27. LETO SLUŽBE KULTURNEMU IN # -att-jjoduk-angleščine. Tam se je tudi poročil z gdč. Kalishevo. Kmalu zatem je zopet prišel v Cleveland (ki je bil med tem brez lista) in pionirji naselbine so z veseljem pozdravili njegov prihod. Imeli so v svoji sredi zopet človeka, s katerega pomočjo so upali ustanoviti nov list, ki ga je naselbina tako zelo pogrešala. Kmalu se je list res pojavil in dobil ime “Clevelandska'A-merika”. Urednik mu je bil Pirc, njegov svak Edward Kali sli pa poslovodja. Podjetje je dokaj dobro u-spevalo in kmalu sta prekupi-la podjetje od delničarjev in postala lastnika lista in tiskarne. To je bilo vse do leta 1919, ko je James Debevec kupil pri podjetju delež od Kalisha in nova druga sta dala listu novo ime “Ameriška Domovina”. Izhajal je trikrat na teden vse do leta 1928, ko je začel izhajati list vsak dan. O njegovem delu pri podjetju in v clevelandski javnosti piše “Ameriška Domovina”: “Mr. Pirc je bil vseskozi duša podjetju. Bil je priden ko mravlja, vedno točno na delu. Zgodaj zjutraj, še ipired peto uro, je že pel njegov stroj in polnil dolge kolone za dnevnik. Vse je videl, o vsem je hotel ORG. SLOVENSKI DOM priredi velik PIKNIK V NEDELJO, 16. JULIJA V GAZVODA PARKU (Loomis Rd. & So. 43rd kt.) Prosta vstopnina in prosta vožnja od 1 ure naprej, od zemljišča Slov. Doma. — Uljudno vabi vse DIREKTORIJ. biti natančno informiran, naj bo to o domačih kot svetovnih novicah, o našem društvenem, gospodarskem in kulturnem življenju našega naroda. “Bil je ustanovitelj in dolgoletni tajnik Slovenske narodne čitalnice! ustanovitelj in dolgoletni glavni odbornik Slovenske dobrodelne zveze, velik pobudniki delničar in direktor Slovenskega narodnega doma na St. Cjfair Ave. Bil je član ustanovitelj društva Ribnica št. .12 SDZ, član in dolgoletni predsednik društva sv. Janeza Krstnika št. 37 JSKJ ter ustanovni kan samostojnega društva Kranj. “Kot rečeno, bil je velik pobudnik za vse, kar je bilo dobro za narod in za boljše ime slovenskega naroda v tej novi domovini. Nemila njegova zasluga je, da jefime slovenskega naroda tako dobro znano med Amerikanki. “Predvsem se je pa zanimal za državljanstvo naših rojakov. Da bi lahko bolj pomagal našim ljudem, tki se pred 30 leti niso znali šfe tako kretati v tej novi domovini, je ustanovil državljansko šolo, katero je redno poučeval zadnjih 28 let. Koliko tisolem in tisočem naših rojakov j|» s tem pomagal do državljanskih pravic. Zlasti je imel js tem zadnja leta veliko delal ko so postale postave glede pridobitve državljanstva vedlo strožje in strožje. Dajal j«- ljudem pogu-ma, nuj vztrajno in marsikateri star moO-u 5ceničj^ KI;§ta' že obupala, da bi še mogla naučiti tistih študiranih in težkih vprašanj, ki jih stavijo strogi izpraševalci, sta zvesto sledila učitelju in danes sta ponosna ameriška državljana. “Mr. Pirc je bil človek trdne volje. Če je videl, da ima v čem prav, je vztrajal pri tem in tudi če je bilo to v njegovo lastno škodo. On ni obračal svojega plašča po vetru, pa tudi če bi sicer kazalo zanj drugače bolje. Po političnem prepričanju je bil neomajan demokrat, ki je verjel v demokratske principe, bilo to v dobah zmage svoje stranke, ali pa pri porazih. Na Mr. Pirca se je stranka vedno lahko zanesla in nanj zidala, če mu je kdo omenil, da bi bilo morda bolje, če bi včasih obrnil plašč po vetru, ga je Mr. Pirc energično zavrnil: da človek mora imeti princip, ne glede na to, če ima od tega škodo ali korist. “Veliko je delal in trpel na tem svetu, pa lahko rečemo, da nikdar iz sebičnih namenov. Za narod je delal vse svoje življenje in narod ga bo gotovo ohranil v blagem