Publlshed monthly by Slovenian National Fedaratlon of Canada,
Edited by: Editorial Board
Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscription rates: $3 per year, 25c per copy Advertising
1 column x 1" $2.10
FOR A FREE SLOVENIA
MATI — DOMOVINA — BOG!
V tridesetih dnevih meseca junija leta devenajstopetinštiridesetega ,ie bilo napisano najstrahotnejše poglavje slovenske zgodovine. V tridesetih dneh so slo-venski gozdovi in kraške jame sprejeli v svoje" naročje enajst tisoč slovenskih mož in fantov. Enajst tisoč!
Spominski album domobranskih pesmi lil koračnic
USTNIK XVI. — VOLUM6 XVI.
Toronto 1. Junij 1965
ŠTEVILKA 6. — NUMBER 6.
OB DVAJSETLETNICI SLOVENSKE TRAGEDIJE
Po težkih bojih, velikih žrtvah, neizmernih naporih in velikih zmagah je sledil umik. Umiku pa je sledila ena največjih tragedij v zgodovini slovenstva. Groza Teharij, Kočevskega roga, Hrastnika, Št. Vida, Škofje Loke in drugih krajev je nepopisna. Spomin na telesno umiranje in smrt je strašen in strašno je bilo razdejanje v slovenskem narodu in je še.
Tegoba davi človeka ob spominih na vse to in ga vodi v bre-zupnost.
Mrtvi "pa so v miru". V svojem miru nam pošiljajo žarke vere, upanja in ljubezni, trdne vere, veselega upanja in velike ljubezni.
Ko je pokojni papež Janez XXIII. služboval v Turčiji kot papeški nuncij, je bil zaprepaden nad tem, kako malo je tamkaj ostalo od krščanstva. "Razvaline in seme", ja zapisal v svoj dnevnik. Da, seme! Seme, ki požene novo življenje. Mi bi mogli reči: "Grobovi, grobovi in seme". Njih t*3" lesa so s trata, njih žrtev pa je seme novega življenja.
Ivan Cankar je takole zapisal ob grobu Janeza Evangelista Kreka: "Nič žalosti ob tem grobu! Bolj nego kdaj zaupajmo v svoj narod, verujmo vanj in v njegovo slavo! Kajti njive, ki je imela take orače in take sejalce, ne pomori slana, ne pobije toča; in žetev bo obilna, ko pride čas!"
Naši mrtvi so se v svojem žrtvovanju prs^BSf.lli »n postali res junaki, junaki čistih idealov brez časnih interesov. Kot kristjani moramo prositi Boga, prositi brez nehanja, da bi njih žrtev pomagala izčistiti tudi nas in pa brate ubijalce. Tako bo njih žrtev seme novega življenja na Slo venskem.
Star pregovor pravi: "Nedolžna kri podira prestole". Rdeči prestol-tudi od nedolžne krvi rdeči-se že maje. že sedaj moremo reči: "Zmagali so, ko so padli".
Mate Resman
V EMIGRACIJI
14 članov kreditnih zvez v Ottavvi in okolici je končalo dveletni večerni tečaj, ki ga prireja St. Patrick's College. Slavnostni govornik ob graduaciji je bil načelnik oddelka za ekonomijo prof. Gerald E. Clarke.
Papež Pavel VI je Izdal novo okrožnico Mense Faio, v kateri poziva katoličane na povečane molitve za mir ter za uspeh cerkvenega zbora.
Ljudje se čudijo elektronskim možganom in njih sposobnosti ohraniti informacijo, toda človeški možgani zmorejo kljub majhnemu obsegu dokaj veliko: zmožni so shraniti 50 krat toliko informacij kot jih je obseženih v milijonih knjig v Library of Congress v Wasliingtonu. .
FBI direktor J. Edgar Hoover je poročal kongresu 17. maja: "Praktično v vsaki skupini, ki je prišla v to države (ZDA) v obliki kulturne zamenjave ali kot štu-dentovska skupina, smo našli člana KGB, šp i jonske službe ruske vlade"....
Oblasti v vzhodnem Berlinu nimajo dobička samo od cene, ki jo zahtevajo za vizo od obiskovalcev iz zapadega Berlina, marveč tudi zahtevajo, da morajo za vsak dan obiska v vzhodnem Berlinu porabiti določeno vsoto denarja.
Na svetovni razstavi v Mont-realu 1. 1967 bodo zastopane tri organizacije Združene Evrope: Evropska skupnost za gospodarstvo, Euratom in Evropska skupnost za jeklo in premog. Vse tri bodo imele skupno razstavišče.
V drugem stoletju pred Kristusom so izdali v Rimu zakon, da ženske ne smejo voziti kočij. Vendar jim je po 25 letih uspelo, da je cesar Kato preklical prepoved.
Na svoj način je zelo zanimivo f zasledovati življenje in razvoj slovenske emigracije, (ki živi v dokaj različnih razmerah v vseh predelih sveta. Različni so posamezniki, skupine, delo in zaslužek, politično udejstvovanjc in morebitne zveze s Slovenijo in slovensko slvarnosto. Po sebno podučno je še zasledovati slovenski tisk na tujem, ne zamejski tisk, pač pa tisk slovenskih emigrantov.
Ni namen tega sestavka podati kakršnokoli kritiko ali oceno enega ali drugega lista ali knjige in revije, ki izhajajo ali so izšli po vojni — in mnogi zaslužijo pohvalo v nad vse veliki meri. Način pisanja pa vsekakor dovoljuje neke vrste razdelitev in oceno življenja piscev, izdaja teljev ter ljudi okrog njih v zelo različne vrste. Krog Slovenske Kulturne Akcije, na primer, dela isto kot bi verjetno, ko bi ljudje iz tega kroga živeli v Ljubljani ali kjerkoli na Slovenskem, le da je v Buenos Airesu potrebno mnogo idealizma, žrtev in težkih naporov za obstanek ter tako plodno in zaslušno nadaljevanje njihovega dela, ko bi bilo Sloveniji isto delo združeno še celo z dobičkom. Prav zaradi tega smo Slovenci v emigracijina ta krog lahko še prav posebej ponosni.
Sodelavcev Slovenske Kulturne Akcije pa je razmeroma malo, morda manj, kot bi jih lahko bilo. So še drugi, ki Ladi nadaljujejo nekdanje življenje, ne toliko navzlic emigraciji, pač pa bolj zato, ker se v polni meri morda le niso mogli vživeti v to, da so emigracija. Le-tem je slovenska stvarnost odmakjena, niti se zanjo v zadostni meri ne zanimajo. Nadaljevanje predvojnih političnih poskusov bi skoraj dalo misliti, da je zanje zgodovinsko dejstvo druge svetovne vojne polagoma zgubilo svoj pomen in da je vse to, kar je slovenski človek doživel v tisti dobi, le stvar posameznikov, na pa naroda kot celote. In vendar smo doživeli marsikaj, česar si nisno želeli, pa je morda bilo potrebno, da smo si marsikateri pojem razčistili.
Temu skrajnestnemu mišljenju stoji nasporti drugo skrajno-stno mišljenje, ki v nekem smislu tudi zanika dejstvo emigracije, ne v nestvarni obliki, kot da še ne bi prešli leta 1939. in preživeli druge svetovne vojne, pač pa kot da bi življenja pred vstopom v nove razmere ali novi svet sploh ne bilo. Pa bi se najbrže dalo dvomiti, da so taki iskreni sami s seboj. Stika s slovensko stvarnostjo tem seveda tudi manjka, a se zanjo ne zanimajo.
Skoraj bi bilo težko reči, če je sploh kdo ali katera skupina, ki bi bili zadostni dosledni in ki bi praktično vzeli ter preučili vse okoliščine življenja izven Slovenije ter zavzeli, praktično in če gre za politično udejstvovanje, tudi politično, umerjeno in pozitivno stališče slovenskih emigrantov. Morda je pa še teže reči, kakšna oblika bi bila za to jrimerna. Oblik je prav gotovo več, kot na primer delo duhovnika begunca, ki poleg svojega rednega dela noče pozabiti svojih salezijanskih sobratov v Sloveniji in jim »stoji,ob strani, ne zaradi svojega lastnega imena, pač pa zato, ker le-ti vedo, da je v danih prilikah v Sloveniji delo, ki jim ga naroča red, dovoljeno j in možno.
Mi smo emigranti, tudi tisti, ki bi radi verjeli, da smo v Sloveniji in je usoda slovenskega ljudstva na naših ramah, in prav tako tudi tisti, ki bi si radi do-povedali, najprej »sebi in istoč-sano tudi drugim, da smo, kar smo, od vsega početka, ali če hočete od Mayflovver naprej.
Z malo izjemo, Massarvk ni imel kdo ye koliko prijateljev med Slovenci in če bi jih imel, bi mi na to ne mogli biti ponosni. Imel pa je brez dvoma zelo stvaren pogled na emigracijo, ko je bil v Ameriki in je od tam pomagal, še več, odločilno vplival na razvoj domačih razmer. Skoda, da ni mogoče pozabiti, kako je iz istega me sta izigral Slovake »ter se tako uvrstil med ljudi, ki ne morejo bili vredni vsestranskega zaupanja. A bil si je popolnoma na jasnem, kaj hoče in je tudi dobro poznal ter pravilno ocenil politični razvoj na češkem.
Zgodovina se nikoli na ponavlja, vsaj dobesedno ne in preveč bi bilo pričakovati, da bi nekdo iz iPhiladelphije, \Vaslv ingtona, Buenos Airesa ali od koderkoli lahko isto storil v slovenski javnosti, kot je Masarvk med Čehi. Vprašanje pa vendar ostane, je li to nemogoče.
Ne vem v katero poprej omenjenih skupin bi lahko uvrstil sam sebe; ne maram si domišljati, da poznam slovenske razmere bolj kot jih drugi poznajo. Toda, ker pečata emigrantov le ne moremo izbrisati—vsaj popo-noma ne — in ker se povezanosti s slovenstvom ne moremo odreči, tudi tisti ne, ki bi to morda radi, zato je prav, da bi se vsi skušal: oznaniti, v kolikor je največ mogoče, z razmerami na Slovenskem. S tem se vsi seveda ne strinjajo, vendar naj vsak sam presodi, če je to pravilno ali ne. Nepravilno pa je gotovo, vplivati ina okolje, v kolikor je to izvedljivo, in slikati slovenske razmere, ne da bi jih poznali ali pa drugače, kot jih poznamo. To v vseh ozirih, najbolj pa z ozirom na politično hotenje slovenskega ljudstva. Ne vem, kako bi bilo mogoče opravičiti nekoga, ki ima vsaj omejeno možnost vpogleda v slovensko čutenje in ki se temu tudi ni odrekel, ko trdi, da v Sloveniji nihče ni proti Jugoslaviji, ko mi vsi vemo iz dnevnega časopisja, da temu ni tako.
Za emigracijo ni lahko vplivati, vsaj uspešno ne, na razvoj razmer v Sloveniji. Tudi obratno je težko, morda še težje. Toda, ali je namen emigracije vplivati na ljudi v Sloveniji? Vsakdo si na to vpranšanje lahko sam odgovori in pri mnogih ta odgovor ne bo pritrdilen. Lahko pa v danem trenutku emigracija odloilno vpliva na svetovno okolje v prid Sloveniji in slovenstvu. Podrobno poznanje razmer v Sloveniji in hotenja večine slovenskega ljudstva je seveda za tak primer nujno potrebno.
Doslej še nihče ni poskušal podati podrobne ali celo resne analize slovenskih razmer, čeprav je to najbrže izvedljivo. Tega "Slovenska Država" tudi ni nikoli poskušala. Slovenska Država skuša le, in to od vsega početka, utemeljiti potrebo po slovenski osamosvojitvi. Pri tem se pa v zadnjih letih skuša opreti istočasno na mnoga znamenja, ki jasno zatrjujejo, da je hotenje Slovencev vedno bolj usmerjeno k slovenski neodvisnosti, suverenosti in državnosti, in je število somišljenikov vedno večje, celo med tistimi, ki bi od njih najmanj in prav nazadnje pričakovali. Istočasno pa je tudi res, da bi bilo težko doumeti, ko bi se -manjšalo število tistih, ki hočejo slovensko državo, ko je nam vsem, vsaj deloma, znano, kako omalovaževani smo Slovenci vedno bili v času Jugoslavije, po clrugi svetovni vojn* prav tako kot pa poprej.
