuvitom in vpraša, če je res, kar sem jaz napisal.
'Pozdrav!
L.	L. naročnik.
East Helena, Mont.
Prosim, da mi dovolite malo prostora v delavskem listu Glas Svobode, da malo pojasnim tukajšnje delavske razmere. Tukajšnja rudotopilnica dela s polno paro; dela so težlka in mučna in dim je strupen.
Vsak teden čitam par naprednih časopisov in me zelo veseli, da se naš narod probuja in zanima za slovensko sirotišnico, ki se bo u stanovila na svobodomiselni oziroma narodni podlagi. Le žal, da se tukajšnji rojaki tako malo zanimajo za svobodno misel in socija-lizem. Pri vsaki slovenski hiši bi morali imeti vsaj en slov. naprednih listov, pa bodisi Glas Svobode, Proletarec ali drug list, samo Am. Slo v. ne.
Ja'z, mlado dekle, kar iz vse svO' je duše črtim A. S., ker razni slov. duhovni tako ostudno in strupeno pišejo o vsem kar ni njim po vol ji, ker duhoven duhovnu oči izdera, blati in ugovarja.
In kako Vam naj narod veruje, ko zlivate gnojnico v obraz svojih tovarišev. In zakaj tako? Nevoščljivost, zavist in hrepenenje po denarju, ‘ki je vaš bog, to so tri stvari, ki prevladujejo med našo duhovščino.
Tudi pri nas imamo enega teh nedelaničev, ki ni naše narodnosti, a ga imamo še nekako pod našo kontrolo. No, toliko se je z našimi žulji le opomogel, da si je kupil motorcycle, da se vozi okoli in zibi ja hude muhe.
Koncem tega dopisa pozdravljam vse svobodomiselne rojake in rojakinje širom Amerike, in želim da bi se jih veliko prebudilo iz trdnega spanja ter ponovim na ročnino na eno leto in 25c listu podpore.	Mary Strainer.
Barberton, 0.
V	listu za Slovenski narod v A meriki ter Glasilu K. S. Katoliške Jednote št. 42 1.1. je dopis iz Bar' bertona iz pod peresa zastopnika Kalamonovega žegna, po imenu lažnivi Miha Železnikar.
V	tem omenjenem dopisu je laižnici Mihec v javnost pokazal da je v resnici to kar se ga je obsojalo že pri njegovem prvem napadu na tukajšne rojake. Sicer ne bi odgovarjal na tako podle laži, ampak, ker se mi zelo potrebno vidi, d potegnem lažnivcu že priraslo masko iz hinavskega obraza, ter da se ga pokaže v pravi luči. Za radi tega prosim čitatelje lista Glas Svobode, da mi odstopijo malo prostora. V njgovem do kraja hinavskem dopisu napada moje otroke češ: nagi po štritu kruha “petlajo”: Fe j te bodi! — Lažnjivec!
Ako si ti tak bogatin in sv. A-lojzijus! zakaj pa delaš ob nedeljah v tovarnah? Ako si še kaj druzega čital kakor kalamonov že g en bi gobovo moral kaj vedeti o štrajku v Lawrence, Mass., ter od štrajkarskih 119 otrok, ki so zdravniki prenašali, da izmed vseh 119tih nima ne jeden spod-nega oblačila, ako ravno so stariši izdelali na vozove volnene obleke, ter da so otroci stradali že prvega dne njih rojstva in da so otroci pomankanje trpeli še v maternih telesih, ter v nadalje so prenašali omenjeni zdravniki, da ravno to pomeni počasno umiranje nareda.
Kaj praviš Mihec, kdo je It krvoses? Ali ni to kapitalist? Tisti kapitalist ki mu je cerkev golo o-rožje?
Okoli štiri tisoč let od kar nam sv. vera gospodari, ter poučuje, zakar pa še danes nimate ničesar pokazati druzega kakor prepL t*v
neslogo in moritev eden druzega, v to mi jC potrdilo papežev “že-gen; na Italijansko vojsko, ter zgodovina “Chilsholm Polsko Rusko.”
To je načelo črne bande, in kdor ne tuli v Vaš rog, tega pa le križaj in “gajžlaj” ga, da ga vrag vzame. Ampak nismo več v kame-nitem času. Zora puca svita se, bit če beli dan.
Pozdrav svobodomiselnim čitateljem.	Fr.	Levstek.
Black Diamond, Wash.
Zopet Vas prosim, da mi odstopite malo prostora v listu.
Tukajšnjih razmer ne bom popisoval, ker je vse po starem, vstaviti pa se hočem pri štrajkar-jih v Renton, Taylor 'in Bain. V gori omenjenih premogovih rovih štrajikajo že dalj časa. S prva je kazalo le malo upanja za delavsko zmago, sedaj pa se je obrnilo že na bolje. Delavci vstrajajo in ker so skabi uvideli svoj beden polo žaj so začeli pristopati k uniji ali pa poberejo šila in kopita in hajd drugam. Na Bain je družba iizgna la vse družine iz svojih barak in se je že veselila, da je zmagala nad delavci, toda stvar še ni od ločena, delavci se ne podajo. Druž ba na Taylorju se še ni poslužila skrajne sile, dasi je delavcem na povedala, da se muf a jo iz družbi nih barak. Delavci se za to ne brigajo in se tudi nočejo vrniti na delo, dokler družba ne pripozna njihove organizacije. — Delavci vstrajajte in zmaga bo vaša, saj se že sedaj kaže, da se bo morala družba podati.
Smolo ima družba v Rentonu Ta nima svojih stanovanj in je morala za silo zgraditi nekake barake za garjevce, ki pa niso nič kaj zadovoljni s položajem in golaznijo, katere je baje vsepolno v teh barakah. Tudi zadosti skabov ne morejo dobiti in tisti, kateri so sedaj tam še toliko premoga ne skopljejo, da bi mogla družba pokrivati stroške, to je plača skabom in posebni ¡policiji, katerih kar mrgoli okoli rova. Skabi so prav nezadovoljni in se jim nič prav ne dopade, da jih ima kompanija zaprte v ograjah, kot ranchar svoje kozle. Vse mesto simpatizira s štrajkarji.
Zadnje dneve je dobila družba hud udarec. Ista je zaprosila pri višjem državnem sodišču v Olym pia za sodno prepoved, vsled katere bi bilo prepovedano štrajkar-jem priti blizu rova in nadlegovati skabe. Višje sodišče je prošnjo družbe odbilo iz razlogov, da štrajkarji se vedejo mirno in ne dela jo nobenega nasilja in da nikdo nima pravice zastrašiti in zapreti javnih potov, vodečih do premo govnika. Poleg tega je tudi okrajni šerif na strani štrajkarjev. On je namreč deputiral tri može, ki pazijo na družbino (policijo, da ista nič žalega ne stori mirnim štrajkarjem.
Razumeti je treba, da smo ravno sedaj v času volitev in da se bi rada gospoda, ki bi bila rada zvo-Ijena v javne urade, prikupila delavcem.
