I'radfciUl U uprtvalikl p*> •Urii I08T 8. LawndaU YEAR XIV. ŠTEV.—NUMBER Mi. ............. ■ M|» 'jf» »UBIJA pr0te8t1ra, kb KI BILA povabljrna na konferenco Loudon, 22. jul. — licit ako sunn njo mlniatrstvo je prejelo o, hm! forrigs »ostri- $1.00 par 7—t. POLITIČEN UMOR V JUGOSLAVIJI. *v % 1 * '.•m' Prav na kratko je «poročil brzojav, da Je bil jugoslovanski minister za Je dejanje izvrtil mlad bosanski komunist. Kal tolmačimo ta dint > Streli, ki bo padli v Sarajevu in no ut$i avsti prestolonaslednik* Ferdinanda in njegov takorekoč prvi streli, ki so padli v svetovni vojni, nji je bilo izvršeno v Bosni, ker je bivša avsUro-agrsk* vlada izkoriščala, tlačila in preganjal? ljudstvo v Hercegovini. Avstrijska vlada ni pozabila, da v Sarajevu bili začetek svetovne vojne, ki je pomenila ko-nec habsburške domene. Nobeno ljudstvo ni menda toliko pretrpelo v vojnem ča§u, kot je ljudstvo v Bosni in f govini. Avstrijske oblasti so odredile s^jenjaiije talcev ki so bili Usmrčeni, če je bil izvršen/ kakšen napad na vojaštvo ali oblastvene organe. V Bosni in Hercegovini so avstrijske oblasti obešale ljudstvo, kot obeša melar klobase v dimnik. Citatelji ^b mogoče še spominjajo slike, ki je bila priobčena v Prosveti v vojnem času to na kateri je stala cela vrsta vislic, na vislicah pa bdttn*e«i* hercegovsko ljudstvo, ki je bilo pripravljeno žrtvovati vse, da se Jugoslovani oproste habsburškega jarma i» združijo v svobodni jugoslovanski državi. m Vojna je pOnila i porozom sa habsburško avtokracijo in vse jugoslovansko ljudstvo je pričakovalo, da napočijo država sanj novi in boljši ¿asi Pričakovalo je, da d saj tako ustavo, v kateri bo uvedena politi^ enakopravnost in dana možnost, da se razvije gospodarstvo do take stopinje v kratkem^ času, da bo blagostanje uživalo vse ljudstvo. Nič se ni «godilo od tega. Politične enakopravnosti ni bilo, podlage za gospodarsko enakopravnosti še manj, ampak izdane ao bile obsnane, ki so del državljanov Jugoslavije postavljale izven zakona. Z drugimi besedami to pomeni, da stari avstrijski sistem ni le ostal, aift!Wk je bil še poostren. In minister zunanjih sadev ni aič drugega 1 kot žrtev tega aistema. Atentat, ki je bil izvršen na ministra zunanjih zadev, ne bo spremenil tega sistema, ampak zagovorniki tega si-ftema ga bodo izrabili, da sistem Še bolj poostre z novimi obznanami. Ta sistem ne bo padel preje, dokler se ljudstvo ne zaveda, da mora izvoliti poslancem može, ki so proti vsaki avtokraciji in zagovorniki prave demokracije, 'svobode, enakopravnosti in bratstva. O atentatorju pravijo, da je komunist iz Bosne. Verjetno je, da je Bošnjak, če je komunist, bo pa treba počakati zanesljivejših vesli iz starega kr*ja. Zdaj j« v modi, da se vsak atentator proglasi sa komunista, kot je bilo nekoč v navadi, da je bil vsak nasilnik proglašen anarhistom. Jo logr preti, kot m A prejel je Imel vsekakor da je dne S. julije kongresu ri In f ek ega d K ;C\i\#j "Moskva, 6. jul. - Leon kij se je v avojns poročilu-gresu tretje intemaeionule o splošnem pModkju pečal It mM * piamo.,. ameriškega dHaVne,,« tajnika If«g**sa, ki je bilo naslovljeno na (lompsrsa in objavljeno v zadnjem aprilu. U. Hughes ~ je rekel frockij — ie dejal v pismu, kot ae m« m poroča, da je Rusija "gigOUtlče. ekonomski vakinn" iu da Ktftida ter civHna vojna nista zakrivili bedo in propasti ruskega gospo dsrskega življenja, ker uuifonc so tudi tisto industrije, ki t4 pred vojno neodvisne od držav, ^liughes je pissl su sledeh: "Blokada in A vojns nista mogli vprtpastitl vw.