J. Klančar
KRŠČANSKA VEST IN BEDA
Svetovno znana ekonomistka Barbara \Vard je predavala udeležencem 7. svetovnega kongresa katoliškega tiska v Nevv Y'orku. Naslendje je prosti prevod izvlečkov njenega govora, kakor je bil objavljen v večih katoliških tednikih.
Uredništvo
Na splošno danes gospodarska pomoč revnim narodom ne uživa ugodnega poročanja. Senatorji glasujejo, da jo bodo končali. O javnem mnenju poročajo, da je je sito. Zgodbe o neuspehih uživajo mnogo več publicitete kot pa poročila o uspehih.
Kokor je naša čudna navada na splošno, se dogaja tudi v tem primeru, da nikogar ne zanimajo uspehi. Govorice o komunistični zaroti v Keniji poročajo časopisi na prvih straneh z velikimi naslovi. Toda kdo je preučil izredno zgodbo o uspešnem nakupu ter izročitvi — s pomočjo angleških bank in Svetovne banke
—	milijona akrov zemlje, ki je bila v lasti Evropčev, Afrikan-cem? Vsi vemo, da sta si Indija in Pakistan v laseh za ozemlje v Kutchu. Toda koliko ljudi ve, da je v zadnjih petih letih ekonomske pomoč Pakistanu omogočila enega gospodarskih uspehov v Aziji? Kdo bere o gospodarstvih, ki napredujejo za 5% na leto ali o privažanju vode v puščavo? Samo če začnejo kmetje nasilni kmeki punt, bomo slišali o njem in tudi o "neuspehu tuje pomoči".
Nobena krščanska družba, kar velja za vsako človeško ali etično družbo, ne more preživeti, če ljudje niso voijrti prevzeti posie-dic za svoja dejanja. Udariti na slepo in vztrajati prostovoljno v zaslepljenosti, povzročiti škodo v nevednosti in ne biti voljan popraviti jo, biti indiferenten do posledic lastnih dejanj — vse to so znaki neodgovornosti in zato nemoralne dejavnosti. Kar me tolilko vznemirja pri tem vprašanju gospodarske pomoči ter prenosu sredstev od bogatih do revnih narodov, je prav mera, do katere je zanemarjeno to temeljno vprašanje odgovornosti.
Kristijani ga ne morejo ignorirati. Že dolgo predno sta nas znanost in tehnika zedinili v majhni planetarni družbi, nismo mogli dvomiti, da smo vsi "udje drug dragega" in da bratstvo vseh ljudi pomeni prav to — odgovornost vsakega od nas za zližnjega. Toda sedaj, ko je postalo fizično sosedstvo vseh dejstvo in ko dežujejo atomski odpadki enako na pravične kot na krivične in ko ni nobena kriza od nas oddaljena, ker se vse dogajajo na našem svetovnem brodu ter zadevajo celotno moštvo, je postalo vprašanje odgo-vrnosti bolj pereče kot kedaj koli poprej. V svetovni družbi, v kateri je postala vojna institucija ter lastna korist mreža gospodarskih odnosov, bomo težko preživeli, če ne bodo postale ustanova tudi nravne potrebe človeka — potreba po občestvu, po sočutju, po posvetitvi in — ne bojmo se besede — po ljubezni.
Če se kristjani še posebej ne zavedajo teh dimenzij sveta, če se njihova odgovornost neha na samovoljno postavljenih zemljepisnih mejah, potem je težko ne zaključiti, da ne izpolnjujejo svoje naloge: biti sol in kvas ter mesto na gori in da jih ne bo zadelo Kristusovo prekletstvo.
Povsem jasno je, da so skoraj brez izjeme krščanske — ali po-krščanske? — družbe, ki so izredno bogate, dočim so vse ostale izredno revne. Ker je bogastvo Zapada izredno naraščalo po vojni in morda še posebno po 1960, se prepad med bogatimi in revnimi še veča. Med narodi, ki imajo dohodek na osebo med 1.000 in 2.800$ — predvsem okoli Severnega Atlantika
—	in med dvema trejinama človeštva z letnim dohodkom na osebo pod S200 je tolik prepad v
udobnostih, možnostih, hrani in zdravju kot je bil med bogatinom in Lazarjem (in vsi vemo, kaj se jima je zgodilo).
To predstavlja trojno odgovornost krščanskih držav — spočetje tehnološke revolucije, njeno širjenje na celotni svet ter prenašanje tolikih razlik na ,sveta med bogastvom in revščino. Vse tri so med seboj povezane na vsaki stopnji neposredne zgodovine človeštva in zaslužijo ločeno pozornost.
Zapadne države odtegnejo vsako leto za 80 milijard $ orožja od svoje potrošnje in še vedno pomnožujejo svoje bogastvo za 4 ali 5%. Če izvzamemo zelo kratko dobo — in. pr. 18 mesecev do 2 -let — omejuje bogastvo, kot je omenil U Thant, naša domišljija, ne pa, da bi bogastvo omejevalo našo domišljijo. To je daljnosežna, čudovita in osvobajajoča posledica nove tehnologije, ki je v polni meri v rabi okrog Severnega Atlantika.
Toda ta nova sposobnost se ni razvijala enakomerno. Zapadni kapital je iskal rude, živila in tropične proizvode. Raztegnil je svoj, vpliv na ves svet, organiziral plantaže in odpiral rudnike, vsiljeval kolin) ij a! .i. itd ali si zagotavljal odvisne vlade, ki so ščitile njegove investicije. Potegnil je vse — od blaziranih občin Parsov v Bombaju do kmetov Ashantija — v svetovne mreže industrije in izmenjave. Vsilil je modernizacijo zapadnega kova na vse — na voljne in na tiste, ki tega niso marali.
Toda vse te družbe so izšle iz tega procesa zadnje desetletje v glavnem v enakem položaju — kot napol modernizirane. Popolnoma preobražen je bil samo odsek izvoza in uvoza, kjer so zamenjavali surovine za indutrij-ske proizvode Zapada. Na tem polju je napredovalo vse: pristanišča, mesta, infrastrukture, izobrazba uradnikov in računar-jev. Na drugih področjih je bila modernizacija bolj skromna ali pa je sploh ni bilo. Nobene spremembe ni bilo v kmetijstvu —razen v onem za izroz, — nobene industrializacije ali zelo malo, minimalna izobrazba, nobenega napora zbrati domači kapital. In celo vsak napredek v izvozu je kazal in še kaže tendenco — lanskoletna konference trgovine in razvoja je to očitno pokazala — smer v korist bogatih držav. Nestalne cene, tarife, •ki so v škodo krajevni industriji, neugodni pogoji zamenjave, mo nopol Zapada v posrednikih — vse to so deli slike diskriminacije proti koristim revnih in nekoč kolonijalnih dežel.
Takšen položaj je naravno nestalen. Moderne ideje in hotenja se širijo po moderniziranem odseku. Majhna izobražena elita se zave novih možnosti. Toda "mrtvi" odseki (v kmetijstvu, industriji) ovirajo gospodarstvo. Moderno zdravilstvo veča prebivalstvo in z njim narašča tudi pritisk na nezadostno bogastvo. To je pa pravi recept za nemir— prebivalstvo, ki je ujeto med novimi upi ter nepremakljivimi tradicijami.
V preteklosti ni bilo mogoče iz polniti evangeljskega naročila v polni meri. Presežkov je bilo malo in lačni so biivali več dni volovske hoje od zalog. Morali so ostati lačn,i ker so voli po jedli žito na poti do njih. Toda danes kristjani nimamo izgovora. Na sodni dan bodo serali ugotovili, da so bili naši izdatki za pijačo in kozmetiko desetkrat večji kot naša dobrodelnost. Na-
Eskimska mati nosi vodo iz drž^.vne^a studenca v Grcat Whatel River v severnem Quebecu. Ostala občestva morajo zajemati vodo kar iz reke. Ti eskimi so v skrbeh za bodočnost, ker so začeli zapirati radar postaje, ki so bile do nedavnega glavni vir dohodkov. (Globe and Mail. — Can. Scene.)
Ministrstvo za zdravje in bla-
i gostanje v Kanadi pripravlja i množično naklado posebne bro-I šure, ki bo vsebov ala pojasnila ' glede p ' xv eg? 7 a!c' - 'i o pc-kojni nah. Ko ko njižica tiskana, bo uredništvo poročalo o točkah, ki bodo posebno važne za priseljen^ ce.
Zavod za življenjsko zavarovanje v ZDA poroča, da je bilo v | lanskem letu izgubljenih, tikra-■denih ali poškodovanih 300.000 ! zavarovalnih polic. Ker so take listine važne, priporoča Zavod, da ljudje hranijo police na var-nenm kraju in da ob veste upravičence, kje so police shranjene. Tudi priporočajo, da imajo ljudje seznam vseh polic, ki so jih kupili.
CUNA INTERNATIONAL je
organizirala šetrto kreditno zvezo v ZDA kot prispevek pobijanja revščine. V ta namen je prispevala S50.000. Doslej so bile organizirane kreditne zveze: Me-ridian Hills Federal Credit Union, Washington, D.C; the
rodi, katerih gospodarstvo napreduje za 4% letno, se ne morejo izgovarjati, da ne bi zmogli odstopiti 1% za tujo pomoč. Dejansko bi to pobenilo samo, da nekoliko zadrže porast naraščanja bogastva med božičem in Veliko nočjo, ki itak vsebuje spo-korno dobo posta. Če kdo trdi, da je to žrtev, da je to breme, potem so besede izgubile svoj pomen in nadangeli bodo jokali.
Resnica je, kar je predsednik Johnson že večkrat ponovil: "Bog se ne da zasmehovati. Kakor sejemo, tako bomo tudi želi". Leto za letom grmadimo svoje bogastvo in večamo narodni dohodek. Zaradi preobilice zaužite hrane se množe obolenja jeter, srca, pljuč. Zdi se, da je preveč za našo domišljijo, da bi nam priklicala v zavest, da vsak dan umre 20 otrok v Kivu v Kongu od lakote.
Krisjani ne bi smeli dovoliti, | cla obstojajo take razlike. V sv ojem zasebnem dobrodelstvu morajo najti novih poti, kako pomagati nesebičnemu delu za izboljšanje življenjskih razmer, ki ga opravljajo misijonarji in zasebne organizacije po širnem svetu. Poleg tega pa morajo neprestano opozarjati javno mnenje v vsaki krščanski državi okrog Severnega Atlantika, da bo prisililo vlade, da bodo storile več za zmanjšanje tega strašnega prepada med bogatimi in revnimi narodi.
Pilsen Neighbours Federal Credit Union; Prairie-Halsted Federal Credit Union v Chicagu ter West \Vilmington Federal Credit Union v WibniritOBU, Dcla\var£.- -
Dr. Jessie Coles od kalifornijskega vseučilišča je preučil 105 družin, ki plačujejo avte na obroke. Od vseh teh družin je samo ena vedela za obrestno mero, ki jo je plačevala. Trideset družin je trdilo, da plačujejo med 5% in 12%, resnično pa so plačevale med 12% in 20%. Mnogo družin je plačevalo 33%, ena celo 40%. To dokazuje, da je zakonodaja za razodetje resnične obrestne mere v interesu občinstva.
Delovno ministrstvo v ZDA namerava zaposliti kakih 20.000 študentov na kmetijah letošnje poletje. Namen je dvojen: "Šte-vdlo študentov, ki išče zaposlitev, je največje v velikih počitnicah ker bo letos omejen dotok mehikanskih sezonskih delavcev, bo obenem pomanjkanje delovnih moči v sezoni.
Teamsters Union, Nevv York City, delavska strokovna organizacija, je uvedla za poizkus posebno bolniško zavarovanje, ki bo plačalo koraja vse stroške zdravljenja. Za začetek bo to zavarovanje uivedeno za 5.000 članov in njihovih družin. Vsak delavec bo plačeval $4 na teden, ostalo bo kril poseben sklad. v katerega prispevajo tudi podjetniki.