spominu. “Zapušča sina Lojzeta in hčerko Mildred, poročeno Gray.” Pogreb pokojnika se je vršil v ponedeljek, 3. julija. Bil je eden najsijajnejših pogrebov, kar jih je še videl slovenski Cleveland. V mrtvaško kapelo (Trdinovega pogrebnega zavoda, kjer je truplo ležalo, se je od pokojnika prišel narod poslovit v tisočih. Zadnjo čast so mu prišli izkazat tudi razni odlični ameriški politiki in javni uradniki, pri katerih je pokojni za časa svojega življenja in dela imel velik vpliv. Tako na pr. so sc udeležili pogreba prejšnji zvezni senator Bulkley, kongresnik Sweeney, župan Burton, mestni sodniki Lausche, Hull, Petraš in Merrick, šerif O’Donnel in okrajni inženjer McWilliams; jugoslovansko vlado pa je zastopal častni konzul Cerezin. Pokojniku vsi, ki zasledujejo naše javno življenje, priznavajo zasluge, ki si jih je v svojem svojstvu kot časnikar stekel za naš izseljeni narod, posebno pa še z ozirom na po-vzdig in razvoj clevelandske naselbine. Tega mu celo ne odrekajo njegovi načelni nasprotniki v življenju, razen par izjem, pri katerih pa smo takih izpadov strankarske nestrpnosti že vajeni in nas ne presenečajo več. Dobro besedo na pr. je svojemu bivšemu nasprotniku gentlemansko in možato privoščil v “Napredku” prejšnji urednik “ Enakopravnosti”,, Vatro drill, ki med drugim piše o pokojniku: “Navada je, da takrat, ko kdo umre, se prezre njegove slabosti in napake in se spominja predvsem njegovih dobrih lastnosti. Ako se upošteva to pravilo, se lahko prizna, da je Pirc na svoj način mnogo delal za dvig vpliva in u-gleda Slovencev v Clevelandu, in da je priznanje, ki ga danes uživamo clevelandski Slovenci, v precejšnji meri njegova zasluga. Že zelo zgodaj je začel navajati naše ljudi k temu, da' so postajali ameriški državljani, in v času, ko je bil urednik “Clevelandske Amerike”, je tudi propagiral idejo, da slovenski Cleveland dobi svoj Narodni dom. Bil je tudi zraven pri rojstvu Slovenske dobrodelne zveze in je kot urednik glasila do januarja tekoče- U litih'".it no glasilo, s svojo vztrajno agitacijo dosti pripomogel do razmaha in rasti te organizacije. “ V politiki je bil Pirc slej ko prej demokrat, sledil je ‘mašim’ in v svojem listu propagiral izvolitev vseh kandidatov, ki so imeli pečat odobritve od strani strankinih prvakov. Da je pri tem čestokrat zagovarjal tudi politične osebnosti reakcijonarnega kova, je razumljivo. Ker so bili naši ljudje kot naseljenci politično neorijentirani in neizkušeni in mu je naselbina v splošnem sledila, mu je to postopanje pridobilo ugled v od govornih krogih demokratske stranke, in ta ugled je bil do njegove smrti takorekoč glavni kapital in vodilna privlačnost lista, katerega je urejeval. Ta ugled je ostal nedotaknjen, dasiravno je njegov vpliv v naselbini v zadnjih letih, ko so začeli stopati v ospredje mladi, tukaj rojeni Slovenci, precej hitro padal. “Ljudje, ki so ga od bliže poznali, so trdili, da je zlasti v zadnjih letih često ravnal proti svoji lastni sodbi, oziroma pod pritiskom razmer. To je verjetno. Več ali manj znano je tudi, da je bil njegov prehod iz liberalne v klerikalno ori-jentacijo izvršen pod enakimi okolščinami. Domači in drugi dogodki po Zdr. državah ■— V Kansas Cityju je zadnje dni skočila skozi okno 17. nadstropja hotela Continental mlada Slovenka Josephine Jazbec ter bila na mestu mrtva. Stara je bila 28 let in rojena v Ameriki. S sestro vred je bila tamkaj na obisku za nekaj časa. Pred nekaj leti je živela v Chicagu, kjer je doživela hudo nesrečo. Padla je s postaje pod vlak nadulične železnice in izgubila nogo ter je bila drugače težko poškodovana. Od