}, teh (ruskih) industrij, kajti -vrči na nI potrebovala uvota ln of«p* da. mobilizirana po sov vohielji, je bila veMko kakor prejšnja; Kar ee tiče mobilizacije je nadaljeval Troekij - je " sov argument naravnost Ruakaindustrija ni bila na samo s vil no vojno, marveč že s imperialistično ditev, da je llHfiMli manj mož r.cou tftftiSfctematlčno pravilna, do bistveno jo napačna. Os je pustil Izurjene delavce v nah in delavnicah, dočim je re-krutiral kmete in aristokratsko ter srednjesUnoN-skoiJidhdino s profesionsinhali častniki in dij|e-Akimi prostovoljci t sovjetsko or< made ko pa isrecno sestavljene izučenih delavcev. Na ta način mobilizacija, katero nam je U intervencija Andlje, Fra ln Ameri dustrije sa čaSa carizroa. • Besede, da ao kile takozvane neodvisne industrije proste za pred vojno, pokazujcjh o dovsnja vredno pozabljivosti romskih sbecodarjev. Vae veje dustrij so med aeboj zvezane mcdobolu katere potem denor oddejo zapet « S« Mi jo Storiti in iako poteče čas. tajnik pa ne dobi denarja o pravem času, izvrši poročilo, ter ga po: šlje s suspendiranimi članu na glavni nriul. Dva ali Jrl dni pozneje pa pride po p<4ti denarne |j nakaznica za tega ali onega čla matrrijala. %š3 ni bilo indtfrti je v Rusiji, ki ne hi btta n* rana vsled pomanjkanja goleveii \mri- jpoercd Venal no a|l posredno na vaza ua na titje stoff trge p nad vojno. Ako hI-g. Hughes resume! prikazen «vetovaege ekonomsko* gs medsorodstva. tedaj bi mc reči t "Pakt, da Je Ruaije. odrH «sna od svetovnega gospodsrnke. ga starme, pretresena in tsčroe-j na prvič voled lasperialUične In drugič radi civilne vojne, odbijati tri leta Intervencijo In ravno napravi) nov hlev. Obža Vnio m )ryn\*<» nesrnco. T. Jsneži,^ 1e član HNPJ pri drisltvu "slo venski kmctovslee". — F. Chri med tem uaalšsvstr «ddačiti in prt-mljatl armado, ki js r it. via Več ko nH'mllliMrl I ta fakt je več ko čudež. V «Imen vlada nO svetu W ne v takih «kolnosrih daviti aOa." r članom št. W Colo — Vsem gora društva "Srel>n sMM objavljam, da ie bi- lo im redni siem^ni aeji dne julija predUgsno ln sprejeto, dal as bode sd aedsj naprej skozi tn-t Keeecev pobiralo po od vsa-| ega Člana in članice, kot dokla-do za pripomoček, da td dmitvo • asi Hupi novo zastavo, kstcrr snlajl nimamo la Umi Jim je, da nI prav firfjMhe bcretttl Hi prositi za «ta re pri drugih društvih, ksk .r «r no SatirOtnega opravlji (•¿IkftfjMm je SV dvhkrst primerilo aa hflbll Vddrbl tal.-«« de kak član plačati aacmcnt za tekoči meeec za tega ali onega člana, kateri mu je poalal ali pustil denar. 7%ko delate sami sebi Žkodo, na Blatnika pa «vračate krivdo, ki je potrpežljiv le do gotove meje. Mislite U, da jc tako prijetno Člane suspendirati zopet sprejemati t To je v£Č.4elo in izguba čaaa, kakofpa \ Nadalje vam moram tudi povedati da ni umestno na vsaki me-sečni aeji spreminjati svojo misel in taktiko.. Na seji meseca febrU* aTja so vsi vprek zahtevali, naj auapendirom onega, Id nima zadostno plačanega svojega aaea« menta in to jc 'bilo zato, ker aem jaz hotel imeti povrnjen denar, kolikor sem doplačal za zaostale člane v januarju, to) somi pričel bres izjeme suspendirati, pO ste ao zopet pritožili zakaj je toli&o suspendira igli. Rekli ate, da ae za zanesljivive člane lahko plača iz društvene blagajne ali pa tudi kak dolber član lahko ža istega dober atoji. ¿Povedati vam moram, da i društvenimi prispevk sc ravno krijejo Upravni etroškl to jo najemnina dvorsne, znamke, tajnlkova plača in še večkret ka driiK« ffA, kot denan^ nakaznice