Štrajkarji izkoriščajo to priliko in dan in noč prav sistematično nadlegujejo skabe, prigovarjajoč jim, da.stopijo v unijo in se ž njimi bore za pravične delavske zahteve.
Ulični pohodi štrajkarjev z ameriško zastavo so na dnevnem redu. Vse marca, staro in mlado, žene in mo-ži. Vsak vlak, ki pripelje skabe ustavijo in skoro vselej sf posreči štrajkarjem pregovoriti skabe, da ne gredo na delo.
Žene, otroci in možje oblegajo obgrajen rov prav na stari judovski način, ko je padla Jeriha.Otroci imajo pdščala, žene pa nosijo piskre na glavah isn z renami razbijajo. Rečem vam, to je godba, ki je kaj neprijetna skabom. In moderna Jeriha se trese, ograja popušča, skabi eden za drugim ubežavajo. Ne ho dolgo ko se bo morala družba podati.
Pri vsem tem pa je treba pov-darjati, da štrajkarji nimajo najboljših časov in da je veliko zatajevanja posebno tam, kjer je velika družina. Čast uniji, ki podpira štrajkarje po svoji moči. In •ast štrajkarjem, ki stoje trdno kot nepremagljivi stebri v boju za obstanek in priznanje njihove — delavske organizacije — unije!
Matt Petchnick.
Opomba: — Dopisnik Kovačič iz Rentona nam skoro isto poroča kot somišljenik Petchniek, edino s tem dostavkom, da omenja, da se je štrajk pričel že 9. julija in svari rojake, da ne hodijo tam za delom, dokler ne bo štrajk poravnan. 0 tem bo poročal v našem listu. —•
PulLman, 111.
Ker še ni bilo nobenega dopisa iz naše naselbine, sem se namenil, da .poročam par vrstic o tukajšnem položaju. Z delom gre tukaj srednje, za nekatere bi bilo ddbro, da bi delali po dnevi in ponoči, drugi pa komaj, da se preživijo. V društveni stvari smo dobro napredovali, namreč napravili smo to, kar je bilo že davno na Pullmanu potrebno. — Ustanovili smo društvo in priklopili ga S. S.
P.	Z. Tukaj vabim vse rojake in rojakinje v Pullman in okolici, kateri še niso v kakem društvu, da bi pristopili k našemu društvu. Za mali prispevek Zveza plača $8 bolniške podpore in pet sto usmrt-nine. Ker je dovolj takšnih, ki niso v nobenem društvu prosim naj vzamejo to na znanje. Pozdravljam vse brate in sestre S. S. P. Z. in čitatelje Glas Svobode širom Združenih držav.
Frank Pretnar.
Cleveland, O.
Na razna vprašanja, ki krožijo po Clevelandu, kaj je dalo povod pri društvu št. 20 S. S. P. Z. v Clevelandu, da so napadli pri društveni seji mene in mojega brata ter me bili s pestmi do krvi, brata pa pobili na tla s stolem ter ga surovo osuvali, da je prišel z razbito glavo skoz vrata, odgovarjam v kratkem ter pojasnim celo afero društvom S. S. P. Z.
'Napadalcev je bilo kakih dvanajst, ki so 'bili nahujskani od gotove j t ra ni. Razume se, da dvanajst ljudi ho vedno strahovalo e-no osebo, kedar pride do sile s pestmi. Ker mi suroveži z besedo niso mogli do živega, ker so bila pravila na moji strani so me napadli s pestmi, poprijeli so se telesne odporne sile in me hoteli na ta način prav surovo in nazadnjaško strahovati. Cela zadeva se vleče že dva meseca in so mi vzroki deloma tudi znani. Toliko le re čem, da niti eden ne uteče izpod mojega peresa., pa naj stane, kar hoče in če bo treba posežem tudi izvan Clevelanda.
Manever Lojza Pirc se ne bo posrečil, pač pa ga bo zadela blamaža, da bo še plesal okoli rdečega soda. Za njegove strele se prokleto malo brigam, toliko več pa za njegove spletkarije, mašetarije in načrte. Njemu bi svetoval, da bi bilo 'zanj veliko boljše, da se zo pet obrne za podporo v Ljubljano na št. 13, kot pa da hujska proti meni ljudi, ki nimajo presodkov.
Razume se, da če se znebi mene in Jakoba Hočevar, da bo šlo potem vse bolj gladko; tega pa on ne razume, da sam sebe tolče po zobeh.
Radoveden sem, kaj poreče 104 društev S. S. P. Zveze, kedar jim pojasnim celo zadevo? Suroveži menda mislijo, da bode z zavijanjem in 'z lažmi vsa stvar lepo potlačena, ampak motijo se. France Krže nas je slabo poučil, on je slab učitelj in vedite, da S. S. P. Zveza ima pravila, ki se bodo morala upoštevati, če ne z lepa, pa s sodnim potom. Pravica naj velja!
Radi nekaterih neotesancev ne bo nosila S. S. P. Zveza in ne društvo Lunder Adamič, št. 20 onega umazanega pečata, ki ste ga vi prizadjali z vašo surovostjo. Madež bo zbrisan, ako se bodo pravila upoštevala, jaz pa vas bom naslikal pred javnostjo in vas pokazal v pravi luči, to pa zato, da ne bo ljudstvo po napačnem sodilo o-nih, ki so bili proti meni nahujskani.
¡Clevelandska javnost zve v kratkem o celi aferi in se ne bom oziral ne na desno, ne na levo, še manj pa na strupeno pisavo g. Pirca, ki se bo pral kot zamorec, ki ibi rad bel postal. Do tistega časa prosim, da se opusti vsako čvekanje, potem pa govorite za moj del kar hočete.
Toliko v vednost radovednežem in clevelandskim petelinom.
Aug. Kužnik.
It doesn’t pay to neglect
yOUr HaoI'H« _JS!Si!í!!"hl]MjrÑl;!!*.!!► *
hiituui
če pridete domov bolni, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov?
Dr., Richterjev PAIN-EXPELLER
poznano staro domače zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite.
Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice.
Čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime.
r. AD. RICHTER ô C0..21S Pearl St.. New York. N.Y.
^	Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25«. ali 50e.)
BS
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
Ul 9 So. Centre k., Chicago, lil.
Se priporoča vsim Slovanskim dmštvam za izdelovanje društvenih. znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najoknsneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči mm pristnost in okusni izd«lok naročenih potrobiti».
PlUto v svojem Jeziku za vzorce In cenik
J. F. HALLER GOSTILNA
prve vrate, tel in gorak _
in importaran i likerji.	Tel. Canal SOM.
2103 Bloc Isltnd Av. cor. 21.St
Magnet pivo, mrxel in gorak prigrizek. Domači
SVOJI K SVOJIM!
Slovenci, podpirajte bode” z inseriranjem !
‘Glas Svo-
“Ali že imate gramofon? Ali i-mate slovenske gramofonske plošče? Rabite ii uro, verižico, prstan ali kakoržnosibodi zlatnino ž& srebrnino ? Vse to najdete v našem ceniku, kterega Vam poAjemo zastonj, in poštnine prosto, samo pišite ponj.”