takrat ni bila nikoli več zdrava. V Pittsburgu zapušča mater in j sestro, drugje pa dva brata in j še eno sestro. — V Lewis tow n u, Pa., je nedavno umrl Frank Mestek iz Yeagertowna, star 55 let in rojen v Rovu pri Velikih Laščah na Dolenjskem. Zapušča ženo, sina in hčer; dalje zapušča sestro v Springfieldu, 111.,.v starem kraju pa tri brate in sestro. — V Flemingu, Kans., je zadnje dni premimi Jos. Zupan, star 58 let in rojen v Lokah pri Zagorju ob Savi. Podlegel je komplikacijam, ki so nastale po operaciji na vnetem slepiču. V Ameriki je živel 33 let ter tu zapušča ženo, tri sinove in šest hčera. DRUŠTVO “SOČA” št. 15 J. P. Z. S. prijazno vabi vse prijatelje, zlasti pa vse Slogovee na svoj običajni letni PIKNIK ki se vrši V NEDELJO, 23. JULIJA ZA ARMY JEZEROM Zbiranje in skupni odhod v nedeljo zjutraj ob 8. na So. 7tli in W. Pierce. — Kdor ne gre zjutraj, prijazno vabljen, da nas obišče popoldne. Prvovrstna postrežba zajamčena. — Na snidenje kliče vsem ODBOli. “V polemiki s svojimi nasprotniki Pirc ni poznal prizanesljivosti, dasiravno ni dvoma, da mu je ravno ta poteza njegovega značaja prinesla največ trpkosti in razočaranj. Bolj popustljiv in strpen človek na njegovem mestu bi bil najbrže prikrajšan na marsikateri trenotni zmagi in zadoščenju, ampak končni rezultat bi bil morda večji in konstruk-tivnejši. Kadar se bo pisala kronika slovenske naselbine v Clevelandu, bo čas in prilika, da se o tem napravi objektivna in pravična sodba. “Enega taka sodba Pircu gotobo ne bo odrekla. Namreč, da je bil v vseh letih svojega javnega dela v bistvu dober in zaveden Slovenec. Ko je iz- j bruhnila svetovna vojna, je bi- ■ lo med Slovenci v Clevelandu 1 kol drugod^p?) tVuieriki ‘ polno vnetih častilcev Avstrije in Franca Jožefa. Navzlic j temu in dasiravno je bil brez dvoma materijalno prizadet, je kljuboval srdu “ Avstrijakov” in se kot urednik “Clevelandske Amerike” od vsega začetka zavzemal za idejo jugoslovanskega edinstva. Tej ideji je ostal zvest do konca. “Leta, v katerih je Pirc živel in delal v Clevelandu, predstavljajo najvažnejšo dobo v zgodovini največje slovenske naselbine v Ameriki. Prišel je vanjo, ko se je ravno začela zbujati in zavedati možnosti svojega razvoja in razmaha. Videl je njen višek in bil še priča, ko je bujnost slovenskega življenja začela polagoma prehajati v širše ameriške toke. Ti toki niso bili za človeka njegovega temperamenta. Ko je odložil pero, je bil brez dvoma truden in si je želel počitka.” Manj tolerantno pišeta o pio-kojniku “Prosveta” in “Proletarec”, ki mu skušata odvzeti ali vsaj zmanjšati zasluge, katere mu priznavajo — kot razvidno —• celo njegovi najožji, domači nekdanji nasprotniki. “Prosveta” na pr. ga primerja “pustolovcu”, “falira-nemu študentu” in ga imenuje “bizniškega časnikarja”. Podvomi tudi v njegov idealizem in iskrenost ter mu skuša pritisniti pečat oportunizma, s katerim “je znal izkoristiti razmere dneva” v svoj osebni prid. “Proletarec” po drugi strani pa komentira njegovo smrt s primero treh drugih slovenskih časnikarjev, ki so umrli pred Pircem, namreč Martina Konde, Franka Sakserja in Jožeta Zavertnika. Med vsemi štirimi daje edino Zavertniku, socija-listu in bivšemu uredniku “Prosvete” kredit, da je “delal kot idealist” in da je “v resnici koristil vsem”. Vsi drugi “so delali zase’ m za “večanje svoje imovine”, pravi “Proletarec”. Pirc nam ni bil nič več in nič manj kot vsakdo drugi iz- med sedanjih stanovskih nam tovarišev pri raznih listih. Z njim nismo imeli nobenih ožjih stikov, pa tudi ne nobenih konfliktov, ker jih ne mi ne on nismo iskali. Njegov delokrog je bil