ali kaka draga pošta, za kar mora biti vodno nekoliko denarja za vask slučaj. Kdor oa sa drugega postavi, bi mu priporočal, da si tudi plača sanj, jas ne bom m nobenega več asesmenta beračil. Omeniti moram tudi, kako mc nekSteri člani opravljajo radi po^ smrtni na po i pokojnim Jofžcfom ('epiriom, da sem namreč jas SS* krivil, da pokojnikova Žeip ne bo dobila za njim nikake posmrtni no* Bolje bi bilo, da oni s tem o-pravljanjem prenehajo in ne zabavljajo čez Ribničana Blatnika, ker jaz nisem idkak notar, ali advokat, da hi zamogel oporoke ponarejali Pred smrtjo pa hd$j| kojnlk isdoh certifikata prinesel ni. T<»liko v blagohotno pojasnilo, da ne trn kateri mislil ds si je Blstnlk /opet pripel kako krpo na svoj Žep. Dotičnsrnu. ki trdi. ds tajnik t>obira po 10 centov od Članov mesečne plače, svetujem, da pride ne prihodnjo seje in radevolj* mu bora na ramo obesit vse tajni ške sbecednike, ako' jih je k<« prebirati. , . ! Mislim, da zadostuje in boste •Msnl ss nsdaljs upoštevali, kar as* povoda}. Vem. da marsikomu reaniea ar oči. toda drugače jas ne morem; as nkprej pa sc shajajte ne društveni sejah, da tam raaodenete svoje tabli in a* ho ashrhtnegs opravljanja 0M, «torlla. a poa ne. v 7 J|E 'Vacruaki svot atrokovnih vlade za| vsled a^iSe in pomShjkanja Živil prizadetim provine^im ob Volgi in je mobiliziral organizatorje za potnožno akcijo. Vse kra unije ao bile obveščenč, da naj prispevajo večje količine i/ ga blaga v sklad za priza prehiralce. • Vlada je ustonovlla kolektivni mezdni sistem v denarju ali dru gtti rečeh za nameščenec centralnih sovjetskih naprav v Moskvi hi Petrogradu; nov «istem stopi v veljavo 1. avgusta. Mezda se U izplačevala po zmožnosti vsega o aobja.v delavnicah. Vsaka delav-niea, ki izkaže, da moro dati /. manjšim številom delavcev en«-ko vsoto produkta, dobi šestkrat večjo mezdo za svoje^ osobj^fiL^ otvorjena \onifcienca VaAmske " 4 ko kooperative. Predsednik tela erin1 je organizi o očrt al pr<» ja bUgovne iz- jave v svrtio, da se uvode na, toda že prepozno. Večkrat pri«, stalna vrednostna mera blaga z« vso republiko. y Odeso je dospela ncmžka trgovska delegacija, ki aranžira transakcijo blagovne fthionjave. Provinčni sovjet v Petrogradu je objavil statistične podatke, ki pokaztijejo, da ima Petrograd po zadnjem štetju 720.000 prebival eev; Podatki tudi kažejo, da se je število porok v «Petrogradu izredno pomnožilo, kar dokazuje, da je gospodarska enakoprav-nost, katero so dosegle žene, ro-dils dobra uspeh^i»^'**- i -- — Sovjetski poslanik Vorov-Skij v itsUji- jO poslal komisarju javno zdravje Semašku vabilo Italljanake organizacije vojnih tuberkuloznih žrtev na konvencijo, ki se vrši v Rimu v blilnji bodoč pogiVh pokojnega brata JrdHk pozdravom VtiPk Blatnik noati. Omenjena italijanaka orga nizacija čestiU Sovjetaki Rusiji na velikih uspehih ,dogeženih na avatva in higijenc;u,t oakovake atrokovne unij« ao organizirale veliko kampanjo za dobavo živilski so naipenjena vsled lakote prizadetim krajem. Velika unija kemikalnih delavcev je izdala manlfeet na vae svoje člane, da pomagajo s živil ni m i prispevki. Enako akcijo vodijo tu-di drugo organizacije, ^ ^¿J - Predsednik eksekutive Med narodnega sveta strokovnih in industrijskih unij Lozovskij Je de jal v svojem otvoritvenem govo ru na prvem kongresu, ki se sdaj vrši v Moskvi, da on je proti od-eepljenju revolucijonsmih delsv eev od takozrsnih "žoltlh ftr« kovnih unij". Njegova taktika je. da komunisti ostanejo v starih u-nljah in vodijo v njih Isobruževal-no propagando. To stališče zasto pa ^ndi angleški^paŠegat Maun.. — Krim jo postal avtonomna sovjetska republika, ki bo imela svoj svet ljudskih komisarjev in svojo notranjo uprovo, toda v *u nanjih sadevah je federirena * Rusijo kakor Ukrajina, Armenija, Karelija itd. , .