A. J. Terbevec l Co.
P. O. BOX 25, DENVER, COL.
Dobra Unijska Gosi il na,k)"
•e
dobi
rr-ÄESJ«- S. Stastny
2005 Blue Island Avs.
veliki Dvorana za drultvene in unijoke aeje, in druga dvorana sa koncerte, ženitve in aabeve.
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
eor. 19. Plaoo.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
jeseosle inziMe Mi
Phone: Canal 80.
H0ERBER’S CREAM OF MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. in Llaicoln Street
Prost gorak in mrzel prigrizek vsali dan.
it
SLOVENCI POSEČAJTE
Little Bobeimo”
kjer se toči izborno impor tiranoplzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepul
izvrstna kuhinja. Pina vlaa Iti stnodke.
Za obilen poset se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop.
I Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av. in zap. 18. ol.
The Konrad Schreiei Co.
Shebojrgnn Win.
Varitelji najboljšega pira v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.
ODVETNIK
PATENTI
GIRL STROVER
(Ssfesstsv 1009)
133 WASHINGTON ST.	CHICAGO, ILL
Til. Ita MAIN
GOSTILNA
kjer je najrei zabav» in najv»« vitka za par centov s biljardne miso na razpolago. Vsa to sa doM v gostilni
John Košiček
1S0T >. Osntrs Avs. Ohisag«, DL
Telefon Canal 1439.
“The Roosevelt Snloon”
ROCK SPRING3, WYO.
A. Justin, lastnik
in trgovec z vinom, cigarami, mrzlim pivom itd. — Se priporoča SlovencemI
"SlBTBDian CM” Saloon
V STRINGTOWN, Leadville, Colo.
e priporoča Slovencem za na irano in stanovanje.
JOE LANIOH, lastnik.
Slovenska gostilna
1251 So. Santa Fe ave., Pueblo, Col«
Tu dobiš vedno sveže Walterjev pivo, oh loška vina, dobro domač žganje im najboljše s motike.
Slovenci obiskujte nas.
J. GABER, lastni!
j Za i
S tcial Club Saloon
- Edina s ovr nsk „ tvrdka v mestu -
J, KlanclM in J. Pnnge^ii!
312 Garrison Ave.
lastnika ia pro t. alea likerje» na debelo.
Prenočišča za potnike.
FORT SMITH, ARKvNSAS.
Za vsaiko bol v vaših udih telesu rabite
SCHEFFLOV ORIGINALN MUSTARD LINIMENT
Isti Vas hitro ozdravi in olajš bolečine takoj. Se dobi pri.
LOUIS SCHEFFEL, lekarnarja
20. cesta in Blue Island av
‘OOVOIHO
lrgovina s novodobnim obuvalmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah
JOHN KLOFAT
631 Blue Island Ave., Chicago.
Druga vrata od KasparjeveBatik.
RAZNO IN DRUGO {
kranjsko.
Nevaren človek. Matija Šiljak, akordant v Birčni vasi, se je sprl z Jožefo Pirc iz Vel. Podljuibna radi tega, ker mu je ta očitala, da kaj da misli, ali jo bo vzel v zakon ali ne. Tako je prišel 18. m. m. v Žagarjevo gostilno, kjer je ta stregla. Ko jo je ugle del, jo je začel psovati z raznimi priimki in sumhičenji in slednjič skočil za njo na cesto in ustrelil proti njej iz samokresa. Strel ji je ravno mimo glave letel in je le sreči pripisovati, da je ni zadel.
Lehkomiselna mati. Posestnica Marija Bostičeva iz Sel pri Radečah na Dolenjskem je napravljala kosilo; zakurila je domačo, takozvano kmečko peč, in potem še v isto naložila več drv, meneč skuhati ipozneje svinjsko klajo. Peč se je seveda znatno razgrela; bilo je tako vroče, da bi se je ne bilo smeti dotakniti. Okoli tretje ure popoldne je položila Bostičeva svojo sedemmesečno 'hčerko na peč, ki se je bila do tega časa še bolj razgrela ter odšla po svojih o-pravkih. Otroka je Bostičeva položila na peč nepokritega pač pa na neko vrečico, v kateri so bile pleve. Ker je ¡bil otrok razvit, se je vsled pregibanja zvalil na golo peč in se na nji tako opekel, da je 'bil po desnem licu, trebuhu in obeh nogah popolnoma do kolen opečen. Otrok je vsled hudih bolečin čez par dni potem umrl.
Poskusen in izvršen samomor. Te dni se je v svojem stanovanju v Pražakovi ulici ustrelil 1898. v Sv. Lorencu pri Ptuju na Štajerskem rojeni kavarnarski vajenec Anton Kleinschek. Dal je s samokresom tri strele in se je le z enim zadel vdesno stran čela. Padel je na tla in takoj začel klicati na pomoč in tarnati, češ, kaj sem storil, potem se je pa onesvestil in so ga prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico, kjer upajo, da še okreva. — Tragično srmt je pa storil preka j e valeč mesa Oton Hartmann. Le-temu je pred nekaj časom umrla žena in se je pred kratkem oženil drugič. Nedavno je pa uredil vse račune, potem pa šel na pokopališče v ¡Stepanji vasi ter se na grobu svoje pokojne žene ustrelil. Njegovo truplo so položili v mrtvašnico v Štepanji vasi, kjer bode tudi pokopano.
Nesreča. V predoru pri Novem mestu rušijo sedaj gorenji rov in družijo tako oba rova v predor. Pri tem delu je zdrsnil zaposlen delavec z višine par metrov. Oprijel se je za kamen, ki se je pa rušil z njim v globočino in ga tako težko poškodoval na desni strani, da je vsled poškodbe drugi dan u-mrl v moški bolnici v Kandiji.
V Nestopli vasi pri Semiču je u-mrla 801etna Neža Jurman, katero je pred mesecem napadel Maks Erhard, da bi jo oropal in jo pri tem ranil. V mrtvašnici v Nestopli vasi se je podala sodna komisija, da dožene, če je Neža Jurman u-mrla naravne smrti ali vsled poškodb, zadoblenih od Erbarda. — Erhard bi moral priti že pri zadnjem porotnem zasedanju na zatožno klop vsled poskusa roparskega umora, a se je obravnava preložila, ker ni mogla priti Neža Jurman k obravnavi. Če je sedaj Neža Jurman umrla vsled Erhar-dovih ,poškodb, bo tožen roparskega umora, ki se kaznuje z vislicami.
PRIMORSKO.
Utopljenko so dne 5. septembra potegnili iz morja v Dubrovniku. Utopljenka je 17 let stara in ni i-mela pri sebi nobenih dokumentov. Baje je neka Frančiška Ilijaš iz Ljubljane ali okolice.
Morski som. Ribič Ivan Pertot je javil pristaniškemu poveljstvu v Trstu, da je videl približno 2 km od Barkovelj čez 7 m dolgega morskega soma.