Zaradi naraščajočega prebivalstva raste cena zemljišč v ZDA. Od leta 1960 do 1964 je narasla povprečno za 5$.5%. Nad 100% je narasla v Dallasu, Texas (127%), Springfieldu, Mass. (17796) in v Wichita, Kansas (119%), zmanjšala pa se je v Portlandu, Oregon (14%) in St. Louisu, Mo. (6%).
Število duhovnikov v Kubi se je zmanjšalo od 723 1. 1960 na 225.
Cene poljedelskim proizvodom
v ZDA so narasle v zadnjih 17 letih za 31%, toda farmer dobi za iste pridelke 1596 manj. Od vsakega dolarja, ki ga plačajo potrošniki za hrano v trgovini, dobi farmer samo 37 centov. Od cene 21 centov za hleb kruha dobi f-armer samo 2.5 centa.
Ilustrirana brošura "HIS STORY" o Janezu E. Kreku kot zadružniku stane $—.50 in se naroča pri: Nova Scotia Credit Union League Ltd.,
Antigonish, N.S.	1
Canada.
"Slovenska država'
1. JUNIJ 1965.
Slovenski Katyn...
20 let.... Maj 1945! V prestolico Slovenije so "zmagoslavno" vkorakali "narodni heroji" iz gozdov v spremstvu njihovih tova-rišic z brzostrelkami. Kako ogabna slika! 'Nad mirno Slovenijo je zaplapolala rdeča zastava š peterokrako zvezdo in "tovariši" iz gozdov so se postavili za gospodarje nad narodom.
To ni bil začetek. Začelo se je zdavno preje. Že v dobi Aleksandrove in Živkovičeve diktature. "Kvas" komunistov je bil položen v srce Slovenije. Diktatorske oblasti so lovile fante z zeleno kravato in tiste, ki so zažigali kresove v čast dr. Korošcu ob njegovi 60 letnci oziroma obe, ki se delili letake, ki so odkrivali resnico, ker je je bil svobodni itisk zadušen. Takrat od leta 1929 dalje so se svobodno šolali rdeči aktivisti; mojster-ski izpit so šli delat v Španijo....
Orlovska organizacija, katero je pozneje nasledila Slovenska Fantovska Zveza (dr. Korošec se ni upal potegniti za obnovo Orla, ker se je bal zamere pri Ve-lesrbih op. pis.) je imela v programu razlago papeških okrožnic: "Rerum Novarum", "Ouadra-gesimo Anno" ter "Divini Re-demptoris". V teh okrožnicah je bil podan nauk o katoliškem stališču do komunizma. Pij XI. je jasno povdaril, da ni mogoče sodelovanja s komunisti v nobeni stvari. Povedal je, da komunisti izrabljajo vsako priliko za to, da se poiaste oblasti, da ne drže nobenih dogovorov. Imeli smo predavanja o teh predmetih po fantovskih odsekih. Prosili smo duhovne vodje, da posvetijo vso pozornost tem okrožnicam. Prišel sem predavat o tem predmetu na neko podeželsko f&ro. Gospod župnik mi je naravnost povedal, da nima smisla govoriti o tem 'ker smo "Slovenci katoliški in povečini kmečki narod, kjer se komunizem (ne bo nikdar uveljavil". — Med druge .svetovno vojno sem srečal tega gospoda v Ljubljani. Oba sva bila gebunca. Iz vseh krajev ljublanske pokrajine so prihajale strahovite vesti o po-koljih nedolžnih ljudi po OF, ki so jo vodili komunisti. Med žrtvami so bili duhovniki, dijaki, inteligenti, delavci, kmetje. Gorele so vasi, zažgane po okupatorju, ker so komunisti iz zasede streljali na okupatorja. Ubili morda enega, največkrat nobenega, toda padli so kot talci na terenu ali pa v Ljubljani premnogi, ki so bili popolnoma nedolžni. "Kaj pravite k temu sedaj, gospod župnik"? Pogledal me je in čez čas tiho dejal: "Kdo bi si to mislil?".,..
Slovenska naivnost! Celo dobri katoliški ljudje so nasedali komunistični propagandi, vodeni pod zlaganim imenom Osvobodilne Fronte. Pater Odilo Hajn-šek, ki je vodil v Ljubljani III. red sv. Frančiška, je leta 1943 pri nauku za tretji red dejal: "Ženske, ve ste znorele. Zjutraj ste bile pri sv. obhajilu, popoldne pa ste blatile okrog našega škofa dr. Rožmana kot izdajalca" .... Bil je mož, ki se ni bal povedati resnice v Ljubljani, ko so pod zahrbtnimi streli padali: Kikelj, župec, dr. Natlačen in dr. Ehr-lich z ministrantom-akademi-kom Rojcem.
Ze med okupacijo je število padlih šlo v stotine. "Črne bukve slovenskega naroda" dokumen-tarično o item pripovedujejo. Žrtve na življenjih, žrtve na premoženju. Celo cerkve, šole-društveni domovi so izgorevali v zubljih za "narodno osvoboditev" ki je prišla maja 1945, ko so se edini borci proti komunizmu — slovenski domobranci — Umaknili na Koroško. Ne da bi bili premagani, ampak za slovenskimi komunisti je bila velesila — krvoločni Stalin s svojimi hordami....
Po vkorakanju rdečih iz gos-dov se je "osvoboditev" pričela Nesrečni maj 1945! Nad Slovenijo je legla rdeča mora. Ne le nad Slovenijo, nad vso državo, takotzvano "Juogslavijo", ki komunistom ni pravočasno prestri-gla peroti, ampak preganjala poštene ljudi, ki niso bili voljni slediti diktatorjem Aleksandrovega kova....
Kako naj poimenujemo dobo po vkorakanju zmagoslavja pi-
LOVENSKEGA
TŽSMAL
ZAKAJ SLOVENSKA DRŽAVA?
Zato, ker smo Slovenci že imeli svojo državo, zgrajeno na temelju svobode in samostojnosti; zato, ker smo Slovenci že veliko več kakor tisočleten narod z ravno toliko staro zgodovino in kulturo;
zato, ker strnjeno bivamo vso to dobo na svojem slovenskem teritoriju;
zato, ker imamo svoje slovensko morje in svoja slovenska pristanišča ;
zato, ker imamo po najmodernejših mednarodnih in držav-no-pravnih teorijah ter praksi pravico do lastnega mednarodnega zastopstva, neposredne udeležbe na mednarodnem forumu, pa tudi pravico do lastnih financ ter do lastne vojske;
zato, iker je v mednarodno državnopravni teoriji in praksi povdarjeno in zastopano stališče enakosti za vse narode sveta — velike in male:
zato, ker obstoji nadržavna svetovna organizacija Združenih Narodov, katere dolžmost je ohranjevati mir in preprečevati silo med narodi in zlasti nasilje nad malimi državami;
zato, ker ima Slovenija tisti geografski pomen in tako evropsko funkcijo, da je lahko "prstan Evropin";
zato, ker je Slovenija gospodarsko dovolj močna in se sama sebe lahko vzdržuje in živi;
zato, ker ima Slovenija pravico do izkoriščanje svojih naravnih bogastev in lepot;
zato, ker je kulturni, politični in gospodarski nivo Slovenije istoveten s srednje evropskim in ne balkanskim;
zato, ker so Slovenci nasprotniki kakršnegakoli kolonijalizma in političnih hegemonij ;
zato, ker so spoznali, da jim v objemu umetne Jugoslavije — pa naj bo Titova ali Karadžordževičeva, ali pa katerikoli druga — ni ne narodnega priznanja, ne kulturnega obstoja in ne gospodarskega razvoja;
zato, ker se Slovenci hočejo poslužiti od vsega svobodnega sveta priznane pravice o samo-odločbi narodov in kot taki niti Hrvatom, niti Bosancem, niti Makedoncem in še manj Srbom moremo braniti, da se poslužijo iste pravice;
zato, ker Slovenci ne marajo biti soodgovorni za hegemonistično okrnitev narodnih in državnih suverenih pravic bratov Bolgarov, ki svojo državo že imajo.
Zato slovenska država na temelju bratstva, sodelovanja, mirnega sožitja, resnične svobode in vzajemnega spoštovanja! Danes slovenska državna misel ni več nekaj prepovedanega, nekaj neznanega, ali celo nekaj poniževanja vrednega. Slovensko državno gibanje je v tako obsežnem razmahu, da se preko njega več ne more z enostavnim zanikanjem. Danes je ideja slovenske države živa po vseh kontinentih; deluje, je organizirana in povezana med seboj in z domovino. V njenih vrstah ni strankarskih sporov, ne osebnih ambicij, ne s-klicevana na politične monopole skupin ali strank. Kot pluralistična je ideja slovenske države vseraarodna, naprotna vsakemu separatnemu strankarskemu delovanju, dokler vlada taka edino realno in pozitivno politično stremljenje vseh Slovencev. Zato je danes toliko močna, da že nujno kliče k delu na mednarodnem področju ter da že utira konkretne poti za čas, ki se na mednarodni pozornici več ali manj znatno približuje.
Vsa dosedanja reakcionarna politična gospoda je še pred nedavnim o tej ideji govorila samo z nasmeškom in klevetami in z megalomanskimi frazami opisovala nosilce slovenske državne miselnosti kot bolne ljudi z nemogočimi in neus-tvarljivimi načrti. Ta edino še preostala reakcionarna manjšina slovenskemu narodu nikoli ni priznala in ne prizna niti pravice do osvojitve novih pozitivnih ideh. Zlasti ne onih političnih in socialnih idej, ki jih je v teku dvajsetih let po drugi svetovni vojni ves svet proglasil in sprejel kot napredne.
Iz uvodnika irazmnoženine S(MBR v slovensko državo. Buenos Aires, 18. aprila 1965, št. 2., str. Vi.
janih barbarov Slovenija, raj pod Triglavom, je postala velikanska ječa. Koncentracijsko taborišče. Po Sloveniji je zavel dih smrti. Pripadniki takozvane OF so podivjali. Sedaj je res moril brat brata. Rdeči Kajn ni poznal meja. Po nesrečni vrnitvi slovenskih protikomunističnih borcev smo dobili Slovenci svoj Katyn. Za poljski Katyn so se zanimali Angleži in drugi. Za slovenski Katyn v Kočevskih jamah, v Te-harjih in drugod Nihče se ni pozanimal. Grdo izdani, zverinsko pomor j eni slovenski rodoljubi in protikomumistični borci so pozabljeni. Oboji: rdeči Titovi barbari s Kardeljem, Kidričem in drugimi na čelu na eni strani, in takozvani "demokratični svet" si pilatovsko umiva roke....
In mi, ki smo seme izkrvavlega naroda? Nič ne pomaga jadiko-vanje! To so že zgodovinska dejstva, preko katerih ne moremo. Ob 20 letnici zmage komunizma v Evropi in še posebej nad Slovenijo naj zaživi v nas vera, ki jo daje le katolicizem. Po trpljenju in križu pride enkrat le, čeravno večkrat zelo pozno — ura pravice. Komunizem se že ruši v sebi. Zgrajen je na laži in prevari. Stari komunistični divjaki izumirajo. Verjeli so in še verjamejo v Lenina in Stalina ter Marksa. Novi rod, ki sedaj dorašča, je sicer nasilno oropan notranjega duhovnega bogastva vere v Stvarnika. Toda so izjeme! Ta rod se že posmehuje rdečim prerokom in slišimo, kako tarnajo Kardelj, Tito in drugi rdeči vodniki nad mladino, ki ne sledi več slepo njim, ki so narode privedli v nesrečo. Morda je bila res potrebna ta preizkušnja za
Za novega jezuitskega generala
je bil izvoljen pri tretjem glasovanju španski jezuit Pedro Arru-pe. Rodil se je 1. 1907 in je stopil v jezuitski red, ko je bil 20 let star. Ker je bil 1. 1931 red razpuščen v Španiji, je odšel najprej v Belgijo in nato na Ho-landsko, kjer je bil posvečen v duhovnika. Nato je nadaljeval študije dve leti v ZDA. L. 1938 je odšel kot misionar na Japonsko, kjer je dožival atomski napad na Hirošimo. Govori 6 jezikov ter je avtor knjige o Japonski.