* ,; ^ ■— Sovjetske oblasti hitijo s konstruktivnim delom po vsej Rusiji. V ladjedenicah ns Nevi ae mrzlično popravljajo prekomoraki parniki za Inoseinsko trgovino V se ruski vrhovni ekonomski svet je storil korake, da ae vpostavi obrat v ielezorudnikih Krivi rog kratkem otvorjen prvi rut enak i v ('krajini. V Mineku je bil pred poHtlllMil miv. najnovej ših poročilih ped o kontrolo» O BH* Maj omejen semo na dva vrelea. delajo na vrtu. Boj nima tgfcgl nlfesar opraviti^ delavci, stopal Uk Mi ie boj med belopolt uiun in japonsk imi posestni ki l 0$ fTL »OV DBLAV8KI MBASČNIK V fraitcfi olaVki Wdh ssst-ss la LAwm>ALt av«, d i'..A ,* ifi *^p?liifslni odbor|i,. ^iLJ^stiIšr umavni «M, • r»*>«s»ts vmm« sssr s* n>w*iii a«h I4o, r.iw.Wr|, r^ gL *** Turk. u^ik uuMk»m Nadzorni odbor t ' a odbori«1 * ' J*» THtU, met tsi, iirtni» PililK | DENAR V STARI KRAJ Pošiljamo denar v vsa krije v domovino vsako ras in v mesta nkjMtreJle in najsi-gunieiie in po najnižjih cenah, ter bres vsacsga odbitka. na°fn jadranskega morja, ^ Nabavljamo potna dovoljenji (pose) M potniki? domovino ih is domovine v Ameriko. Banks, ki Je pod dH lavnim nsdaorstvom. Pilili sa pojasnila v slo-venskem jesiku na: JACOB GLINE, Rapr. M. J. MARKOVICH 4 Co.t Wmst DulutMA» DENAR VStAIUKRAI. moetholrn. 21. Jul. - *ebrejai jrordni poiarl * divjajo na *v-d aken». Norvetttaa in Daa*s» Vojaki In dviHai; kT saao poler*. «o le popolnoma Isfr^enl In n*w j ha nI. ker nimajo dovolj vode Moda stiki je popotnome Poeu« hs mafij*» vodOtoke »n il*Mfl je. Undon. 22. jul. - b Aten Jj* ljajo, da slike lete Predirajo da U. ce omikajoM se Turki le Osriareda pomlejo. da je mu «tefa Kemal pola isdal msslleat tis tnrfke aaekmalieu. nassssja J^;ls ae taiike Ifte umikajo v reda V pripre vi )ea* p Labor SaviSf Corporation, i «4 W. tttk St ., Kew Vork, K. T. Notkc iz Jigoslari je. U1TAVA Beograd. 28. jun. l«l Včeraj 'Z- ponedeljek — «o se vladne Htranke sporazumele o VIII. h» XIII. torXIV. oddelku »Urne-ku načrt*. Zbornica je prsdpol-dan dovršile raepravo o V1IL od-d. Iku. popoldan pa jo rasprav-ljala o oatalik <§vt* eddrtkib (iovorili ao aanri predstavniki o-,,o*»eijonalnih strank. Prri je govoril v Imenu eoeijai. kluba drug Nedeljko Divae, ki je v p* strem govoru napadel vlado tbo* njene kupčije a muslimani ler nato stvarno kritiziral odredb« XIII. oddelka. Posebna je tudi grajal, da je vlada - ki ae ji ni prav nič mudilo zadnja dni s u stavno debato, ker ni imela ai-gume vdAne, sedaj naenkrat y«Ma debato forairati. tako da se je čela pred aejo razdelilo poročilo odbora o XIII. oddelku. kar otežuje kritike tako va ¿nih sprememb v XIII. oddelku, kakor jih je mrtavni <*Umr pil. (ttovor priobčimo po at«i»o-grsfakem aapieniku.) Za drugom Diveem govorili ao Avramovlč in Popovič (sem-Ij<«rscinika.» Gjono*Š (retmbli-kanee) in Derittč (nar. sne.) ter Trumbič (neopredeljen.) »crttč je imel alah dan. Prišel je v »por s samostojnimi kmeti. Id ao ga va slaba ia da ne odgovarja volji naroda, iih je silno bolela. Med tem časom J< pol enajstih po eam ae je začele aparati to ao predlagali konec bil tudi sprejet. Zsto sto la besedo le prijavljena r vsnič (rad. dieideat) in dr. Boje. ki je eden najboljših ljudi med demokrati in ki se ni a si katero stvarjo v ustavnem ¿rtu »trinjal, je v . ______ proti takemu postopanju večine, danes ia demokratičnega kluba izstopil. Ob pol dvanajstih ponoči je /b-.rni*' usto odgiasovdla od X3If. X5V. načrta. • Današnja seja, v kateri naj bi ae konečno glasovalo o ustavi v celoti, je bila napovedani nk pol 10. «e dopoldan. Pa aa ni točno cačela. Zvonci so zvonili. DMlimi ae bili ie val zbrani: kar aaeakrat aa razširi giaa, da *, Muslimani is Ju«fte Hrirfje vladi i* javili. da na bode glaso-vali se ustavo, ker pakt I njimi ni ispolnjsa. Velikansko raebur jen je med vlado In vladnimi stranka ari. Krise. demisija. ok-troa. vojaška diktatura. - . 5vse je *H*lo po arakiL Vladni emi sarji so poskušali pregovoriti soeijaliete in republikance, da vsaj nekateri glasujejo s vlado. Psšič pa je poevel k sebi gred; HMli.ika /einljoradiiikoe in se i " v r . * mos VETA «miro napadali z medklici, ki se njim po»jal A epoeieije je o- jih nI mogri prav ubraniti. Dr. Truiobič, moš ki je stal na čelu ujmiiujevalnega gibanja med Vojsko In ki je le v glasovanju za ustavo v načelu glaaoval proti ustanevnemu načrtu. jI v kratkem, a »«no ostro poant ira* ranem govoru povedal. zaksj »m» glasoval tudi pri konečnem gla sovanju proti ustavi. Vladne stranka je Trumtočev govor silno bodel in ponašale so se prsv divjaško proti temu molu. \ Trumbičeva resnica, da je usts- stsls trds in vlada se je koaeč-no morala sopet krniti do Turkov in jih »epo prositi, da jo rešijo blamsie Ipd celim svetom. In Turki so sa dali — seveda ne Matonjl — omehčati, vladne stranke so stisnile rep med noge in — krize je biU rešena. Ob 11. pri ae je sačelo poimen-sko glseovanje ob velikanski pozornosti zbornice in galerije, ki ao bile natlačeno polne. Rezultat glasovanja od 41» poslancev je glaaovalo 25« poelan- eev (glasovali niso. ker niso bi li v zbornici Badiševd, komun, klerikalci in Narodni klub lil poslancev). Od teb stavo 223 poslancev (demokrati ■npr™* Turki in nekaj n« opredeljenih, med njimi kaka 2 zemljoradnika. ki jih je vladi, v posle«lnjem momentu za «efe-pridobila. Proti je glaaovalo poslancev, in sicer 7 socialistov (as. Ooloub. A. Kristan In Z Bemot niso bili pri glasovanju, kar ao nekateri nasprotniki tolmačili s tem. da bi bili radi za ustavo glasovali, kar pa seveda ne odgovsrjs iatini), 3 republi kanci dr. Trumbič. 2 nar. soei¿. lista, dr. .Ivanič in 21 zemljo«, i nikov. Posamezni poslanci ao s kakor kratko motivacijo izrekli svoj "za" ali "proti". tako n. pr. dr. Trumbič: "Proti slabi u-stavil Živia ujedinjenje!" k«, je opozicija z burnim ploskanjem pozdravila. Po sprejetju ustove je predsednik dr. Kibar imel p« trijotičen govor. Pašiču so čestitali In komedija je biiu do vršen h Pred glasovanjem ao pod«i-posamezne opoeicionalnc grupo (sooljalisti, republikanci, zemjjo-radniki) izjava, v katerih nšgla šajo motive zakaj, da glasujejo proti uatavi. Največji vtis je na pravila izjava soc. kluba, ki jo j. pivčital a. Kt. Kristan'in ki-konča s konštataeijo. da bodo naši po-alanéi glasovali proti slabi Ustavi, da se bodo borili za njeno- revizijo, da pa to njihovo glasova nje ni naperjeno proti narodnemu jedinatvu. Tako ima torej kraljevina BI IS ustavo. Pridršano naj bo poéeb-nemu članku oceniti vrednost te ustave. Ni dobra, a je neprimerno boljša, kot prvotni vladni načrt. Da ae je ta načrt tako bistveno zboljšsl je v prvi vrsti zasluga soeljalistov. ki jih je v zbornici sicer le 10, ki pa so amotreno, pozitivno kritiko prisilili da jim je v mamikaterem nju morala ugoditi. Naš klub trživa v parlamentu