Orožnik ustrelil orožnika. — V
Molatu v Dalmaciji sta se orožnika Welch, doma z Dunaja, in Matej Glavač, doma iz Ljubljane, v nedeljo pripravljala na skupno patruljo. V rokah sta imela puške, ki sta bile po njihovem mnenju ne-nabite, ter delala vaje ž njimi. — Naenkrat se je sprožila Welehova puška in krogla že zadela Glavača v sence. Glavač je bil na mestu mrtev. — Ves obupan se je na to
Welch hotel ustreliti, vendar pa se je stražmeštru pravočasno posrečilo Welcha razorožiti. Kako je prišla patrona v Welchovo puško, še ni .pojasneno. Welcha so odvedli v Zader, Glavača pa so pokopali v prisotnosti njegovih sorodnikov iz Ljubljane.
Atentat na nadvojvodinjo Marijo Jožefo? Listi poročajo: Tržaška policija je prišla na sled nameravanemu napadu na avstrijsko nadvojvodinjo Marijo Jožefo, drugo sestro saškega kralja Friderika Avgusta. V Milah pri Trstu so aretirali štiri delavce ki so bili osumljeni kot anarhisti in ki so nameravali izvesti napad na nadvojvodinjo. Nadvojvodinja, ki biva sedaj v Miramaru, hodi namreč vsak dan v Milje, da slika tamkaj razvaline gradu. Vsi štirje aretiranci so nameravali ob taki priliki nadvojvodinjo napasti in umoriti. Nadvojvodinja Marija Jožefa je v 46. letu starosti in je bila soproga leta 1906. umrlega nadvojvode Otona ter je mati bodočega avstrijskega prestolonaslednika nadvojvode Karola Franca Jožefa. —
Smrtna nezgoda mornarja. —
Mornar III. razreda, kurjaški u-čenec ¡Štefah Pintar na vojni ladji “Zrinyi” v Pulju se je pri snaženju kotlov v dvigalu smrtno ponesrečil. Ker sumijo, da se je pripetila nesreča vsled lahkomiselne neprevidnosti ali celo iz zlobne nagajivosti, je uvedlo sodišče preiskavo.
ŠTAJERSKO.
Ociganjen je bil za veliko denarja kmet Karet v Altenbergu na Štajerskem. Dve ciganki sta prišli k njemu in ena mu je rekla, da mu pove jedno številko in bo zadel velik loz, če ji plača 950 kron. Kmet ji je odštel denar. Ciganka je potem potegnila izpod obleke mrtvaško glavo, jo položila na mizo in okoli nje nastavila 950 kron. Nato je prijela kmeta za roko, jo položila na mrtvaško glavo ter razlagala kmetu vse njegove razmere. Povedala mu je tudi številko za veliki loz. Kmet je bil vesel. Ciganki sta se klatili več dni po okolici in se dobro gostili. Bili sta celo tako predrzni, da sta prišli h kmetu še enkrat in zahtevali za novo vedeževanje 1100 kron. Kmet ni imel denarja in si ga je že hotel izposoditi pri nekem sorodniku, ki ga mn pa ni dal. Cigankama pa so postala tla prevroča in sta izginili iz tiste okolice.
Hudodelec alkohol. Iz Št. Jurija ob južni železnici poročajo: Postopač Janez Koprivc je srečal pred gostilno v Šibeniku posestnika Jožefa Seliča. Koprive, ki je bil ¡nekoliko vinjen, je hotel, da bi mu Selič prižgal cigaro, česar >pa ta ni hotel. Vsled tega razjarjen, je Koprive zagrabil nož in ga Seliču z močjo zagnal v desno oko in mu ga iztaknil. Nož je šel do ročaja v glavo. Koprivca, kateri je po dejanju hotel pobeginti, so u-jeli in ga izročili okrožni sodniji v Celju.
KOROŠKO.
Slana je pokončala po mnogih krajih po Koroškem ajdo, tako da je ljudje ne 'bodo dobili niti za seme.
Požar. Pri Malem Šentpavlu je pogorelo celo posestvo Franca Sonnbergerja. Ko je ogenj izbruhnil so domačini vsi spali, vendar se jim je posrečilo, da so se rešili. Živino so spravili z velikim naporom iz hlevov. Škoda znaša čez
15,000	.kron, zavarovalnina je precej manjša. Kako je ogenj nastal, še ni znano.
Neprevidnost. Posestnici Tereziji Rozmanovi v Galiciji je padel dveletni otrok, ‘ki ga je pustila samega v kuhinji v škaf vode in u-tonil. Katarini Schneebergevi pa je padel enoletni otrok, med tem ko je šla mati na polje v skledo pomij in tudi utonil.
Zažig. Dne 21. m. m. so zapazili uslužbenci posestnika Gabrijela Volpiča v celovški okolici ogenj na skednju. Posrečilo se jim je, da so ogenj takoj zadušili. Opazili pa so, da je bil ogenj podtaknjen, ker so našli na več mestih šope slame povite v cunje in polite s petrolejem. Iskali so požigalca, toda zaman. Po noči pa se je požigalec vrnil in zanetil na novo ogenj. Pogorelo je celo posestvo z I vsemi gospodarskimi poslopji. —
Domači so si rešili komaj življenje. Pogorela je tudi vsa zaloga letošnjih pridelkov in veliko živine. Požigalca, ki je zažgal bržkone iz maščevanja še niso našli.
RAZNO.
Samomori v ruski armadi. — V
avstrijski armadi se dogaja strahovito število samomorov, ampak tudi v Rusiji v tem oziru ni boljše. V zadnjem letu si je končalo 90 častnikov in 349 podčastnikov in prostakov življenje, leta 1910 je bilo 72 častnikov in 268 podčastnikov in prostakov. Žalostno statistiko izpopolnjuje tudi število smrtnih slučajev, ki so ugrabili 32 oficirjem in 478 prostakom življenje.
Francoska kriminalna statistika. Leta 1908 je prišlo pred francoske porotnike 3559 zločincev. — Izmed teh se jih je pregrešilo 1606 proti osebni varnosti. Morilcev in ubijalcev je bilo 776. Statistika tudi omenja, da se je morala ustaviti preiskava proti 309,101 osebam. Izmed 1606, ki so bili obtoženi, je bilo 597 oproščenih, 1008 obsojenih, od teh 48 na smrt. Zanimivo je, da je ¡bilo izmed 1606 oseb, ki so bile obtožene, 212 analfabetov, 1348 obtožencev je znalo brati in pisati, 46 jih je imelo višjo šolsko izobrazbo.
Masnica v Segedinu. V predmestju Segedina je napravila žena kmeta Jos. Talasa na svojem posestvu kapelo, v kateri je ona brala mašo in opravljala razne molitve. Kmetje in kmetice so radi zahajali v njeno kapelo in tako je imela več vernikov v kapeli nego kurat v cerkva. Slednjič je cerkvena oblast dosegla, da je Ta-lasovi prepovedano brati mašo.
Morilec svojega očeta oproščen.