Po mnogih letih stalnega na-
-raščana komunističnih glasov pri volitvah v Italiji se je primerilo, da so pri volitvah v Aosti za občinske odbornike komunistični glasovi padli od 39.8% na 36.5% pri nedavnih volitvah.
R.M. Cox iz Montreala je bil imenovan za novega ravnatelja Mednarodnega zavoda za preučevanje de|a. Zavod deluje v okviru Mednarodnega urada dela in je bil ustanovljen leta 1960 za znanstveno preučevanje vprašanj, ki so zvezana z delom.
ljudstvo, tudi za Slovence, da spozna, kje je rešitev. Ne v fra-zarstvu o enakosti in rdečem bratstvu, ampak v praktičnem izživljanju vere v Onega, ki je dejal: "Ljubite se med seboj". Krščanstvo to ljubezen ohranja. V ljubezni in enakopravnosti vseh narodov in ras je rešitev. Skušajmo po svoji moči doprinesti vsaj drobec k tej rešitvi. Po komunističnem terorju bo enkrat zasvetilo sonce enakopravnosti tudi Slovencem. Zasut) grobovi komunističnih žrtev naj nam bodo svetišča, odkoder že žari rešitev. Nad nami živi Bog in On ne bo dopustil, da bi za vedno vladala tiranija.
— M. Geratič.
Jezuitski red, čigar predstavniki so zbrani v Rimu, da izvolijo generala in verjetno sklenejo .tudi kake druge ukrepe za prilagoditev družbe novim razmeram (danes je četrtina jezuitov v ZDA), delujejo v 99 misijonskih pokrajinah na 7000 misijonskih postojankah, vodijo 4000 ljudskih in srednjih šol, 350 bolnišnic in 16 zavetišč za gobave. Obenem izdajajo 1.320 pe-riodidčnih listov, upravljajo 174 domov za duhovne vaje, vodijo 62 kolegijev in univerz in vatikansko radijsko postajo. Jezuiti so znani tudi po svojem zanimanju za prirodoslovne znanosti. Trenutno vodijo 16 vremenskih opazovalnic, 31 seizmoloških postaj za registriranje potresov, 6 študijskih centrov za preučevanje zemeljskega magnetizma, tri za študij ionosfere, dva za opazovanje nebesnih te-ues, 3 za umetne satelite in 5 za preučevanje sončne energije. Ce uspe polet na luno, bodo našli astronavti predele, ki so jim dali ime jezuitje. Dva jezuitska patra sta 1. 1611 zrisala drugi "lunovid", ki je še sedaj v rabi.
Založba Casterman (Pariš in Tournai) je izdala drugo izdajo priročnika BILAN DU MONDE 1964. Knjiga ima dva zvezka (prvi 548 in drugi 944 strani) in je, pove podnaslov: katoliška enciklopedija krščanstva.
Znišanja davkov v ZDA je doseglo zaželeni uspeh: celotni dohodki vlade so kljub znižanju narasli, ker se je povečala celotna gospodarska dejavnost. Toda skrb povzroča naraščajočo zadolžitev poedincev. V zadnjih 4 letih je narasel dolg potrošnikov za 21 milijard in dosegel višino 77 milijard. Temu je treba dodati porast v hipotenih dolgovih, ki so zadnje čase v velikik meri nadomestek osebnih dolgov, za 52 milijard. Trenutno stanje hipo-tečnih dolgov v ZDA znaša 186 milijard — ali celokupni osebni dolg 263 milijard. Za odplačevanje tega dolga in za obresti porabi povprečna oseba danes 21.8% od osebnega dohodka (po plačanih davkih), kar pomeni porast od 19. i/o pred štirimi leti. Vsakdo si lahko preračuna, da bo tako velik del dohodkov za dolgove začel kmalu voditi do potrebe po zmanjšanih izdatkih za drage potrebe (hrano, stanovanje, prevoz, itd.) ali pa v kon-kurz.
Največje darilo, ki ga je kedaj
dobila kaka univerza v Kanadi od zasebnika, znaša $8,200.000. Denar je dal vseučilišču Britske Kolumbije H.R. MadMillan.
Novi rektor katoliškega vseučilišča Laval v Montrealu postane s 1. junijem t.l. laik, profesor Roger Gaudrey. Lavalsko vseučilišče, čigar kancler je kardinal Emile Leger, je prvo kato-lilško vseučilišče v Ouebecu, ki ima za rektorja laika.
Carleton vseučilišče v Ottavvi bo odprlo diplomsko šolo za mednarodne zadeve do stopnje "ma-ster" degree. Predavanja bodo imeli profesorji odde|kov političnih ved, zgodovine, ekonomije, zemljepisja ter javnega prava. Šola bo seveda tudi uporabljala vire, ki so na razpolago pri raznih vladnih organih in knjižnicah v Ottavvi.
V Coppenhagenu na Danskem obstoja Mednarodni kolegij, ki nudi poletne tečaje kakor tudi 8 in 10 mesečne tečaje z namenom večati medsebojno poznanje narodov, ki naj vodi do boljših mednarodnih odnosov.
Rotary Club v Winnipegu je organiziral Mednarodni dijaški dom, v katerem je na razpolago prostora za do '14 študentov, ki študirajo na manitobski univerzi.
Javno mnenje glede vpliva vere na življenje v ZDA se spreminja. Po poročilih Gallup poola so ljudje odgovorili na vprašanje: "Se po Vašem mnenju sedaj veča vpliv vere na splošno na ameriško življenje ali pa se manjša?"
1957 1962 1965 Vpliv se veče 69% 45% 33% Vpliv se manjša 14% 31% 45% Nobene spremembe 1096 17% 13% Nobenega mnenja 79-6 7% 9%
Od 496 registriranih atomski eksplozij jih odpade 338 na ZDA, 127 na SSSR, 23 na Anglijo, 5 na Francijo in 2 na komunistčno Kitajsko.
Včasih so mislili, da je slepič nepotreben del človeškega telesa. Danes je medicinska znanost mnenja, da proizvaja slepič telesca, ki pospešujejo izločanje tujih snovi, ki zaidejo v telo.
Dr. M. I p pen in dr. H. Ippen iz ,
Duesscldorfa poročata kot izsledek svojih zdravniških študij, da vp|ivata sonce ter cigareta škodljivo na žensko kožo. Staranje ženske kože je bilo v vseh poizkusih premo sorazmerno z izpostavljen jem soncu ter času in intenziteti kajenja.
Na družinski dan, tretjo nedeljo v maju, so v antigoniški nad-škofiji dobile vse redovnice dovoljenje, da so smele preživeti nedeljo v svoji lastni družini. Ta ukrep so z vese|jem pozdravile tako redovnice kot tudi družine.
Spomenica škofom, ki so jo sestavili kanadski laiki, predno so odšli škofje na zadnje zasedanje v Rim, je sedaj na razpolago v tisku. Založila jo je založba Longmans v Torontu in je naslovljena "Brief to ithe -Bi-shops".
Mladi krščanski delavci v Kanadi so izvedli posebno anketo, iz katere je razvidno, da se vsi boje negotove bodočnosti ker napredujoča av-tomacija ne ustvarja dovolj zaposlitvenih možnosti. Iz podatkov bodo sestavili posebno "listino mladih delavcev", ki jo bodo predložili vladi, strokovnim organizacijam in podjetnikom.
Italijanska vlada naj bi oprostila vojaške službe mlade fante, ki se obvežejo, da bodo posvetili dve leti delovanju v nerazvitih deželah izven Evrope. To je predlogal v italijanskem parlamentu poslanec Mario Pedina.
The Canadian VVelface Councll je dobil podporo v znesku $36,000, ki jo je podelila the Laid-lavv Foundation. Ta denar bo porabljen za izdelavo načrta za znanstveno preučevanje raznih vidikov revščine.
Sovjetska državna komisija, ki je preučevala predloga za spremembo pisave, je odklonila predlog za uvedbo latinice namesto cirilice ter je utemeljila svojo odločitev s trditvijo, da se opira večina jezikov v SSSR na cirilico.
Med raznimi načrti, kako odpraviti neugodne posledice revščine za otroke, predno stopijo v redno šolo. Organizirati nameravajo 11.000 centrov za razvoj otrok, v katerih bo zaposlenih kakih 41.000 učiteljev, zdravnikov, dentistov ter bolniških sester, razen tega pa še nad pol milijona prostovoljcev. Začetno število otrok, ki bodo deležni to posebne pažnje, cenijo na 375.-842, toda število otrok bo še naraslo. Začetki kažejo, da je odziv prostovoljcev, ki pomagajo pri organizaciji in dnevnih opravilih v teh centrih, nad vse zadovoljiv.
V prvem četrtleju 1965 je bilo ukradenih v ZDA 120.680 avtomobilov, 27% več kot v prvem četrtletju 1964. The 'National Automobile Theft Bureau trdi, da je nad polovica lastnikov sama kriva, ker puščajo ključe v avtu ali pa. avtomobila ne zapro.
Predsednik Johnson je v poslanici kongresu 18. maja predložil naslednje štiri večje spremembe v delavski zakonodaji:
1)	razveljavljen je t. zv. "right to work" zakonov, ki obstojajo v 19 državah in ki prepovedujejo, da bi smelo biti članstvo v strokovni organizaciji pogoj za zaposlitev;
2)	razširitev zakonodaje glede minimalne mezde ($»1.25 na uro) na druge kategorije delavcev, kar bo pomenilo dodatek 4,500,-000 delavcev katerih mezda ne bo smela biti nižja.
3)	zvišanje nadurnega plačila na dvojno mezdo, če presega delovni teden sprva 48 ur. pozneje pa 45 tur; poldrugo mezdo bo treba plačati za delo preko 40 ur kot doslej;
4)	brezposelno zavarovanje bo razširjeno na 5 milijonov delavcev, za katere zavarovanje sedaj ne velja.
Na 7. kongres katoliškega tiska je bil koncem maja v Nevv Yorku, je prišlo nad 800 zastopnikov katoliškega tiska s celega sveta. Predmet razprav je bil odnos med svobodo in avtoriteto, tema kongresa pa "Resnica v zasledovanju svobode".
Katoliški tedniki po Severni Ameriki so objavili koncem maja sliko motoci-klista. Pod sliko je besedilo, ki pove, da je to slika katoliškega župnika iz Jugoslavije. Čeprav je "svoboda bogoslužje" priznana, pravi poročilo, jc še vedno veliko ovir za vero. Ta duhovnik, ki je na sliki, mora n. pr. stanovati v cerkvenem stolpu svoje majhne cerkve.
Majniška številka Herder C-or-
respondence prinaša obsežno poročilo o verskih razmerah v Jugoslaviji pod naslovom "Boljše razmere med Cerkvijo in državo v Jugoslaviji". Obširno poročilo na straneh 165 do 169 prinaša tudi zemljevid Jugoslavije. Poleg zanimivih podatkov ima tudi precej netočnosti (n. pr. da je pokojni dr. Vovk umrl predno je postal nadškof) in celo nedoslednosti v članku samem (najprej piše, da je postal nadškof v Ljubljani šele dr. Pogačnik, malo pozneje pa govori o škofu Josipu (prej ga je pravilneje označil kot Jože) Pogačniku, apo stoskem administratorju ljub ljanske nadškofije.
Die Furclie, avstrijski tednili poroče, da pripravljajo v Jugo slaviji zakon, po katerem bc kaznovan vsak, kdor bo ovira1 koga pri udeležbi v bogoslužju toda isti zakon predvideva ena-kc kazen za vsakogar, ki opravlj; javno bogoslužje brez predhod nega dovoljenja oblasti.
Hon. Judy LaMarsh je v svo jem govoru v Niagara Falls prec kratkim navajala obe okrožnic papeža Janeza XXIII Mati in uči teljica ter Mir -na zemlji in pokazala na vzporednost okrožnic in skrbstvene politike kanadske vlade. Predvsem je povdarila podobnost v ciljih -glede družine, g|ede vloge žene v sodobni družbi ter glede vloge vlade v učinkoviti skrbi za družbeni napredek in blagostanje. 9 Tržaški nadškof Anton Santin je prelomil s tradicijo v Italiji Dovolil je namreč duhovnikom svoje škofije, da smejo hoditi v navadni obleki, kadar ne opravljajo duhovniške službe. Prevladujoče pravilo v Italiji je, da morajo biti duhovniki vedno v ta-larju.
