53 No, kako pa je s samostani (kloširi)? Po besedah Viktor Hugo-ta. Pesnik Anastazij Grun (grof Anton Auersperg), neizmerno liberalen v pesmih in govorih, pred 1848. letom pa podložnim kmetom sila oster grajščak , se je strašansko iznosel nad menihi, ko se je unidan v zbornici gosposki obravnavala glasovita ,,klošterska postava". Njemu nasproti pa misli drug mož, Francoz Viktor Hugo, tudi liberalec prve vrste, vse drugače o samostanih (kloštrih), kakor je „Vaterland" v svojem listu te dni poročal. Ker smo prepričani, da bode nase bralce zanimalo mnenje Viktor Hugo-ta, naj ga priobčimo tudi v našem listu. Hugo o samostanih piše tako-le: ,,Ljudje se združijo in bivajo skupaj; po kateri pravici? Po pravici svobodnega združevanja. — Oni se ločijo od sveta; po kateri pravici? Po pravici, ki jo vsak človek ima, da svoja vrata zapre in odpre. — Oni ne gred6 iz hiše; po kateri pravici? Po tisti pravici, ki jo ima vsak človek, da gre in pride, potem pa tudi pravico ima, doma ostati. Tam v hiši, kaj pa delajo menihi tam? Oni govorijo tiho; pobešajo oči; delajo. Odpovedujejo se svetu, mestom, njih vžitkom, veselicam, nečimurnostim, ča-stilakomnosti, sebičnosti. Oblačijo se v hodno platno ali grobo sukno. Nobeden izmed njih nima nič svojega; vstopivši v samostan postane reven, kdor je bil prej premožen. Kar ima, daruje vsem. On, ki je nekdaj bil žlahen gospod, je zdaj enak onemu, ki je bil kmet. Celica je enaka vsem. Vsi si dad6 ostrici las6, vsi nosijo enako obleko, vsi jedo isti črni kruh, vsi ležijo na isti slami, — vsi umrj6 enako; vsi imajo enak žakelj pod hrbtom , isti konopec okoli pasa. — Ce samostanski red zapoveduje, da hodijo bosi, hodijo vsi bosi. V samostanu zginejo vsi častni naslovi, vsa rodovinska imena. Vsi imajo le krstna imena; meseno rodovino so zapustili in spadajo v skupnost duhovne družine. Oni nimajo nikakoršnih druzih starišev, kakor vsi drugi ljudje. Oni hitijo ubogim na pomoč, strežejo bolnikom. Oni volijo te, katerim so podložni, in drug drugemu pravijo: „brate moj." Oni molijo. Koga? — Boga. Površni ljudje, ljudje brez prevdarka pravijo: Čemu pa so te kamnitoe podobe poleg svetišča? Čemu so? Kaj delajo? Vsaj vendar ni velečastnejega dela memo onega, ki ga duše doprinašajo. Vsaj ni koristnejega dela, kakor je ono, ki ga te duše opravljajo. Oni neprenehoma molijo namesti tistih, ki — nikoli ne molijo." Kaj neki reče nemški liberalec Griin k temu, kar Francoski liberalec Hugo pravi? Se ve, da Nemški liberalec se ni obotavljal z obema rokama seči po naslovu — ekscelenca, — Francoski pa je sel — v prognanstvo!