V Parizu je bil usmrtil kipar C. Lefebre svojega očeta, ko je hotel ta zadušiti svojo ženo v razburjenosti. Branil je mater in u-strelil očeta. Porotniki so Charlesa oprostili obtožbe.
Koliko more biti vreden en sam vinar? Pregovor pravi: Kdor v malem ni zvest, temu se ne da veliko v pest. Poleg nekega drugega pomena ima ta pregovor tudi ta smisel, da opominja na varčnosti. — Mislimo si moža, ki bi bil živel ob času Kristusovega rojstva. Tisto leto, ko je bil Kristus rojen, torej pred 1911 leti, bi bil on dejal v hranilnico e nvinar, ki bi se mu obrestoval ¡po 4%. čez 250 let bi bil ta vinar narastel na 181 K 27 vinarjev. Toda vinar in obresti bi se obrestovali nedotaknjeni dalje. V 500 letih bi bili vredni 3,-285,900 K. Toda mi pustimo, da se vse še nadalje obrestuje in leta 1000 po Kristusovem rojstvu bi bila ta vsota že velikanska, namreč
1079,775,000,000,000 kron, torej en tisoedevetinsedemdeset bilijonov in 775 milijard kron. Leta 1910 bi bila ta vsota že taka, da bi je ne mogli sploh lahko povedati.
Zamorke, ki doje prešičke. Anglež Williamson, ki je več časa proučeval življenje zamorcev na Novi Gvineji, pripoveduje, da je našel rod, ki je na zelo nizki kulturni stopnji. Rod se imenuje Ma-fulus. Za najboljšo jed imajo človeško meso, za tem pa takoj meso mladih prešičkov. Da postane meso mladih prešičkov tem okusnejše, zato morajo njihove žene dojiti prešičke. Vsaka zamorka, ki i-ma dete, hrani obenem tudi pre-šička, ki se seveda pri tem lepo debeli.
Nesreča v rudniku. Iz Ranea-gua v Čili poročajo, da se je v on-dotnem rudniku pripetila grozna eksplozija. Osemintrideset radarjev je bilo ubitih.
Fajmošter Jaka je zaradi dokazane nezvestobe padel pri svoji kuharici v nemilost. Po burnem prizoru je Jaka pobegnil iz farov-ža in iskal tolažbe in poguma v krčmi. Delal se je že dan, ko je prikolovratil pred farovž in začel klicati kuharico. Ta pa mu za kazen ni hotela odpreti. Celo uro je Jaka trkal in klical, a zaman. Tedaj je pridrdrala mimo farovža na ponočni vaji nahajajoča se baterija kanonirjev. Fajmošter Jaka se je zapodil pred zapovednika in mahaje z rokama zaklical:
Slišijo, gospod general, prosim jih, naj bodo tako dobri in naj ene trikrat s kanonom nstrele, da se bo moja kuharica zbudila.
ZAS	TONJ v
	H
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
VsaKa Knjižica je -Vredna flO.oo vsaKemu bolnemu čtoveKu.
Akn V im;-	,tudl, bole“* * želodcu n\ vranci, led vicah in t mehurju!
Ako ste ig-ubili nado in a ko vara p-seda zabadav denar daiati, tako pišite po ooo zdravilno knpz.co, katero vam nem idoiu pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek Zapominite ei, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite knjižico °drezek ,n nam P°5 ite in mi vam pošljemo popolnoma brez -lačne one
IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSUTE GA NAM.
Dr. ^JOjS.^LISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg- ; 22 Fifth Ave., Chicaga 111.
Mene 2anima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vai proeim, da m
Gospodje: tako pošiite.
Ime. . Pošta.
Država.
ISRBSB?!		ËÜ Ul HI	I	r-v= m	
!					1
« Prank:		Sakser*			
Glavni urad : 82 Cortlandt St.,		1 i	1	Podružnica: 6104 St. Clair Ave., 'k	
NEW YORK, N. Y.					CLEVELAND, O. F
* Pošilja			! i	Prodaja	
DENARJE			PAROBRODNE F		
ï j v staro domovino ¡			\		LISTKE r
potom c. kr. poštne		1	1		za vse prekmorske [
J hranilnice na Drmaju; hitro			1	parobrodne družbe po izvirnih L	
in ceno.		!	\		cenah. M h
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro \					
l ^ ' gj tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. g					
	n? i	I	1	m	
S
s
Î
1

nciiuM»
BLEDOST IN SLABOST, NESPEČNOST,
ZGUBO TEKA,
SLAB POČUTEK PO OBEDU.
Rabite Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino, ko hitro zaparite najmanjši nered. Dajte to zdravilo dekletom in ženam, ki trpe vsled glavobola in bolečin v križu; dajte ga nervoznim, revmatičnim in slabotnim ljudem!
Za dobiti v lekarnah in pri
JOS. TRINER
1333-1339 So. Ashland Ave.	Chicago, 111
W>	—
j Hranitev ljudstva
V teku zadnjih par let so zdravniki posvetili največjo pozornost vprašanju hranitvi telesa od zgodnje mladosti do zrele starosti. Sporazumeli so se na tem, da mnoge bolezni se lahko prepreči in ozdravi z pravilno hrano. Tako zdravljenje je lahko in ugodno. Potrebno je le izbrati hrano, ki vam ugaja in dokončati gotovo mero, katero morete in smete zavžiti. Če je vaš apetit slab in prebava počasna, rabite
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino
To dobro znano zdravilo bo ojačilo oslabele prebavne organe in bo reguliralo njihovo delo. Isto bo osnažilo čreva in jih ohranilo čista in močna. Priporočamo ga za:
S
ZAPRTJE,
BOLEČINE IN GRIZAVICO, NEPREBAVNOST,
GLAVOBOL,
NEKAJ ČRTIC O IZSELJEVANJU.
Spisal dr. Slane.
Slov. narod daje v razmerju k majhnemu številu naroda precej izseljencev. V Avstriji dajejo Hrvatje in Poljaki največje število, potem pridemo takoj mi Slovenci. Friderik Hey, c. kr. vladni svetnik, računa v svoji nedavno kisli .brošuri: 'Naše izseljevanje in njega Škode (pri Čari Frumne na Dunaju), da ¡se izseljuje na leto iz Avstrije 300—400 tisoč ljudi. Že dlje časa v Ameriki živeči Slovenci računajo, da je bilo v Ameriki doizdaj stalno 100—150 tisoč Slovencev: Slovencev, ki so se stalno naselili v Ameriki, in Slovencev, ki pridejo in se zopet vrnejo domov. Na leto se lahiko računa, da Slovencev odhaja v Ameriko 15— 20 tisoč. Ti pa niso vsi izseljenci. V Ameriko potujejo Slovenci, ki
Posredovanje med kmetom in kmetije v mesta. — Meščani so se kupcem teh stvari je rodilo tr- sami vladali. Ti niso hoteli služiti
govca.