# Francoski škofje so ustanovili osrednji urad v Parizu za katoliške organizacije in gibanja z namenom, da bodo njihove akcije bolj vzporejene in tako bolj uinkovite v trancoskem javnem življenju.
# Angleški laik-aiiditor Patrick Keegan, predsednik Svetovne zveze krščanskih delavcev in bivši mednarodni predsednik žo-sistov, je bil prvi laik, ki je nastopil kot govornik na vatikanskem cerkvenem zboru. Njegov govor je bil skupno delo laikov, ki so bili imenovani za udeležence zbora.
9 Muenchenska škofija bo zgradila Katoliški dom za akademike, v katerem bodo na razpolago vse mogoče izvenšolske aktivnosti za vse akademike v Munec-henu, tudi za nekatoličane. Opremljeno poslopje bo stalo kakih $700.000.
# Slovanska volilna okrožja v ZDA so tudi letos volila pretežno demokratsko stranko, vendar so z izjemo Wisconsina dali nekoliko več glasov 1. 1960 Kennedyju nego sedaj Johnsonu. Ojavljeni podatki oddanih glasov za John-sona 1. 1964 so bili (v oklepaju glasovi za Kennedyja 1. 1960): Wisconsin 809-6 (78%), Michigan 88% (899-6), Iillinois 72% (74%) in Ohio 86% (88%).
•	Škof dr. Štefan Laszlo (Esen-stadt-Gradiščansko-Avrstrija) ja ustanovil posebno ustanovo z lastnim prispevkom 100.000 avstrijski! šilingov, ki naj bi podeljevala nagrade duhovnikom in laikom, ki bodo pokazali nove ideje in metode verskega življenja v smislu Janezovvega poziva k "ag-giornamento".
0 Kardinal dr. Franz Koenig je objavil v dunajskem škofijskem listu apel na duhovnike, naj iščejo novih metod v dušnem pastirstvu, da bodo zaustavili moderni odpad od vere. "Cerkev je izgubala zaupanje ljudi, ker je izgubila stik z njimi" Kardinal je zapisal tudi: "Goreče sitimo z dušnim pastirstvom do prenasi-čenja, drugi pa umirajo od lakote". Po njegovem mnenju je 95% dušnega pastirstva namenjena dejavnim vernikom, ostalim pa samo 5%.
9 Novi pogledi v pravoslavju. Na drugem vsekrščanskem mirovnem zborovanju v Pragi je začel prof. Borovo j, ki je poleg drugega tudi opazovalec ruske pravoslavne Cerkve na Vatikanskem zboru, svoje predavanje z naslednjimi mislimi: "Moja zaveza z njim je bila za življenje in mir: tako se glasi danes za nas pričevanje Kristusa, njegove Cerkve, in naše lastno pričevanje. Tako se glasi danes naša poslanica celotnemu človeštvu, ki hrepeni po miru in ki si želi življenja v svobodi, pravičnosti in enakem človeškem dostojanstvu za vse. Da pa bo postalo to pričevanje prepričevalno in poslanstvo plodno, morata postati oba konkretna, realistična in stvarna in tako upoštevati nujni ukaz časa ter potrebe današnjego človeka. Bodočnosti moramo gledati nasproti odkrito, pošteno in brez krink. Odpovedati se moramo cerkveni retoriki in zastarelemu načinu govorjenja, ke-r so tuji sodobni stvarnostL Veliki pravičnik in realist papež Janez XXIII je prepričevalni zgled takega rel-nega pričevanja in konkretnega razumevanja sodobnosti".
•	Arheologi so odkrili v Milanu krstilnico, o" kateri so mnenjaTda je ista, pri kateri je škof Ambrozij krstil Avguština 1. 387.
#	Število družin v ZDA, v katerih sta zaposlena mož in žena, ja že preseglo število družin, ki morajo shajati s samo eno plačo. Število druin, ki prejemajo dve ali več plač, je naralo od 15,600.000 v 1. 1950 no 22,911.000, dočim znaša število družin s samo eno plačo, le še 20,838.000. L. 1963 je bilo v ZDA 3,687.000 družin, ki pa niso prejemale nikake plače, marveč so bile odvisne od podpor.
9 Nizozemski škof Willem Bekker predvideva, da bo ena prihodnjih sprememb v liturgiji dovolila laikom, da si bodo sami vzeli hostijo, ker pravi sv. pismo: "Vzemite in jej te".
•	Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) Josip Vidmar je bil izvoljen za dopisnega člana Romunske akademije znanosti in , umetnosti.
Plima in oseka sta izlizali te peščeno-kamenlte formacije, ki jih najdemo v bližini Cape Hopevvell na obalah Bay of Fundy,
I
ki je 25 milj od Montrono, N.B. Plima in oseka v Fundy sta najvišja na sveut. (Can. Scene).
ftfaAfBojLOVENC/ jft
TORONTO
•	Zaključek šolskega leta na
slovenskih šolah. — Slovenski šoli Marije Pomagaj in Brezmadežne sta z junijem zaključili pouk in šolsko leto ter dali otrokom in učiteljem zaslužene počitnice. Spričevala je prejelo 302 otrok.
Spet je končano leto trdega in vztrajnega kulturnega dela med slovensko mladino v Torontu. Slovenska šola je najpotrebnejša in najresnejša kulturna organizacjja med nami in hkrati najmočnejša. Ravnatelja in uči-teljstvo vršijo velezaslužno delo za slovenski narod in njegovo ohranitev v tujini. Njim zahvala, priznanje in čestitke!
Starše prosimo, naj bo ena njihovih glavnih skrbi, da bodo otroci obiskovali slovensko šolo, obvladali slovenski jezik in poznali Slovenijo.
•	Otvoritev Slovenskega letovišča. — Slovensko letovišče pri Boitonu, ki zbere v počitniških dneh največ Slovencev iz Toronta ter bližnje in daljne okolice, je zadnjo nedeljo v maju odprlo letošnjo sezono, že prvi dan je obiskalo letoviški kraj čez štiristo ljudi. Odslej bo na leto-viču sv. maša vsako nedeljo ob pol poldne. V nedeljo 20. jundja bo Telova procesija in v nedeljo 4. julija Katoliški dan, ki ga pripravita obe slovenski župniji iz Toronta.
V soboto, 5. junija bo posvečen v torontski stolnici za diakona g. France Turk, ki študira bogoslovje v St. Augustine's Semi-narv v Scarborough. Iskreno čestitamo! Po novi praksi toront-ske nadškofije bo novi diakon dodeljen že v letošnjih počitnicah za pomoč župniji.
Majska številka Ontario Credit Union Ne\vs, ki je uradno glasilo ontarijske lige kreditnih zvez in ima naklado nad 100.000 izvodov, je objavila obširnejše poročilo o proslavi Krekove stoletnice na občnem zboru Krekove hranilnice in posojilnice. Poročilo je naslovljeno: John E. Krek's ce-lebrate lOOth birthday of foun-der (na str. 8—9).
HAMILTON
• Prvi praznik. — Slovenci v Hamiltonu (Ontario) in okolici so dočakali v maju svoje prvo slavje v novem cerkvenem domu, ko sta bili 22. maja otvorjeni kapela in spodnja dvorana. Na slovesnost je rojake vabilo združenje odborov: Gradbeni odbor župnije sv. Gregorja, Podporno društvo Bled in Podporno društvo sv. Jožefa. Omenjeno soboto se je zbralo na prostoru slovenske župnije v Hamiltonu izredno število rojakov od vsepovsod.
Ob 3.30 popoldne je hamilton-ski škof prevzv. J.F. Ryan imel sv. mašo in blagoslov obeh prostorov.
Zvečer pa je bila v spodnji dvorani prva veselica. Igral je orkester Andreja Blumauerja. Dodati moramo v pojasnilo, da glavna dvorana, to je v zgornjih prostorih, še ni dokončana.
Dogodek je bil resnični praznik za Slovence v Hamiltonu, ki si z mnogimi žrtvami gradijo cerkev in dom.
ANTIGONISH
•	Edina dva kandidata, ki sta
končala študije z najvišjo odliko (summa cum laude), sta bila dvojčka Harold in Hugh Mac-Isaak.
•	Prof. Rudolf čuješ je bil povabljen za govornika na kosilu ob priliki atlantske pokrajinske konference občinskih dobrodelnih fondov v Charlottetownu, Prince Edward Island.
•	Prejšnji predsednik vseučilišča msgr. H.J. Somers je dobil v maju tri častne doktorate: St. Ann's Collegea, Mount Allison univerze ter King's Collegea Msgr. Somers je sedaj izvršilni Zveze obmorskih provinc.
Ko so odšli študentje iz trga, so začeli knjižničarji seliti knjige v dokončano novo MacDonald Li'brary. Slovesno jo bodo adprli 17. julija. Knjižnico bo odprli ministrski predsednik Lester B. Pearson, ki bo dobil ob isti priliki častni doktorat univerze.
Angleška brošura o Kreku — zadružniku se lahko naroči pri: Nova Scotia Credit Union League, Ltd., Antigonish, !N.S. in stane 50c. ....Študentovska igralska skupina Xaverian Players je dobila na kanadskem dramskem festivalu prvo nagrado za proizvedbo dela "The Wakefield Cycle" v Brock-villeu v Ontariju. Režiser prof. Frank Canino, ki je delo priredil, je dobil tudi nagrado za najboljšo režijo.
Letšnji graduiranci so kupili kot dar univerzi kip sv. Fra-čiška Ksaverija, ki je postavljen pred stanovanjsko zgradbo za novince poleg vseučiliške kapele.

V 0'KEEFE CENTRU
17. septembra do 9. oktobra 1965
Kanadska Operna Družba ABONENTSKE VSTOPNICE
(Subscription series)
Sedaj — imajo abonenti prvenstveno izbiro sedežev za katerikoli večer v tednu, ali za sobotno popoldansko predstavo. Abonenti si prihranijo 1596 na cenah za sedeže! Lahko obiščete 3 operne predstave za malenkostno ceno 5 dolarjev.
TURAND0T SALOME-MAVRA SEVILJSKI BRIVEC
RIG0LETT0 LA BOHEME
Pišite na Canadian Opera Company, P.O. Box 40, Toronto 5, Ontario
Ali kličite do telefonu 925—2530.
Cleveland
•	Med šestimi častnimi doko-
rati, ki jih je podelila tukajšnja univerza letošnjega maja, sta bili dve svetovno znani osebnosti. Prvi je bil dr. Gregory Baum, OSA, ki je izvedenec za cerkveni zbor, drugi pa ekonom dr. Harry G. Johnson, ki je začel svojo učiteljsko kariero na tukajšnji univerzi. Trenutno poučuje na čikaški univerzi, 1. 1966[67 pa bo postal redni profesor londonske ekonomske šole.
•	Nova knjižnica je končana in selitev je v polnem teku. Uradno bo odprta 17. julija. Odprl jo bo kanadski ministrski predsednik Lester B. Pearson, ki bo dobil ob isti priliki častni doktorat vseučilišča. Knjižnica bo imela prostora ža 200.000 knjig in Čitalnico za 500 študentov.
Slomškov večer.
V	pendeljck 3. maja zvečer je priredilo društvo "Lilija" v Slovenskem domu na Holmes Ave. Slomškov večer. č.g. Jožef Varga je predaval in kazal slike o škofu Antonu Martinu Slomšku. C.g. Varga je vicepostulator v zadevi Slomškove beatifikacije. Koncerti.
V	nedeljo popoldan 2. maja je pevsko društvo "Triglav" priredilo svoj 18. letni koncert v Sach-senheimu na Denison Ave. na za-padni strani mesta pod vodstvom dirigenta Antona šublja.
V	nedeljo popoldan 16. maja pa je bil koncert pevskega društva "Planina" v Slovenskem domu na Maple Heights, južnem predmestju Clevelanda.