ugled in epo-što vanje med opozicijo in vladno večino in stranka ame biti na delo svojih poslsneev ponosna! Razne vestie Nezaslišana gotritaist w obogatelih ljudi Ooepe g tem, da imenujejo druge mote na njegovem meetu. tako n. pr francoska akademija znanosti, ki je Louisa laaulsras imenovala svojega Haaa aa iste zasluge. Id gredo po vsej prsviei Oreene« Wiiliam Greene je bil po poklicn prvotno fotograf in je pričel pri avejih fotografskih poizkusih na mfc k' jc pozneje osvojila ve« 5 ffff^J^ PoHnjjJ ___| — Sedaj, ko ae velika sezija h koncu, imajo voj-nidohšČkarji «Mjenje v Parizu, posebno še radi tega, ker se boje, da bi jim mastne vojne dobičke, „ur pred nosom ae odvzeli. Po-trstnoet je zanimiva, kakor še ni-kdsr nobena. Te je da eo si omislili neko angi. Kraljico Tempe-renae, katere vlogo igra neka Hmith Wilkison, pred katero se klanja ves današnji pariški svet itt za katero « marsikateri šal v smrt. Iabrala si jejte tretjega moža 24 letnega mladenifi, v katerega drnibi kodi večer za večerom po najdražjih juh, in s svojo s dijamantl pokrito krasoto mami strmečo javnost. Na glavi noal pravo krono, ki je v njej vdelanih nad 1000 biaerov, katero je prej noaila princccinja uadvojvodinja Ksenija iz Rusije. Za ta okras je gospa Wilklson plačala eno malenkost samo $800,000. Okoli vratu fana to go-ska verišieo. ki je sestavljena is znamenitih Strew#wryjevih biserov. 14 so stori nad 300 £ in jife je dobila k britskega muzeja, da jih lahko nosi v Parizu. Njene celo oblačilo je obško z dijamantl. Spoznavale! in njeni časteči so jik našteli okoli 300; ravnotoko so njene nogavice in čevlji nastavljeni z dijamantl Tako nekako. da Otone vsa to ropotija približno poldrag milijon dolarjev kakor je cenil nek poročevalec. SenaaeUonalna njena čaatihlep Paglavci so paglavci Long Island. — fee popotni-¿»v ns nekem ekspresnem vlaku p^Japemie* Je .bilo poškodovanih in ranjenih, ko so naga-Mvi paglavci v Bast New Yorku metali kamenje im mimo idoči VUk. Dasiravno jc vodi vlak a kolikor mogoče hitro naglico, je kamenje piftetelo skou okna. N^ka Margarita Byrnes je te*ko ranjena od steklenih črepin razbitega okna, kakor jc tudi mno-•go drugih peaažerjev težko po- jim je dala pomoči top v AaMriki Dr. Hutchi son je izusšel nov top, o katerem pravi, da lahko vrše granato teftko 10,0000 funtov, tristo milj daleč. Majhen model tegg t«.|,<( ,, l>il na preiskušnjl , t dnevi v New Yotku. HuMiin.,,, je postavil tri palee delH-b. j. no pločo tik cevi in krogla jo ,, prevrtala. I Viseč »e je broz poka. Ko se je top apru/ii. jt dal od sebe glaa, kakor .1« kdo pritisnil na denarni regiji to je bilo vse. Top ima t »•rka. Nekoliko se je havil a otrokoma, adeb. se mu je, kakor da ta-d i ons «»obodne je dihata kadar ni očeta donu Ne «lede na to ara je Mla ura v njiju druftbi tako prijetna, da ki je bil najrajši temeljilo podaljšal: ali gospodje pn.f,«»fj| ae neisprasno rajali aa svojih pravicah, uumamovaaik v ar-nikn. Otroka sto u*r*)s «A d«4očefkl mi planrtetl «a čudele aranljapiaa; natančno po it moral ugaaniti to »*e«ij in mUterij ke jima ie moral kiti nad vse Nič al da bi kila rajla kramljala a o r^tbt katerih ni bilo v njunih učnih knjigah, pa ao ju vendar bolj zanimale od vseh predpisanih znanosti. Zorko jima je v parku pokazal mravljišče in pojasnil, da prebiva v njem dvoje rodov, tajtore- i koč gosposko pleme, pa ugrabljeni sužnji. Opisa-val jito je. stavbe pritlikavih ariiitektov. razlagal njih delo, pravil o mravijih bojih in vojnah, o njih degenerirani aristokraciji, ki