Do štirinajstega stoletja so imeli v
grajščahom. Grajščak bi bil hotel vladati meščane, moral pa je od Iif.i iS krvavo glavo; duhovnik je mestih izmed tedanjih vladarjev šc najbolj trgoval, ali moral je plesati, kakor so hoteli meščani Meščani so bogateli, ko so za
zemljišč dosti prostega sveta, katerega ¡so vživali skupno. Imeli so dosti takega za polja pripravnega sveta, host in travnikov. Ta svetla se je zval “vaška marka”. Otroci ceh tr*OTatl P° vsem !eda^ zna kmeta so si tedaj lahko	dajala
od skupnega sveta, imenovane
“vaške marke”, kako ¡polje .za-se in dobili kak travnik. Ni bilo te
večje profite. Rokodelstva pa so mojstrom in pomagačem popolni zaslužek. Meščani so sča
daj treba deliti kmetij, ne kakohfm..^fate^- udobnejše živeli
Grajscaki so to tudi hoteli, hote
drugače skrbeti za otroke, ki niso mogli doma. ostati. Ali prišlo je, da so dobili kmetje v Evropi svo jo gospodo v grajščakih in duhovnikih. Ti so rekli 'kmetu, da ga bodo varovali pred telesnimi in dušnimi sovražniki. Utrdili so se
le so se mjih ženske oblačiti z ža metom, ki je bil tedaj še drag nekateri višji duhovnik je dal za kos žameta prihodke dela 100 tla-karjev. Grajščaki so morali, ko so imeli več .potreb, več dobiti iz svoje zemlje in Gabrskega dela
na kmetskem svetu, ki je bil za-, cetkoma naselitve vseh kmetov To se J0 dalo dobiti, ako so tlakar
je (hujše lzstisbavali. Jemali '
so
seasom kmetom ves še pro stisvetinvesskupensve vaške marke, napravi v e lika veleposestva in ta k o z ai p r 1 i k m e t i j s k i s v e t kmetpotem ni mogel več do bivati iz prostega in skupnega svoje koristi in ne več zemljišč za
so se
skupna last, nastali so gradovi, samostani, farovži in ti ljudje so iobijo par sto goldinarjev za po-1 si vzeli kolikor so hoteli kmetij-t o vanj e in za življenje v Ameriki skega sveta in ga dosti sebi odlo-prve tedne. Z neko vsoto denarja čili. Na njem so naselili svoje vose mora izkazati izseljenec v A- jaške (hlapce, svoje služabnike. Ta meriki. Drugi, ki ne dobijo tega goípoóa je imela svoje opravilo, denarja, se peljejo v rudo-premo- kakor se je reklo, opravilo var gokope Gorenjega Štajerja, v I stva kmeta pred sovražniki. Iz te-.	.
VoitSberg, Leoben. Ko so le-ti kaj Ra varstva,ki se je po večjem med sv°Je ^ar0de zaslužili in prihranili, se vozijo I kmeti ustanovljalo s silo, tudi no-1	t Jm 'me lji
dalje v premogokope Vestfalua Va vera je morala s silo pregnati | ralKrali ™ niso mogli z nje v me na Nemškem. Teh je precejšnje «tare Iprejšnje bogoive, ,se je razvi- sta v tolikem številu, kakor bi ho število, največ iz slov. Štajerja; lo neko vladanje kmetov po graj- teh- 0s.tatl 80 morah lia kmečkem vzemimo vsako leto 5—10 tisoč. I ščakih in duhovnikih. Kmet je J grajs em svetou.	te ca
Primorska daja poleg izseljencev |	izdržavati te vladarje. Da-1 s > e 10 P° Je ^ s svet
v Ameriko dosti izseljencev v A- JaI jim je, kar so rabili. To je bil dal>n vernim cenijo, da ga je bilo leksandrijo in druga mesta ob davek, kakor naši zdajšnji gg. r0,)10 'P?,,?1™0’ ee ne vee> v i° srednjezemskem morju, posebno duhovniki učijo. Ta davek je ob- ]<ah «rajseakov 111 ‘c®rk;v®> — bl žensk, Slovenci se pa tudi čez zi- stajal v času, ko so grajščaki sami kmetu 'zaprt, so^ postali kmet m mo vozijo v madjarske, srbske začeli svoja velika posestva obde- ¡Ljeg”vl otroci sužnji navedene tla-šume kot šumarji. Tedi je kakih lovati iz tlake, to je kmetje so ar?'e gospo e. o vaja o . tisoč iz kočevskega okraja, ki se morali delati nekaj dni v tednu tej d° 19- stoletja. Kmetski človek je pa zopet spomladi vrne vajo. Iz e- gospodi. Duhovniki so bili vedno velJal v tek stoletjih toliko, ka ne naj večjih gorenjskih občin iznajdljivi v iznajdbah novih pla- ko1’ kak lovski pes; zamenjave so namreč iz Sorice pri Železnikih I «1, kakor navadno vladni ljudje, f? take dogajale Neznansko trp-ter iz sosednjih baških oziroma 111 iznašli so desetino, to je, kmet j-lenJe spremlja limeta v teh sto-toiminskih gorskih vasi pa hodijo Je moral dajati duhovništvu dese- ¡ebjlh- ^ se _ hudobije, storjene drvarji v zgodnji pomladi kar ti del svojih pridelkov. Ta deseti- kmebu 'v tem casib 50 se seyeda do-trumama v Galicijo. Rumunijo, Illa je potem tudi dopadala graj- gajal® v imemi Boga, v cast nje Bosno pa tudi v Turčijo, kjer so I ščaku. Kmet je moral dajati svo- j -ov'°- Cerkev je dajala svoje bla zaposleni kot gozdni delavci ; v je -fante, hčere tej gospodi v služ- S°ri°ve k temu in njeni omika pozni jeseni pa se navadno vrača- »o. Za te službe je bilo na kmetiji I nejsi duhovitejsi duhovniki so bi jo domov. Dosti Slovencev se zgu-1 rekrutiranje, kakor sedaj za voja- ’* redltelji tudi te tlakarske dobe
bi v Gradcu in v fabrikah sred- te.	\~ Moral° se '\e zlvet\ m zda-l ?e
•___ •	,________TT	,	, , .	. bilo na danih kmetijah napraviti
njega in gorenjega Štajerja.	V mestih so rokodelci, trgovci veg (pr05rt(H,a za mlajše zarode. _
Vzrok izseljevanja je navadno I svoje delo opravljali. Kmet je se- Udaj se razkosavaj0 kmetije, zdaj •želja., da pride človek na boljšo daj kupoval v mestu, kar je prej j naista;j,a;j0 polovičarji, četrtzem pašo. Doma jih je preveč, ni za «»m « napravljal. Delitev dela je I jjMniki_ otrok pa -¡e na vsaki vse življenja. Do štirinajstega «to- nastala. Kmet se je tako lahko ba-	dosti. Kruha pa ni za vse
ietja je bilo v Evropi manj ljudi. Vl1 te z obdelovanjem svojega in I pore; v mesta!	(Dalje.)