Cleveland, naš je Milwaukee. Zasledovali pa smo njegovo delo ves čas ter zato vidimo, tla se pokojniku skuša delati grda krivica in* blatiti njegovo ime še po smrti. Pri “Prosveti” in “Proletarcu” pozabljajo to: Pire, Sakser in recimo tudi Konda, so bili “self-made men”, ki so, ko so umrli, zapustili od svojega “dela zase” in “večanja svoje imovine” najbrž manj, kot pa bosta morda zapustila Molek iu Zajc kadar umijeta. Prišli v Ameriko “s trebit- pri~u pred njima pokojni Za ve rtu i k Razlika med T>irce>p, Sakser-jem, Kondom in njima je le ta, da se prvi trije niso ustrašili postaviti se na lastne noge in vzeti na svoja pleča breme “bizniškega časnikarstva”, dočim sta bila Molek in Zajc (in pred njima tildi pok. Za-vertnik) bolj “praktična” (da rabimo Molekov lastni izraz) in sta si raje poiskala solid-nejše in varnejše kotičke z že določeno fiksno tedensko plačo, plačanimi počitnicami in drugimi postranskimi dobrotami, ki .jih je vsaj v Moleko-vem slučaju deležen tisti srečni idealist, ki se zna prikoba-cati do njegovega stolčka. Prvi trije so v svojem pustolovskem. bizniškem časnikarstvu morali nositi skrb, kako ohraniti pri življenju podjetje, da so v njem imeli priliko do zaslužka za preživljanje ne samo sami, temveč tudi drugi, dočim idealnima Moleku in Zajcu, ki sta naslednika pok. Zavrtnika, tega ni treba, in jima je lahko vseeno, ali poleg njiju zasluži pri podjetju še kdo drugi svoj kruh ali ne. Nazivati torej po njihovi smrti “pustolovce” ljudi, ki so s svojo lastno energijo ir brez dvoma z velikimi os' 1 ni mi žrtvami ust ari li med nami podjetja, ki so tvorila temeljno podlago v'emu našemu po-nejšemu kulturnemu in-gospodarskemu razvoju (vključno ustanovam, ki omogočajo danes obstanek “Prosveti*' in “Proletarcu”) ter pripisovati kredit idealizma tam, kjer ga je v resnici najmanj, ni samo nehvaležno in nepošteno, ampak — milo rečeno — tudi majhno in “cheap”. H n r . - ^- - TUNE INI the v JUGOSLAV HOUR | on WEMP (1310 kc.) every Sunday from 2:00 to 3:00 P. M. JUGOSLOVENSKI OBZOR Til K YUGOSLAV O KS K K V UR The Only Yugoslav Newspaper In Wisconsin. — Published semi-monthly (1st and 15th of the month) by the o it z o k r u it i s ii l n <« t; o . Frank R. Staut, Editor & Publisher. C30 \Y. National Avenue — Tel.: Mitchell 437® — Milwaukee, Wisconsin SUBSCRIPTION RATES: per year Milwaukee, West Allis und Wauwatosa Six months ................................ All other parts of the United States — per year Europe and other foreign countries: one year .......... Six months ........................................... $1.75 $1.00 $1.50 $2.5u $1.50 Dopisi brez podpisov se ne priobčujejo. — Za vse ostale dopise odgovarjajo dopisniki sami in ne uiedništvo. — Rokopisi se ne vračajo. — Pri spremembi naslova naj naročniki navedejo poleg novega tudi stari naslov. Lokalne vesti — Apel narocnikom-dolžni-kom! Vse naročnike, ki še niso poravnali svojega starega dolga na tednik, prosimo naj-uljudneje da to ob prvi priliki store. V sled zaposlenosti ni bilo mogoče doslej našemu zastopniku obiskati osebno vseh dolžnikov, zato apeliramo na nje, da nekoliko kooperirajo z nami ter sami pridejo poravnat svoj dolg, oziroma nam znesek pošljejo po pošti. Dolg do 1. aprila letos, to je do časa, ko je list začel izhajati po dvakrat na mesec, znaša še po starem. Ne čakajte torej, da pride do Vas zastopnik, temveč skušajte pomagati listu za nadaljno vzdrževanje s tem, da čimprej poravnate svoje zaostale obveznosti napram njemu. Prosimo! — .