jo je treba pitati, da ne pogine, o njih domaČih živalicah — ifi ob vsem tem se je njegov duh čudovito osvobodil. Ko so pa poklicali otroka v učno sobo, je nenadoma minil njegov mir. Hotel je študirati, ali njegovo duševno razpoloženje ni elušalo volje. Pribito je bilo, da mora ostati v graščini, ker ni misliti, da bi drugod dobil tako prijetno sluHbo ob tako sijajnih pogojih. Vsaka beseda o tem bi bila nepotfibna. Ali kakor da ga hočejo namenoma mučiti, so se misli venomer sukale okrog vprašanja, ki ni bilo več vprašanje, sa lakaja T Nisi li moralno dolšsn. da stopiš pred Kaj T Ni li podlo, da molčiš, kote smatra knei njega In praviš t Kar ste storili upravniku, smatram »a krivico, in Če ne more kneginja ostati pod vašo streho, tudi zame ni prostora v vsši hi-šit Kneginja se ganima za tvojo usodo. Vprašala je. kako dolgo še oataneš tukaj. Sili ti vsaj v duhu vprašal, kaj bo s njo, če odide odtod t Mor: da niti nI bogato, in ker je vajena vsega, kar jI je dajalo tukajšnje Uvijenje, ho njena bodočnost nemara kruta in bolastns. Mir! Mir! Že zjutraj «i«šel iskat pozabljeno knjigo, a je še zdaj nimaš. In danea je sploh ne boš imel! se mu je rogšl neznan in snan škrat isza lobanje. Pod to streha — je doclral — ne prebiva le tvoj oboie-vat»l čisti rssum. temveč tudi mi. ml, ml Zorko je šel po knjige. Dan se jc ic bi i* al sspsdu. ali večer bo dolg in tedaj se nadomegli izguba bleščečih nemirnih ur. , . Do knjHbuiee ni prišel, Kakaj «rečni ga je profesor Prenk, agode-vinar in geograf ,pa ga je ustavil a naznanilom, da je dovršil knjigo, v kateri razvija povsem novo teorijo o proteku starih Heleno v. Dognsl je — i ie pobit m. — da so as Lakedemond priaelili is sedanje Tripolitanije. Atene! la severne Tun<«lje,1 Tebaiuii pa is julne. Delo je še povsem tsjno, sli kadar iaide, mora učinkovsti kskor poteueirsna aensacija. to bo sijal kolega Doda, če se razsuje v prah njegova andkvirana hipoteza o prihodu hi Male Aslje! Profesor Prenk namreč dokazuje in je dokaael. ds je bils zaščitnies Aten doma v A-siriji in da je hrabra boginja potovala čez Kglpt PO severni Afriki, preden ae je naselila na Or-^ ikem. Naj poiaku4 Deda. da peMje te ie^les— ne st 0k mm—tel Prefeaor Prenk M kit T svujl kvt«awjnl pri* jaaanati naštel in anaRalval Zorku vse dokaze, če ae ne M bil ta sredi najšivakaejšega rsalaganja spomnil, da ga saalma duhovite in nedvomno u-trjena teorija goapode profraorja ta kip prav toliko kakor število ognjenikov na glavnem Ahle-herenovem planHut sleer ps lefcko čita vse to po-sneje v prof.-aorjcvl ktijigi. kar je na vsak nsčin bolj priporočljivo; aakaj knjigo lahko rah.či kot, le se je usveliša, ¡■■■■B mere. EetoreJ ae je piNŠovil a glokokim. resničnim ebšalovaniem. da ha amral krotiti avojo ne. strpne radovednost, dokler ne Izide presna««it-to knjiga, ker ga je dala ta kip. tal. poklieati gospa kneginja. ^ (Dalje prihodnjič.) Ta šetudca pa je tudi častihlepna; ona hoče, kakor pravi fran-coekim družabnim damam cakr*t pokazati .kako se človek (Meči, ona hoče francozinjam, katerim je človek do danes pripisoval najboljši okus v modi. dokaeati, da se one v tej stvari niča ne razumejo,«oploh ona hoče biti neka medna kraljica, pri čemur naj bi dosegla senzacijo; ; Vsak dan ima drugo Obleko In nikdar ne sme dvek oblek nositi. Z Anglettnjaml se Wilkkionova blišči Amerikankam v tej atovi in Prečatalskej kavarni bo eden teh dni prava razstava od z dijamantl ^posutih . amerikanskih družabnih "zvezdic". 