Morda 100 milijonov. V novejših skupnega kmetijskega sveta, re-	____________
časih jih je 350—400 milijonov, j dii pa tudi meščane, ki so mu pa Razdalje med zemljo in zvezdam-Kmetija je podlaga vsega gospo- 'to rejo plačevali z obrtnimi izdel-	stalnicami,
darst’va in družabnega življenja, kh katere je kmet rabil, jih pa	,	,
ona -proizvaja živila in obleko; to P^pmrijal prej, predno so bila a. s<. zaP°Pat e raz a ^ oboje je najpotrebnejše za ^a- mesta, sam in s svojimi rokodelci. Zemlj0 ““Pre“lc“«a-kega človeka - Človek je bil lo- ~ Še je potem kmet tako izhajal, ^esor 0,11 2a 2«led slede' vec, pastir, pa največ ,ga je lilo kjegova vladna gospoda v grado- t, ^ena zvezda.stalllica ni bližje kmeta - Ko je bilo se dosti ih mfarovzili «e m v ec zahteva- lem]je kot 4{KK) milijardov milj a poljedelstvo pripravne zemi.e, je pa, kak«r je rabila za tedaj tudi Lajveg jih je pa v razdalji po de-vzci brnet za-se le toliko iste, kar hr graščinah bolj skromno življe- get. do tisočkrat toliko. Po najno-jo je sam s svojo družino zamogel nje. Ta gospoda se m imela doati vejsi preiskavi je na južnem nebu ondelati. Ako je dosti novega sv e- P°treb. Ali ta skromnost je mini- Weste5a glavna zvezda Centauri ta, ga mlajši, ki se ne priženijo, la- Grajscaki — m vse kar se o zemlji najbližja. Tedaj vzemimo Primožijo v že obstoječe kmetije, teh pise, velja tudi o duhoven- za primer, da je na to zvezdo po ločijo in si pripravijo nove kme- st' n, —— so videli, da je v mestih ložena železnica, po kateri se za ti je. Ako tega sveta zmanjka, o- ti g za živila in prodajo surovin in j vožnjo plača za vsak kilometer staja potem neko število otrok do- 80 *voi poljedelski svet sami ob-1 pol vinarja. A vzlic tej nizki ceni mn na domu, pomaga delati bra delovali, ko so sklenili, da od ne- bi karta stala nič manje kot 22 tu, ki kmetijo prevzame, ali os ta-1 kdaj kmetom skupnega sveta sebi milijardov kron. ja kmetija, kakor v ju-žnoslov. za- določeni veliki svet dajo obdelati No, dobro. Mi smo z malenkost-oragato skupna celi rodbini in nje -P° kmetih in da tudi oni prodaja- no ceno zadovoljni, toda hočemo zarodom, nekaj otrok «e pa poiz- i0 'na meistnem trgu poljedelske znati, kadaj tja dospemo: Torej, gubava kot delavci po drugih I(pridelke, 'kakor kmet. Treba je bi- Is kakšno brzino vozimo? kmetijah. Ali na kmetiji je vse ro- H° P°tem za grajsko kmetijo ¡ved- “96 kilometrov v uri, vštevši dovitno. Dosti ljudi se rodi na no yeč ljudi, dasi se je tlaka raz,- postajališč.’ njej. INeke vrste ljudi vzame s silo tegnila ua več dni in iznašle raz- “Kadaj pridemo tja?” več -poljedelske zemlje. Nekaj se ne desetine. Grajščaki so stvarja- “V 48,663,000 letih.” s tem noži paša. O tem še pozneje. k dosti kajžarjev, katere so imeli Da si moremo to ogromna da-Ali na kmetiji se izvežbajo razna vedno na razpolaganje. Tako so Ijava v duhu predstaviti, je ta na rokodelstva, kmetova žena je prvi I jemali s silo, če ni drugače šlo, iz čin pripravnejši, kot pa grozne učitelj istih. Nekateri teh roko- kmetij mlajše zarode ljudi in jih številke zvezdogledcev. delcev se ¡naseljujejo drugod. Na-1 uprezali. v delo ¡grajščine. Doma Tedaj: Oseminštirideset milijo stala so v Evropi že v 11 stoletju odvečni so tudi sami iskali graj- nov šeststotriinšestdeset tisoč let mesta. Nekatere kmetske vasi so sike službe. Vojakov so imeli graj- se bi s silno naglico vozili, predno sc utrdile ¡proti sovražnikom in v ščaki tudi nekaj, nekaj lovcev, bi dospeli na nam najbližjo zvez-nekateriih ¡krajih so nastale ro- dosti pa ženstva iza razne službe, do-stalnico. To je trd oreh za ri-marske cerkve ali palače škofov — V mesta niso pripuščali vseh, I mo-katoliško cerkev, ki uči kako ali gradovi onih ljudi, ki so se kla- ki so hoteli vanje. — V mestih | se v nebesa pride, tili kot oborožene čete okoli in se so imeli zvezane obrti po zapostavile za varuhe kmetom. Ko drugah, ki so jamčile za pre se kmetija razvije, se mora začeti življenje, zaslužke posameznih za- I Tel Caaa1-’764 delitev dela mej kmetom in roko- drugarjev. Da se je mogel meščan || delcem, kmet preveč časa zguba- hraniti pred grajsko gospodo, so va, če ¡si pripravi vse sam. Na je moral družiti, postopati vza-kmetiji odvečni rokodelci so šli, jemno. Le kolikor meščanov so ko je imel kmet že več kmetijske- kmetje kot odjemalci-kupovalci ga dela, v taka utrjena mesta, so rokodelskih proizvodov v mestih stvarjali mesta. V mestih so bili preživljati mogli, so našli v mapo večjem rokodelci, imeli pa so stih prostore. Nekaj otrok je pa tudi kaj kmetijske zemlje zunaj meščan sam imel, ki so ostali v mesta. Postali so nekateri iz roko- domačih obrtih. Pa ker je bilo z delcev trgovci. Svoje blago so ho- naraščanjem ljudi na kmetiji ved-teli spečati, in mestnim ljudem je no več dela, je hilo tudi v meščan-bilo treba kmetijskih pridelkov, skem delu treba več delavcev in živeža in surovin, volne, kož, lesa. |ta'ko je bilo nekaj odtoka ljudi iz
PRODAM
40 in 80 akrov kos ravnine najbo lje zemlje v Ameriki in jaz pose kam vse na 30 ali 40 akrih, obkle stim veje, da se hitro vse požge v letu dni.
Cena $30.00 aker. Zemlje iz ključno v gozdu ne prodajam več Slovencem, ker je ne znajo čistiti Po mojih skrbnih študijah le na gorenji način, je vsakemu obstoj in blagostanje zagotovljen. Dam vsakemu 40 akrov zastonj (meni proste roke kar hočem saditi) ka teri mi pokaže zemljo v Ameriki, ki bode več plačala aker, ko ta, Kmetijstvo ali sadje. Garantiram vsakemu 15% obresti na njegov denar letno, kdor hoče na gorenji način zemljo kupiti in da jo jaz prodam dalje v 2 letih.