Štrajk WPA delavcev. Kongres Zdr. držav je nedavno sprejel nov zakon, s katerim je zvišal delovne ure na vseli WPA relifnih projektih na 130 ur mesečno, od dosedanjih 50 do 80, brez kakega poviška v plačah, ki znašajo po sedanjem zakonu od $00 do $1)0 na mesec. Delavci pa s tem povišanjem delovnih ur brez poviška plače niso zadovoljni, in so dne 5. julija stopili v štrajk. V Milwaukee, ki je bilo središlče stavkovnega gibanja tudi za ostala mesta ip okraje, >. d o fca^djega četrtka počivalo vse delo na teh projektili. Ko pa je vlada izdala te dni svarilo, da bo vsak delavec, ki se v teku 5 dni ne vrne nazaj na delo odpuščen za stalno, so se stav kar ji pretekli četrtek vrnili na delo “pod protestom”. CIO in AFL delavske organizacije so v VVashingtonu podvzele korake, da kqjigres zopet spremeni ta zakon v toliko, da ostanejo delovne ure kot dosedaj, ali pa da se podaljšanim uram primerno zvišajo tudi plače. — Slovenci odnesli zopet priznanje. Na običajnem Mednarodnem poletnem festivalu, ki jih vsako leto prireja Nief-ert Social Center na N. 14th in W. Galena, pod vodstvom direktorja Will Ki el a, je tudi letos nastopilo okoli 30 narodnosti, katerih igrani in plesom je prisostvovalo preko 7,000 ljudi. Ameriško časopisje je tudi to pot Slovencem odmerilo prominentno mesto v svojih kolonah in prineslo slike članov slovenske grupe. Slovence je na festivalu zastopal znani Slovenski družabni krožek od cerkve Sv. Janeza Ev., pod vodstvom Miss Frances Žagar. Na slikali so: Miss Frances Winkler Opor. Repenšek), Rose Deželan, Helen Bremšek in Joe Lužar ml. Klub je jako aktiven na raznih ameriških prireditvah ter zelo pogosto nastopa na njih, da tako seznanja širšo ameriško javnost z našimi lepimi običaji in narodnimi kroji ter zasluži za to vse priznanje. — Smrt rojakinje. V ponedeljek 3. julija je na svojem domu, 1.122 So. 4th Street, po dolgi bolezni preminula Mrs. Marv Pei eh, stara 40 let, in doma iz Novega mesta. Poleg soproga .Jova zapušča še kletnega sina Milana, 131etnega Vladimirja in 13rnesečno hčerko Marv, v starem kraju pa še mater. Njen mož je rodom Srb in je pokojna zato bila pokopana iz srbske pravoslavne cerkve Sv. Save na So. 3rd St., dne 8.' julija na Arlington pokopališče. Pokojna je bila v svojih zdravih letih zelo aktiv- na v društvenem življenju . in je bila članica Napredne Slovenk*' št. 6 JPZS., društva I Zdr. Slovani št. 225 JSKJ (pri katerem je bil svoj čas tudi blagajnica), ter Srp. Podp. društva “Jedinstvo” št. 9!) SNS. Pogreb je oskrbel John Schaffov pogrebni zavod. Bodi ji ohranjen blag spomin, težko prizadetemu soprogu in ostali družini pa naše globoko sožalje! — Poročno dovoljenje so vzeli pretekle dni: John Kostanjevec, 1217 So. (ilst St., West Allis, in Ida Mitchell, 2440 So. K. K. Ave.; Dr. Joseph F. Kovačič, 5605 W. Martin Drive, in Mary Bizjak, 1022 So. 58th St., West Allis. — Bilo srečno! — Rojenice pa so se zglasile pri družinah Louis Rozman, (>112 W. Madison St., in (leo. S. Paurich, 1631 So. 59th St. v West Allisu. Pri prvi so pustile zdravo hčerko, pri drugi pa krepkega sinčka. — Naši bolniki. V St. Joseph Annex bolnici na 1845 N. 1-th St., se ,je morala pretekli petek podvreči operaciji Mrs. Margareth Utlovč, soproga predsednika dru&tva št. 3 in gl. nadzornika J. P. Z. S., Mr. Matt Udovča. Operacijo je srečno prestala ter se bo lahko vrnila te dni zopet na svoj (Ioni., VV. XhIiiijniI Ayi'. — V St. Luke’s bolnico pa je bil po napadu vnetja slepiča v torek, II. t. m., nemudoma odpeljan in operiran mladi Louis Selich, sin gl. blagajnika Lilije, Mr. Johna Selicha. Operacijo je izvršil dr. John S. Stefanez ter jo je bolnik dobro prestal. V bolnici bo moral ostati še kakih K) dni. Obema bolnikoma bodo prijateljski