8e li ne nudi tu nekaka privlač-nost. Človek bi mislil pravi indijanski vojvoda Uakaraja iz Ka-puthalia je tu, moderni Salomon, ne radi njrgovc snanosti. temveč radi denarja, poskakujejo njego ve noge v plesu, da počaatl arae-rikanke a pow^mimi turneja::^. Videti jo je bilo na Virginia Lee od slavasga baleta Lige narodov Londonu, kjer je bHo njeno najnovejše . " avanslranje" za Maharaja. • • U Sramežljivo objavlja v pismu svojim koreepodentom, da se vrnitve v New York boji, ker: "I-mam tam enajst zaročencev, kateri vsi na mene čakajo, da bodo ls-h ko s mano potovali." Posabki ns smemo "elbke" Julie Bstahel-d. r. katera jc aklea&a sadaj opustiti iabiranje četrtega ' moža. "Hem še vsega sits, porok in ločitev. Za mene to nI še nič več no-r pravi. Ako trpite vsled kakoršnekoli kronična bolezni bodisi, na živci*» krvi ali drugih komplikacijah, ste se naveličali plačevati zdravniška račune in želite vaekakor ogdra-veti, tedaj pridite k meni, da vidim če vaa mogoče ozdravim. Jaz prakticiram zdravila v državi Penn«ylvaniji že nad 26 let, kar je vzrok, da so pri meni dobri uspehi v določenem «asu. Na stotine operacij se je ohranilo z zdravljenjem po znaatvenih zdravniških metodah. JAZ NIKDAR NE RABIM NOŽA. Moje metodo so drugačne, no dolam skušenj. Pri meni ao ne močo stran ne čas ne denar. Pridite k meni, da vaa preiščem in konatatiram kaj ae da d6brega storiti za vaš slučaj. Vsak bolnik, ki je prenehal hoditi k zdravnikom naj pride k meni. Jk;* a.« * ' t % h*fría 11 jtei j j COOPER PIftfburghild specialist aa bo nahajal v Pa., v Mardutaii Hotel — vsaki torek. ' Lafefbe, Páú, Catamerciál Hotel — vsaka arado, I IkJLmL MMlSf Ckkrleroi, Pa., Moaseir Hatvsak paUk, ; ^ ^ , > Pittsburg, Pa.. »22 N* Lincoln Ave., vsako soboto ia poa-dalek. Ob nedeljah samo po dogovoru. • - , - '.. -3 Jas imam seboj rasna zdravilo aa različne bolezni. A— Ali greste v stari kraj? g/TT AH sto tudi VI msd onimi tisoči Jugoslovanov, ki ao namenjeni Id letos v atari kraj? Za vsakegato^l tehpotoikor J^vno vpi^iaBja, tako bo p^tre^v New YsHm? Vsakdo Yorku % Vv2kWpJtaik imeti zaneSjivo^tobo ali tvrdko, ki mu mora in sna in hoče pomagati pri ureditvi vsega potrebnega sa odhod. Precej rojakov Jflbllo še okradenih in oeiga-njealh. ker eo potovali akosi tu je,In čifutske tvrdks. Seveda eo ss bridko keaah, toda pe teši zvoniti ne pomaga. Potni liad. Jugoalovanaki konzul v New Yorku izda potni list vaškemu Jugoalovanakemu driavijanu, Id se pri alake slaro uradno ltottnoT' Pridite^' NeaT York in mi Va» bomo preskrbeli potni lisi in vsa kar rabite. Potoran jo is Priseljevanje po novi postavi al ustavljeno, temveč aao. Ako sle tudi VI namenjeni dobili koga is tedaj nam piilta ss natančna pojasnila. Na stotina rojakov je še priilo is starega krajeanailm poaradovanjam. Pošiljanja danarja. in isksša Izumiteljsva usoda. Te dni je v Londonu umrl skoro pozabljen in v gmotnih stisksh WiHUm Oreene. mol, ki si je ss človeštvo priboril vendar eno največjih zaslug s tem. da ara je dal nekaj, kar danes akoro nedbhodno potrebuje v svojem življenju. WU-llama Oreenea moramo namreč smatrati kot pravega laumitelja uhsVi uega kinematografa, s da tlanea to malokdo ve. celo ai.anst.veni krogi mu Indirekt no Kadar PoAOJaU denar v kraj. ss vsslaJ obrnite na tvrdko In gotove bodete zadovoljni a postrežbo. Ml Imamo eve je direktne avase s poŠto svodi. kraju in s «ansaljlriml Se vsa aadaljna pojasnila pišite ali pridite na: # Zakrajiek & Česark, Slovenaka banka, 70 - 9th Avenue, Now York City. (Med II* la 161k 8t) Telefen: Watkin. TMS. ŠtM. rE BANK, OL