Slovenci ne kupujte nikoli zemlje od ljudi, kateri ikriloe kaj se napravi na zemlji, sami si ne upajo živeti med Vami. V vsih sluča jih se prodaja zemlja ¡pod lažmi in neresničnimi podatki.
Človek, kateri kriči, da bodete takoj obogateli in sam si ne upa živeti med naselniki, je za Tvojim denarjem in ne Tvojim blagosta njem. Agent, kateri raje živi tisoče milj proč od svojega paradiža, laže o zemlji, njegov princip je Tvoja mošnja. Vse podatke, strogo resnične po večletnej lastne j skušnji na razpolago.
F. GRAM, Naylor, Mo.
H—5	(Adv.)
ČLOVEK, BODI PRAVIČEN SAM S SEBOJ
in reši se iz rok svojih mučiteljev in suženjstva ter postani sam avoj gospodar! Ne zahtevaj od svojih otrok, da bodo toliko časa opravljali suženjska dela in trpeli, kot si sam trpeti moral, tem več pripravi svoji družini in sam sebi boljšo bodočnost.
Kupi si kos zemlje, ki jo mo reš kupiti danes še zelo poceni, za malo naplačilo in ostanek na lahke obroke. Prodam ti v Cri-vitz, Wisconsin, na kateri rastejo vsakovrstna žita, kakor rž, pšenica, koruza, oves, ječmen, proso ajda, detelja, milet trava, krompir, sadje in vsakovrstni poljski pridelki in ki dobro obrodijo. Kjer je dobra pitna voda, mrzli studenci, tekoča voda in lepi gozdi. Kjer že samo od mlekarstva napraviš ne samo živež, temveč tudi lep dobiček. Cena akru je od $8.00 do $25.00. Zemlja, katero imam na prodaj, leži ob krasnem mestecu Crivitz, Wis., kjer so lepe cerkve, šole, trgovine, par tovarn in veliki hoteli za letoviščnike in lovce. Tudi so dobra vozna pota in železniška postaja od Chicago, Milwaukee & St. Paul R. R., na kateri se dnevno 12 osebnih vlakov križa. Kupcem je v zimskem času, ko nimajo dela na svoj zemlji, dober zaslužek zagotovljen.
Pridite in oglejte si ta krasni svet, predno bode razprodan! Kupcem vožnjo povrnem. Za na-taneneja pojasnila pridite osebno ali pa pišite na:
A. Mantel,
2026 Blue Island Ave.,
(Adv.)	Chicago, 111.
RUDOLF SMRČEK
Edina slovenjka knjigoveznica v Chiugi
1412 WEST 18th STREET
Se priporoča rojak m. s®“ Najtiižje cene.
Ali ste že ponovili naročnino na Glas Svobode”?
Teorija in praksa.
Kot vsaka druga znanost tako imajo tudi zdravila teorijo v dosego svojega cilja, ¡za zdravljenje aznih bolezni. Praksa nasprotuje teoriji z vidnim vspehom. Ti vspe-hi dajejo ljudstvu zaupanje v ne-ktera zdravila. -Slično zdravilo je Trinerjevo zdravilno grenko vino, i je že tisoče ozdravilo njih že-lodečnih bolezni, jetrih in čreva-h ter v vsakem slučaju čisti in ojači kri, katera obratno ozdravlja živce in jih ojačuje, da se tem vspeš-nejše zoperstavljajo napram revmatizmu in nevralgiji, sosebno pri ženskah. — Trinerjevo zdravilno grenko vino v 'hiši pri družini daje najboljši vspeh v nekterih slučajih ; proti zabasanosti, krču, o-medlevici, glavobolu in hrbtenici. V lekarnah. Jos. Triner, 1333—39 So. Ashland Ave., Chicago, 111.. ___________ (Adv.)
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer se toči vedno sveže Schoen-hofen-Edelweiss pivo in kjer se dobe domača vina in najboljše u-nijske cigare.
Kegljišče.
ANTON MLADIČ 2348 Blue Island Ave. Chicago.
BERNARDOVA VIHARNA
rrf rr ? ri i
in veletrgovina
S Californijskimi in Importiranimi vini, žganjem in likeri se nahaja na
1903 Blue Island ave. — Tel. Canal 842 Imamo samo čista prirodna vina. specijaliteta:	JSlancbe Champaflne.
Razpošiljamo na vse dele Združenih držav in samo proti predplači z naročilom. Pišite po cenik. Vsa pisma naslovite na
JOS. BERNARD,
1903 Blue Island ave.	Chicago, Ul.
Možje ozdravlj eni v 5dneh s
BOLEČIN.
Ozdravim rsaceg*. kdor trpi na VarlooceH, Structuri; dalje oadra. rta» nalezljivo zastrupljanje, živino nezmožnost, vodenico In bolezni tiSo5i<-h se moških. Pridite k nam vsi, ki ste se nevspeš o zđra'ili p i drugih zdravnikih. Moja 15 letna praks’ vam je na razpolago in jamči pop >lno otdravljenje. Govorimo v vseh jezikih.
Ozdravim pozitivne teledec, pljuča, ledlce In neprilike v Jetrih.
(Za neuapedno zdravljenje ni treba plačati)
TAJNE MOŠKE
BOLEZNI
GUBA NAGONA. BOLIZ-*1 V LEBICAH IN JETRIH
zdravim hitro za stalno ln tajno. Žlvčeme onemoglosti slabost, na. por, zastrupljanje la zguba rode.
PLJUČ A naduho, Bronchlti«. srčne bolezni ta pljučne zdravim po moji najao-▼ojSl metodi
Nasvet zastonj.
STALNO OKREVANJE
SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽENSKE.
ZASTRUPLJEN* JE KRVI
ta vseh drugih kotnih bolezni, kakor prtiče, lucije, onemoglost Itd.
ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečine ▼ oea-ture. garje, oteUtae, pod ju ta druge organske bolezni zdravim za stalno.
Preiskovanje zastonj.
DR. ZINS, 183 StrSsíotÍ; Chicago
- d prte od • «| utre) do 8 zveöor. Ob nedeljah od 8zjutr. ds 4 pop.
Pilsen Attditorium
Restavracija in Bufé
JOS. FALTA, Ustnik
1J357-61 Blue Island Ave., Chicago.
Najv«čje dvoran« n« zapadnl atranl Chicago-
Importiran Pilaner, Anheussr-Bush, Michelob ln .'r—!‘.rvedno na čepu. Importirana vina in cigare.	°°*
TELEFON CANAL 4250.
fjemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svote, mo-
f°če še popolnoma zdrave sobe?
’usti si jih zaliti s zlatom ali sre-brom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon CaDal 2127,
g Pijte najboljše pivo
&
g Peter Schoenhofen Brewing Cn.
^	PHONE: CANAL 9
CHICAGO, ILL.
Hrani danes!
Da boš imel jutri! Prični še nocoj!
mo oN,‘prt*”odd6.1o °8 P'idi,el °b
INDUSTRULSAVINGS BANK
2007 BLUE ISLAND AVENUE.
Varnost, priročnost in vljudnost.
22 let v businessu. Govorimo v vseh jezikih.