"Veseli Slovenci" na TV.
V	nedeljo 9. maja so "Veseli Slovenci" pod vodstvom g. Dušana Maršiča ponovno nastopili na programu "Polka Varieties" televizijske postaje WEWS in igrali med 1. in 2. uro popoldan. Z godbeniki sta nastopili tudi pevki ga. Blanka Tonkli in ga. Helena Gaser.
Materinske proslave.
Na materinski dan v nedeljo 9. maja popoldan so otroci slovenskih šol v Clevelandu lepo počastili svoje matere.
Proslavo pri sv. Vidu so začeli otroci slovenskega otroškega vrtca s svojim nastopom, ki ga je pripravila ga. Zalka Likozar. Nato pa so otroci šole podali otroško opereto "Kresniček", ki jo je po besedilu pravljice Marije Je-zernikove uglasbil Radovan Gobec. Režirala je ga. Silva Saver-nik, petje pa je vodil g. Anton Ušaj. Opereta je uspela zelo lepo in so jo otroci ponovili v soboto zvečer 22. maja.
Pri Mariji Vnebovzeti pa so otroci najprej nastopili z deklama-cijami, petjem, igranjem instrumentov in rajanjem, nato pa so zaigrali "Rdečo kapico" s petjem, ki ga je priredil g. Rudi Knez, ki je tudi skrbel za ves program. Dmlabni večer.
V	soboto zvečer 15. maja je 'Baragov dom" priredil v svojih prostorih družabni večer. Za ples so igrali "Veseli Slovenci". Počastitev rojaka.
V	majski številki 'Life Associa-tion News" glasilu "National As-sociation of Life Underwriters" je bil objavljen pod naslovom: "MiChael Telich: a Tribute" članek Johna F. Olsena o slovenskem elevelandskem rojaku Mic-
Ihaelu Telichu, ki se je uveljavil na področju življenskega zavarovanja in vodi elevelanski urad zavarovalne družbe "Sun Life of Canada". Članek je zgodba marljivega in poštenega Slovenca, ki je s šestnajstimi leti prišel v Ameriko brez groša v žepu in brez znanja angleščine in se s pridnostjo, zatajevanjem in poštenjem povzpel visoko. Graduacija
V	soboto 2. maja je na Notre Dame Collegeu slovenska visoko-šolka gdčna. Anita Z. Petelinek prejela naslov Bachelor of Science summa cum laude. Čestitamo.
Nova maša.
V	nedeljo 23. maja je v cerkvi sv. Jožefa daroval svojo novo mašo č.g. Francis R. Sterk, ki je slovenskega rodu. Spominska proslava.
Da počasti spomin vetrinjskih žrtev in žrtev druge svetovne vojne na Slovenskem je Zveza DSPB priredila v soboto zvečer 29. maja čalno sejo za člane v Baragovem domu, v nedeljo 30. maja dopoldan sv. mašo pri Lurški kapelici na Providence Heights, popoldan po litanijah pa v šentviški dvorani kratko komemora-cijo.
zaleže. Toda veliko več bi zale-gala, ko bi se za to .sistematično zavzeli stariši pri vzgoji otrok doma in pa vzgojne institucije, pričeriši pri otroških vrtcih pa tja gori do višjih šol. Kako grdo je ponekod med hišami, kjer so prazne, nezazidane parcele, kamor mnogi odkladajo svoje odpadke, razbite avte, staro pohištvo.... Tu bi morala poseči vmes oblast, tudi policija! V Evropi kaj takega ni mogoče!
Chicago
Prvo obhajilo in birma. Na
prvo majniško nedeljo je 25 otrok farne šole sv. Štefana prejelo prvo sveto obhajilo. V nedeljo dne 9. maja pa je podelil pomožni škof R. Hillinger čez 100 otrokom zakrament sv. birme. Prezvišeni je zelo pohvalil vzoren red, tudi cerkveni pevci so bili deležni pohvale.
Požar v farni šoli. V prvih dneh maja je nastal v šolski garderobi v drugem nadstopju ogenj. Preiskava je ugotovila, da je bil ogenj podtaknjen, oziroma povzročen po cigareti, škode je okrog $6000.00. Prisotnosti sester, ki vodijo šolo, se je zahvaliti, da ni bilo človeških žrtev. V 40 sekundah so bili vsi učenci na prostem, brez vsake panike, tako da učenci v prvem nadstropju niti vedeli niso, kaj se godi nad nimi, ampak so mislili, da je spet navadna "vaja"....
Materinska proslava. V soboto 15. maja je bila v okvirju Lige vprizorjena pravljična igra P. Golio: "Princeska in pastirček". Bila je posvečena našim materam. Igro je režiral J. Rus, pevske vložke ja sestavil p. Vendelin Spendov, Mrs. Corinne Leskovar je imela v rokah koreografijo, Ivo žitnik je poskrbel za sceno, kostume in maske. Gospa Ana Gabrova je prevzela težko nalogo — zbor otroik. Dolgo vrsto igralcev so sestavljali otroci, gojenci slovenske sobotne šole, večje vloga pa so imeli Lojze Arko, Janko Arko, Lojze Grego-rič, Mrs. Erman B. Magajna, Mrs. dr. Puc. — Bilo je lepo, lični kostumi, nove scenerija. Tudi igralci so se postavili. Toda le predolgo je bilo. Saj je bila blizu že polnoč, ko se je dvorana izpraznila.
"Od življenja do knjige" je bil naslov predavanja, ki ga je imel pisatelj Karel Mausar iz Celevelanda. Bilo je lepo in zanimivo za vsakogar. Predavanje je bilo v okrilju Lige, katere novi predsednik je g. Andrej Remec.
Parada v propagando čiščenja cest in okolja je bila v spodnjem mestu, ikatere so se udeležili tudi plesalvi Slov. Rad. kluba. Vsako leto je taka parada, tudi v soseščini je bila. Prav! Nekaj že
Založništvo tržaškega tiska v Trstu je izdalo pred kratkim knjigo Ivan Trinko. V spomin stoletnice rojstva in desetletnice smrti pesnika in buditelja beneških Slovencev je profesor Andrej Budal zbral vse, kar je bilo raztresenega po raznih knjigah in listih o njem v eno knjigo.
Knjiga ima 314 strani s 14 ilustracijami. Življenjepisu sledijo Trinkove poezije kot so izšle 1. 1897. Ker pa je pesnil tudi kasneje za razne liste in koledarje, je v knjigi izbrano »tudi to.
•	V "Biblioteca Universale
Rizzoli" je izšel; italijanski prevod Cankarjevega "Martina Ka-čurja" pod naslovom "Biografia di un idealista". Delo je prevedel in pripombe napisal prof. Ciril Kutin, ki živi v Italiji.
•	Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu namerava izdati v letu 1966 zbornik Vrednote ter vabi vse dosedanje in nove sodelavce k sodelovanju. Gradivo mora biti pripravljeno do marca 1966.
•	Editorial Don Bosco, Don
Bosco 4053, Buenos Aires, je izdala knjigo Antona Ranta, SDB, Christo en nuestra historia. Delo je ilustrirano.
•	Dr. Emerson Douyon, glavni psiholog montrealskega društva za zaostale otroke je izjavil na konferenci za mladostnike, ki je obravnavala vprašanje kajenja in zdravja (v Ottawi, nt.) da je stalni kadilec otročja, nesigurna ter nelogična oseba, ki ne ve, zakaj kadi m zakaj ne more prenehati.
SLOVENŠČINA JUGOSLOVENCEV
Semkaj je "došla" "vest", da so v Ljubljani odkril skupino "borcev" ki je "posečala" tajne sestanke in pripravljala "preok-ret". To nas je neprijetno "dir-nilo". Posebno pa še dejstvo, da je 'borce" "ovadila" neka ljubljanska "plesačica".
To je bila skupina, ki so jo "dičile" vse "vrline". Cez. "grani-co" so dobivali orožje in "novec". Da so delali po naših "na-redbah" in se borili za "ravno-pravnost"-bi lahko premagali ti-tovo "vojsko". Tako, pa so delali v čisto napačnem "pravcu". Ti "dobrovoljci" so se "borili" za "nedvisno" slovensko državo.
Morali so čakati, da jih mi "pozovemo" v "borbo".... Bili so zares "nekretni", to smo se — "uverili". Da so se "priličili" novim razmeram in, da niso "trosili" sil po nepotrebnem, bi bilo bolje.
Po "pričevanju" "svedoka", jih sedaj "tirajo" iz zapora v zapor in jih mučijo z "gladom"....
Neki naš "novinar" iz Slovenije, pa poroča, da je ta skupina bila precej "broječa". Da niso delali, kot "deca" — "nego", kot zreli možje, bi bilo več — uspe ha. Že v "početku" — so "pogrešili"; "baš" to jih je pokopalo....
Ob "povratku" na svobodo se ne bodo več spuščali v take "inačice".
19 LET
STARI!
Ko postanete stari 19 let niste več bolniško zavarovani s polico vaših staršev. Da ostanete zavarovan morate v teku 30 dni sprejeti osebno članstvo v zavarovanju. Vašo prijavnico dobite v banki, bolnici ali od Zavarovalnega odbora (Commission).
NOVO POROČENI!
Sedaj morate vplačevati "družinsko" bolniško zavarovanje, ki krije moža in ženo. Obvestite vašo "grupo" takoj ALI, če plačujete premije direktno, obvestite Zavarovalni odbor ("commission").
Naslov:
ANTONY AMBROŽIČ
U1I1HU £ 2itU}litUjClU UUIUCIC JJfl	..
novesa —«■ -o"«** ^rffiK—t.
* °0t")a-	Telefon: LE. 1-071!
V vseh pravnih zadevah se lahko z zaupanjem obrnete na
RIM
HOTEL BLED'
Via S. Crece in Gerusalemme 40 ROMA — (Tel. 777-102)
ITALIJA
u«..
Rojaki ali potujete v Rim? Sprejem na letališču ali železnici, ogled Rima, prenočišče, domača hrana itd., Vse te skrbi bodo odveč če se boste obrnili na:
Vinko A. LEVSTIK - lastnik
CARL VIPAVEC
NOVO DELO!
Da ostanete zavarovani, se držite navodil, ki so tiskane na polici bolniškega zavarovanja za vplačevanje, ki ga poznate pod imenom "Form 104". Tega vam mora sedanj izstaviti delodajalec, kadar zapustite mesto dela.
VflS6 ONTARIJSKO BOLNIŠKO ZAVAROVANJE
Ontario Hospital Services Commission Toronto 7, Ontario
ZAKAJ MOLČIMO?
Clevelandski dnevnik "The Cleveland Press" je dne 28. Januarja tJ. objavil celo stran obsegajočo mapo Južne Evrope in Afrike, pod naslovom: "The Fast Chan-ging Face of Afrika", Na tej mapi pa je bilo kar precej napak. Posebno, kar se tiče točnosti meja med evropskimi državami.
Tako so se že drugi dan pritožili Romunci, ker jim Madžari na mapi "zabijajo" oster klin v njihovo narodno ozemlje. "The Cleveland Press" je to napako takoj popravil.
Na tej mapi je tudi netočna meja med Italijo in Slovenijo. Cel zapadni del Slovenije z Istro je v mejah Italije. Izgleda, da gre tu še za staro imperijalistično mejo med Italijo in Slovenijo.
Čuditi se je, kako da se od Slovencev ni nihče oglasil. Mislim reči od vplivnih Slovencev — poklicnih politikov. Mogoče bi se še kdo oglasil, ako bi od tega lahko pričakoval — slave in dolar j av . . .
Mi Slovenci, kot ne preveč velik in svetovno poznan narod, bi morali izkoristiti vsako priložnost, da opozarjamo svetovno javnost na naš obstoj in na naše narodne probleme.
Seveda je treba za tako delo izbrati primerno taktiko. Poleg tega pa je treba imeti veliko mero ljuibezni do domovina in naroda. Treba je imeti ljutrzen, ki je vzvišena nad vse morebitne ambicije in razne druge pomislike. Skratka, treba je ime d visoko moralo in vero v delo . . .
Mi imamo za tako narodno delo dane vse pogoje. Živimo v deželah — demokracije, kjer nam do gotove mere niso vezane roke. Lahko delamo v skladu z iZakonidežele, kjer živimo. In to na zelo obširnem področju.
Toda na žalost izgleda, da so zelo redke vrste tistih, ki so pripravljeni kaj malega žrtvovati za slovenstvo. Največ pa je med nami takih, ki niso — pripravljeni prav nič žrtvovati v ta na-
OBRNITE SE Z ZAUPANJEM V VSEH NEPREMIČNINSKIH,
DRUŽINSKIH	SLOVENSKI ODVETNIK
IN PRAVNIH ZADEVAH NA:	|N NOTAR
278 Bathurst St.. Room 4, Toronto, Ont. — EMpire 4-4004
MARIAPOLIS 1365.
"Mariapolis" — kar pomeni Marijino mesto — je ime mednarodnega zborovanja, ki ga vsako leto prireja katoliško gibanje za laični apostolat "Focolari" s svojima sedežema za Združene Države Amerike v Nevv Yorku in Chicagu.
Ta zborovanja so vsako leto v mnogih državah sveta in obiščejo jih tisoči in tisoči ljudi vseh starosti, vseh kultur, vseh poklicev. Vsakdo, ki jim prisostvuje, odhaja z zavestjo, da se je obogatil z nečem, kar mu ibo za vedno ostalo: z globoko zavestjo Kristusovega življenja v samem sebi, v svoji družini, v šoli, v uradu, v tovarni.
V	državi Pernambuco, v Braziliji, se je pred tremi meseci zbralo v eni izmed "Mariapolis" tisoč sto ljudi. Veliko udeležencev je prišlo na zborovanje po več dneh vožnje z najrazličnejšimi prevoznimi sredstvi, potem ko so prevozili na tisoče milj. Lahko rečemo, da je bilo podobno velikemu ljudskemu romanju z eno samo razliko: cilj vsega tega ljudstva ni bilo božjepotno svetišče, ampak navadno mesto. Vkljub vsem težavam, je bil vsakdo izmed njih pripravljen oditi takoj ponovno na pot in pričeti drugo, novo "Mariapolis". Na podoben način so se vršila enaka zborovanja lansko leto v sedmih evropskih državah. Tisoči in tisoči, ki so sodelovali, so odhajali z globokimi duhovnimi doživetji, ki so znak posebnih božjih milosti.
V	Združenih Državah Amerike bo to poletje že tretjič podobno zborovanje, pod pokroviteljstvom gibanja "Focolari". Več sto udeležencev je prišlo v "Mariapolis" leta 1963 in 1964- Različna narodnost udeležencev, prisotnost številnih skupin, ki so prišle iz oddaljenih krajev ZD in Kanade (iz Chicaga, Bostona, New Yorka, Los Angelesa, Toronta, Montreala), udeležba številnih ločenih bratov (pripadajoči 6 različnim ločinam), različnost jezikov (zaradi česar je bilo poskrbljeno za simultano prevajanje v več
jezikov) ........ vse to je pripomoglo k uresničitvi glavne teme
zborovanja, ki je bila Jezusova zapoved Ljubezni ter Edinost, tista prava krščanska edinost, ki doseže svojo polnost samo v izpolnitvi Jezusove molitve za vsakega človeka, brez ozira na barvo, na narodni izvor, na starost ali na socialni položaj. Laiki in duhovniki, družinske matere in mladina psgmtms- Bogu — vsi ti so bili živi temelji tega duhovnega mest*.
Nevv yorški pomožni skof msgr. Pernicone je tako označil skrivnost uspehov teh zborovanj: "V tem malem Marijinem mestu ste se zbrali pod Njenim posebnim pokroviteljstvom z namenom, da se napolnite in prepojite s tem duhom ljubezni in edinosti in bo tako vaša ljubezen do Boga dobila novega, svežega zagona".
V	par besedah ni mogoče opisati vsega življenja in vseh sadov, ki jih prinaša "Mariapolis". še največ nam lahko povedo izjave nekaterih udeležencev lanskega zborovanja:
"To poletno srečanje je zame velika novost. Nismo se zbrali, da bi opravili duhovne vaje, ampak, da si na preprost način pomagamo drug drugemu, da pozabimo vsak nase in pričnemo ljubiti svojega bližnjega".
"V Mariapolis ne prideš z namenom, da boš samo poslušal, kar bodo drugi govorili, ampak da takoj, na praktičen način, preizkusiš, kar si slišal........na ta način, ko se vrneš v svet, te nobena stvar
ne bo našla nepripravljenega".
"Prišel sem s trdim namenom, da ostanem tu samo dva dneva. Ostal sem ne samo do konca, ampak sem se še prijavil za Mariapolis 1965 in če bil bila še kaka poprej, tudi za to. Zares velike težave, s katerimi sem prišel sem, so povsem izginile".
"Tukaj sem našel res pravo krščansko družbo! Odhajam z novim, globljim poznanjem katoliške Cerkve".
"še nikoli nisem srečal kaj podobnega! Kar je naredilo name globok vtis je bila želja vsakega, da izpove drugim kar čuti ter videti kako božja milost deluje prosto, brez zaprek. Bilo je nekaj zdravilnega, kar edini...«..."
* * *
"MARjIAPOLIS" bo letos od 3 do 9 julija na kraju Seven Springs, Champion, Pa., ki se nahaja v osrčju zelenih in osvežujočih pennsylvanskih hribov.
Seven Springs, v višini 2400 čevljev, je oddaljen samo 15 minut od Pennsylvania Turnpike in leži 50 milj j ugo-vzhodno od Ptetsbourgha.	. j 1 j 1
Vsi so toplo vabljeni!
Mariapolis il965 so Vaše idealne počitnice in edinstvena življenjška izkušnja!	■ 1 , j
Za nadaljne informacije in za prijave obrnite se na:
Dr. Dimitrij .Bregant	Rev. Fr. E. M. Fondi
3117 W Altgeld Ave.	25—37, 37th St.
Chicago, 111.	Astoria, N.Y., 11103
NEKAJ ŠTEVILK ZA PRIMERJAVO IN PREMISLEK
(Iz knjige INVISIBLE LATIN AMERICA, ki jo je napisal Samuel Shapiro) AID posojilo za gradnjo 160 hiš za delavnee v Honduras — $400.000; nova .podzemna železnica za poslance v VVashingtonu — $6,000.000.
IADB posojilo za gradnjo hiš,
men. To pa čisto iz enostavnih razlogov, ker pri tem ne vidijo — dobičkonosnega podjetja ...
oskrbo z vodo in rudarstvo v Boliviji — $20 milijonov; letni stroški USDA za shrambo kmetijskih presežkov — $1 milijarda; letni izdatki za prehrano nekoristnih živali v ZDA — $3 milijarde.
IADB posojilo za pomnožitev dobave vode v Maracaibo, Venezuela — $6 milijonov; oglašanje cigaret — $100 milijonov.
Celotni izdatki za izobrazbo v Južni Ameriki 1. 1960 — $1 milijardo — letni izdatki za oboroževanje sveta — $120 milijard.
DR LAMBERT EHRLICH
PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA IN SLOVENCI
ŠTAJERSKO VPRAŠANJE
(Nadaljevanje)
Položaj glede Štajerske je bil | dej o ti elementi pod vpliv nem-
od vsega začetka različen od onega glede Koroške. Etnografski položaj
Medtem ko so Slovenci na Koroškem naseljeni v 150 km dolgem pasu ob Karavankah in so Nemci vse to ozemlje označili kot narodno mešano, so Slovenci na štajerskem naseljeni v veliko širšem pasu tako da so celo Nemci vsaj en del južne Štajerske, namreč ozemlje južno od Pohorja, priznali v svojih vlogah, ki so jih poslali konferenci, kot izrazito slovensko. Geografski položaj
Na Koroškem je bilo Nemcem lahko operirati s tem, da je vsa Koroška izrazito geografična e-nota, ker Karavanke jasno ločijo Koroško od ostale Jugoslavije in ker obstaja en sam vodni sistem namreč Drava. Na Štajerskem pa so Nemci sami priznali da je južna štajerska geografska enota, ki je jasno ločena od ostale Štajerske. Razlika med njihovim in našim stališčem je bila ta, da smo mi kot mejo
škomadžarske kulturne sfere.
^olger je s Kovačičem in Bre-zigarjem, kakor smo že oriienili pri koroškem vprašanju, napravil posebno vlogo, ki dokazuje, da Drava ne more biti meja. Zaradi tega je teritorijalna komisija nekaj dni poznje opustila to misel.
Med 15. in 20. marcem je teritorijalna komisija stilizirala za Conseil supreme prvo redakcijo svojih predlogov glede severne
brošuri, je bil žalibog sestavljen na podlagi avstrijske uradne statistike, in se je, ker ni odgovarjal dejanskemu stanju in tudi ne našim zahtevam, potem iz knjige odstranil, ...
•Od mi.0'Ca' do avgusta je ostalo stališče teritorij alne komisije in Conseil Supreme glede Štajerske-nespremenjeno. Tako je teritorijalna komisija, ko je od 9.— 11. maja revidirali svoje defini-tivne predloge glede severne meje, ostala pri svojih sklepih od meseca marca. Tudi Conseil Supreme (Conseil des Ouatres) je, ko se je 12. maja prvič bavil z našo severno mejo, sprejel te predloge. Sicer so se Italijani na tej seji odločno potegovali za plebiscit v mariborskem okolišu in je list "Journal" 13. maja celo priobčil notico, da je bil plebi-
meje. Podrobnosti o teh predlo- scit za Maribor sklenjen, čeprav
gili nismo mogli zvedeti, dobili pa smo zaupne informacije, da so edinole glede štajerske kolikor toliko zadovoljivi in da upoštevajo naše zahteve. Bržkone pa so bili v teh predlogih izpuščeni občini Sobota in Lučane z okolico.
Plebiscit se je torej za Štajer-
v resnici do tega sklepa ni prišlo.
Naša delegacija je dne 20. maja dobila priliko, da je pred terito-rijalno komisijo uradno obrazložila našo zahtevo po štajerski. Po vod za ta ofičijelni nastop sta 30. maja je bila Mura zopet o/.-bili Koroška in Prekmurje, a je načena kot meja. Toda v poro-
od tu do Mure južno od Špilje-] Mura nato do Apač (Abstall)—j preko Mure—Dornava — Prida- j faof — Karolifa. Ozemlje, ki smo se mu odpovedali okrog Lučan in špilja meri 153 km2 in 16.125 •prebivalcev Pri Radgoni pa . je prvotna črta (Obrajna-Kruisla) tudi šla nekoliko višje.
Odločitev Vrhovnega Sveta (Conseil supreme)
Conseil supreme je 26. maja vnovič sklepal o naši severni meji. Tokrat so nas o sklepih uradno obvestili, ko smo 29. maja sprejeli Partie II. Frontiere d'Autriehe, 2e epreuve. Meja, ki jo je bil Conseil supreme v tem obvestilu začrtal se v dveh točkah razlikuje od našega predloga z dne 20. maja. Izpuščena je bila občina Sobota, kajti meja se je začela pri Kurjem vrhu in je šla "coupatn la riviere Bistr. ca" na koto 917. Izpuščena je bila tudi Radgona z okolico, kajti tam je bila Mura oz;/včena kot meja. Tudi v 3e epreuve z dne 29, maja, ki smo jo prejeli dne
rendu), ki bi ga
južne Štajerske označili črto Radl-Remšik-Mura, Nemci pa Po- Tako še je izjavil horje in njegove izrastke do Drave. Razen tega se tudi razvodje med Dravo in Muro lahko popolnoma smatra za mejo med južno in stalo štajersko.
delegacija porabila to priliko, da čilu (Coinpte sko opustil in Maribor jc ostal • ja tudi glede Štajerske pojasnilaimel Tardieu prebrati na plenar-državi SHS. To pa se je smatralo' svoje stališče. Ob tej priliki je ni seji dne 29. maja, kot nekako v krogih velesil kot izredna kon- j svojo prvotno zahtevo glede j kratko poročilo delegatom cesija ki naj nas kompenzira za meje popravila v dveh točkah: manjših sil o mirovni pogodbi z izgubo prekmurja, Celovca ali okrog Lučan in severno od Rad- Avstrijo , je bila južna meja celo eventuelno cele Koroške. I gone. Predlagala je namreč sle- j Avstrije na Štajerskem označena tmerikanski dečo črto: razvodje med Dravo s sledečimi besedami: "La fron-ekspert Johnson nasproti Žol- in Muro po slemenih Radia in tiere.... passera au Nord de la "erju in tudi La Roche je v svo- Remšnika in sicer od štajersko- Drave de facon a laisser a l'Etat jem razgovoru z Žolgerjem pov-l koroške meje do kote 758; od tu SHS Marbourd et Radkersbourg
Ekonomsko-prometni položaj
Celovec in Beljak sta brezd-vomno naravni središči za celo Koroško, torej za Slovence in za
darjal, da se jc Maribor pre pustil nam, ker so se Francozi j i prepričali, da je Maribor za nas j važnejši kot Celovec.
Na to razpoloženje v krogih i velesil je posebno vplivalo poročilo Milesa od dogodkih v M ari-,
do kote 537—571—525—521—517; Juste au Nord de cette derniere
veliko demonstracijo, da bi pov-darili nemški značaj mesta. Ob tej priliki so namenoma izzivali naše vojaštvo, da je morali rabiti orožje. Demonstrantje so se namreč hoteli polastiti magistrata in so pri tej priliki iztrgali policijskemu ravnatelju Seneko-viču revolver iz rok. Ko pa je padel z njihove strani strel, je moralo naše vojaštvo rabiti orožje in je bilo pri tem 8 mrtvih in ranjenih. Ta dogodek so Nemci in Italijani na pariški konferenci izrabili kot strašilo, da se ne sme Jugoslovanom prepustiti taka mesta kot so Maribor, Ce-1 lovec, itd. Ni dvoma, da je bil s j tem Celovec definitivno izgub-1 ljen.	|
Vse potrebne referate glede Štajerske je izdelal ekspert za Štajersko dr. Kovačič. Po naročilu etnografske sekcije je izdelal sporazumno z Žolgerjem in Cvi-jičem, predsednikom etnografske sekcije, poseben elaborat za Štajersko. Spisal je tudi bro-i šuro "La Styrie", ki jo je najprej j prečital v rokopisu v etnografski; sekciji in se je pozneje okrog 20.: aprila natisnila. Etnografski! zemljevid, ki je bil priložen tej j
Nemce. Na Štajerskem ni enot-[boru dne 27. jan. Ko je namreč nega prometnega središča za 1 Miles 27. jan. imel na okrajnem celo deželo. Južna štajerska ima ' glavarstvu v Mariboru konfe-prav zaradi geografskih razlo-' renco z izvedenci za Koroško, gov svoja prometna središča kot, so priredili mariborski Nemci so Maribor, Pregersko in Ptuj. Politični položaj
Na štajerskem se je takoj po razpadu Avstrije našel mož, ki je praktično južno Štajersko osvojil za Jugoslavijo in napravil s tem fait acc>mpli. To je bil general Majster. Od novembra 1918 je bila južna Štajerska pod okupacijo in upravo države SHS in Nemci niso bili v stanju proti temu dejstvu dejansko nastopiti. Zaradi tega tam tudi ni bilo resnih bojev in Nemci niso mogli dobiti povoda, da bi uprizorili anketo na podoben način kot na Koroškem z Milesovo komisijo. Njihov tozadevni poizkus dne 4, februarja, ko so nenadoma izvedli napad na Radgono, se je zaradi pravočasne protipotezc generala Majstra izjalovil. Majster je namreč takoj povabil francosko komisijo iz Zagreba, da posreduje. Ta je dne 13. februarja določila dve demarka-cijski črti, ki sta bili tako potegnjeni, da je meja ozemlja, ki smo ga mi zahtevali v Parizu padla v nevtralni pas med obe črti. Tudi železnica Spilje-Ob-rajna je bila v tem pasu. Delo za štajersko v Parizu
Dne 28. februarja je Coseil Supreme (Conseil des Dix) naročil teritorijalni komisiji, da naj do 8. marca formulira konkretne predloge razmejitve držav SHS in Avstrije. Zato je naša1 delegacija pripravila spis "Fron-tieres entre Royaume des Serbes, j Croates et Slovenes et L'Aut-riche allmande", ki ga je Žolger. 4. marca izročil Tardieuju.
Glede Štajerske ta spis navaja, da je reklamirano ozemlje v geografskem, zgodovinskem, administrativnem in etnografskem oziru enota ter je splošno znano pod imenom Južna Štajerska. Nemci bivajoči na tem ozemlju (po avstrijski statistiki 17.796) tvorijo samo posamezne, in sicer umetne enklave. Spis posebno dokazuje glede Maribora, | da spada v Jugoslavijo iz geografskega, zgodovinskega, etnografskega in ekonomskega stališča.
Ko se je teritorijalna komisija koncem februarja in začetkom marca ukvarjala z vprašanjem" naše severne meje, se je, kakor nam je to 7. marca sporočil prof. Haumant, pojavila pod vplivom Milesove komisije tendenca napraviti Dravo za mejo. To idejo so posebno podpirali Italijani, ki so baje trdili, da živijo na levem bregu Drave samo "debris" našega naroda, ki se kakor cigani selijo iz kraja v ikraj, ter da je najbolje, da pri-
f 11 jE - i ." ® ll&liiNIllI ^B^BH^lHli		BIpliCL .;;§§	
i £i X & & ®|| H ? - * 4*			
	HH^HI		
	!P i m* , m	. SiKJiji «r - , * .	Miiii mmmmm^m
Priprave za svetovno razstavo v Montrealu (1967) so v polnem teku. Mnoge države so se že prijaveli. Zgornji model kaže stanovanjske
prostore. Arhitekt g. Moshe Safdie razlaga model pomočniku komisarju g. R. F. Shavv-u. Glavni arhitekt g. Ed Fiset je na desni.
OTROŠKO BOLNIŠNICO V TORONTU BODO POVEČALI
Za to delo potrebujejo še preko $13,000.000.—. Posebni odbor, v katerem je tudi zastopnik etničnih listov, zbira denar ter se obrača na vas vse, da pomagate pri tej potrebni nabirki. Občina, pokrajinska in zvezna vlada so že odobrile potrebna posojila.
Ko dobite listine za podporo, pomagaj, da bodo otrokom dane možnosti najboljšega in potrebnega zdrav-Ijenja.	Uredništvo, S.D.
Halbenrein-Dietzen na drugi and Dietzen pa Avstriji. Na za-takole: Mura do vzhodno od Soe-i strani do avostro-ogrske meje med hodu je meja potekla od Kurje-
localite Ia ligne rejoint la frontiere hongroise".
Ker je vsekakor bilo dvomljivo če nam Radgona ostane ali ne, je Trumbič v plenarni seji 31. maja v svojem protestu omenil poleg Koroške in Prekmurja tudi radgonski trikot. Toda Tar dieu je takoj pojasnil, da je v besedilu prvih dveh epreuves pomota in da je v poznejših meja že popravljena v našem smislu. Ob koneuseje je Žolger dobil zaupno 4e epreuve z dne 30. maja, kjer je meja začrtana
gersdorfa, potem črta med Pri-dahof-Pfarrdorf na eni strani in
Fulten in Karolifa. Tako Prida- ga vrha (1522) — kota 1330 — hof ostaneta nam, Halbenrain St. Lorenzen — kota 917.
(Nadaljevanje sledi.)
Kritiki se pohvalno izražajo o CBC programu "The Canadian Mood", ki opisuje različnosti naše države. Zgornja slika kaže malo naselbino na Atlantski obali, ob oseki, spodnja pa kaže vodno ladjo Yukon ozemlju. (CBC).
SLOVENSKA DR2AVA izhaj;
prvega v mesecu.
Letna naročnina znaša: Za ZDa in Kanado 3.-$. za Argentino 40. pezov, za Brazilijo 50 kruzeirov, ib Anglijo 15 šilingov, za Avstrijo šilingov, za Avstralijo 2.- avstr. I,, za Italijo in Trst 600.- lir, za Fran cijo 500,- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnini tudi v upravi Slovenske poti.
Za podpisane članke odgovarjt pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdaja telja.
Ob prekokanadski cesti blizu Sault Ste. Marie najdeš najrazličnejše naravne krasote ter seveda tudi možnosti za bogat ribolov. Zate priporočamo vsem potovanju skozi Ontario in prepričani smo, da boste imeli res odlične počitnice.......
Gornja slika prikazuje kanadski vladni paviljon, ki Zavzemal bo površino UVi akrov. Nad vso zgradbo
kraljuje 100 čevljev- visoka narobe obrnjena piramida bo postavljen za 1967. svetovno razstavo v Montrealu. v sreemi 47 drujrib stavb. (CjP.)
9 Zmasa krščansko-dento-kratske stranke pri volita-van v Chileju je vzdubila novo upanje, da se bodo ljudje v Južmi Ameriki oprijeli političnih program o v, ki dajejo zagotovilo na izboljšanje družbenih razmer, ne da bi se morali zateči h komunistom. Vsak uspeh predsednika Freia bo odjeknil ugodno preko mej Chilea in utrdil zmerno reformne stranke tudi v drugih državah Južne Amerike.
0 Svetovno znana ekonomistka Barbara Ward (Lady Robert Jackson) je izjavila na konferenci /.a svetovno sodelovanje v Ne\\ Yorku, da sta danes znanost in tehnika daleč pred nravnostjo. Naša proizvodnja in prometna sredstva so dosegla toliko stopnjo, da je možno zadostiti najnuj-j nejše človeške potrebe vsakega zemljana. Zato je dolžnost predv-; sem katoličanov, da vzbude vest človeštva in začno pozitivne ak-i cije: da bodo države prispevale I % narodnega dohodka za svetovni sklad za poijanje revščine; da podpirajo idejo razoroževanja i in uporabo prihrankov od zmanjšanega oboroževanja za odpra-| vo revščine in za ustanovitev ' podtajništva za odpravo revščine , v Vatikanu.
9 Razmerje med produktivnostjo gospodarstva v ZDA in v SSSR je izraženo v naslenjih številkah. Povprečni delovni čas sovjetskega delavca v primeri s povprečnim delovnim časom delavca v ZDA, ki ja potereben za nakup določenih predmetov je: za hleb kruha šestkrat daljši, za funt krompirja štirikrat, za funt govedine za preko petkrat, za
četrt galona mleka petkrat, za platneno srajco desetkrat deljši, za par čevljev osemkrat, za moško obleko enajstkrat in za paket cigaret trikrat daljši v SSSR kot v ZDA.
•	Chicago je najbolj čisto
mesto v Ameriki. Tako smo brali v listih in s tem se ponaša župan Richard Daley. Obhod po mestu pokaže, da smo še daleč od tega. Samo kratek sprehod od Wood Stret po Cermak Dr. in po Blue Island ne nazaj do VVood Str. pove, da je mnogo, mnogo nesnage. Tudi drugod. Zanemarjeni prazni prostori, umazane prostori za hišami. Odpadki se ne pobirajo redno. V poletju smrad, podgane in muhe. Ce je Chicago "najbolj čisto mesto v Ameriki", kakšne stvari lahko šele vidiš drugod?
•	Za pobijanje brezposelnosti
med mladino bo ustanovila vlada ZDA kakih 105 mladinskih središč — Youth Opportunitv Centre s — v večjih mestih. Na podeželju bodo povečali število uslužbencev mladinskega odseka zaposlitvenega urada. Ta središča bodo predvsem zbirala mladino za mladinske kadre — Neighbourhood Youth Corps — in delov ne kadre — Job Corps— ki jih je nedavno ustanovila zakonodaja!. V prvih nameravajo nuditi zaposlitev kakim 200.000 mladincem, v drugem pa 'kakim 40.000 mladincem v taboriščih, kjer jih bodo obenem učili dela. Razen tega bodo ta središča pomagala tistim mladincem, ki imajo pravico do kake druge pomoči (izboljšanje pismenosti, učenje obrti in pdb.)