obiski dobrodošli! — 25-letnico zakona sta zadnjo nedeljo v krogu svojih številnih prijateljev praznovala znana in splošno spoštovana Mr. in Mrs. Joe Marn, 1101 So. 2nd Street. Prisrčna slavnost, h kateri so se zbrali tudi mnogi odlični naši javni predstavniki, je pričala o velikem ugledu, ki ga uživata jubilanta v naselbini. — Še na mnogo let jima kličemo tudi mi! — Odklonjene gostilniške licence. Licenčni odbor mestnega koncila je te dni odklonil izdajo gostilniških licenc sedmim prosilcem, ker so v svojih aplikacijah navedli neke, po sorodstvu povsem tuje jim ženske kot “partnerice”. Odbor je ravnal tako na priporočilo WTKA gostilničarske organizacije, ki je izrazila sum, da se pod firmo “partneric” najbrž skriva namen, izogniti se določbam novega mestnega zakona, ki prepoveduje vzdrževanji' takozvanih “come-on girls” po gostilnah, za katerega se je organizacija v prizadevanju, da pribori obrti zopet nazaj njeno dobro ime, vedno potegovala. Angleško časopisje ji daje, kakor tudi njenemu predsedniku, rojaku Matt U-dovču, za ta korak ves kredit. — Bo deportiran. Eli Milo-vich,1 3520 VV. Canal St., bi imel že v avgustu 1. 1937. biti deportiran v Jugoslavijo. Posrečilo pa se mu .je z raznimi apeli in prizivi stvar zavleči. Zdaj je izčrpal vse vire in bo v par dneh poslan v domovino. Milovicheva deportacija je bila odrejena, ko je bil spoznan krivini vzdrževanja liišie dvomljivega značaja. Na omenjenem naslovu je namreč več let vodil gostilno, ter je na aktiv- nost deklet, ki so se zbirale v njej, začela postajati pozorna policija. Milovicli je prišel v Ameriko 1. 1912. SHEBOYGAN — 25-letnico zakona sta te dni praznovala Mr. in Mrs. .Joseph Hren. Prijatelji so jima priredili na stanovanju Mr. in Mrs. Joseph Goličnik prisrčno domačo slavnost, ki je »prijetno družbo držala v veselem razpoloženju cel večer. — Še na mnogo let! D O P I S I Slovenski dan v Milwaukee Milwaukee, 7/is. — V nedeljo, 10. julija bo zopet dan vseh Slovencev v Mdv.aukoe — Slovenski. dan! Ta dan prir' b. naša organizacija Sloven,sktg-i Don.a svoj letni piknik v (jazvodovom parki,, Ne bomo na in široko opisovali te vsakoletne vse !o-venske priredi tv«*. Ne bomo trošili denarja za draga oznanila in oglaševanja. Ne bomo delili nobenih nagrad. Ne bomo imeli Heinija in ne nobenih tujih dragocenih umetnikov. Večkrat se je že slišalo: zakaj zapravljati denar za vse to! Ako se gr-: za Slovenski Dom, bo naroa vseeno prišel na istega prireditev, brez vsakih tujih privlačnih sil. Zato je Vaš direlctorij sklenil, da letos ne bomo razpošiljali nobenih vstopnic, in srečk. Vstop v park, kakor tudi vožnja je vse prosto. Vožnja bo od 1 ure naprej od zemljišča Slo venskega Doma. Upamo, da bomo s tem ustregli večini. Uljudno torej vabimo vse, da posetite to našo prireditev za VSE mihvauške in okoliške Slovence. Vaš direktorij bo skušal zadovoljiti vse, kar je v njegovi moči. Na svidenje v nedeljo, dne 16. julija. Za direktorij S. D., Joseph Kopušar. članstvu ‘in prijateljem ‘‘ društva “Soča” št. 15 JPZS. Milwaukee, Wis. — Kot že znano, bo naše društvo “Soča” št. 15 JPZS., imelo v nedeljo, 23. julija, svoj običajni letni izlet k Army jezeruJ Opozarjamo zato še enkrat vse članstvo ter prijatelje našega društva na ta izlet, kjer bodo vsi udeleženci deležni zopet enkrat pristne primorske zabave in postrežbe. Zbiramo se ob 8. uri zjutraj na South 7th in W. Pierce, kjer bo čakal truck, da popelje na kraj piknika vse one, ld nimajo svojih avtov. Pridružite pa se temu skupnemu odhodu tudi vsi tisti, ki nameravate posetiti to našo prireditev v zeleni prosti naravi, v svojih lastnih avtomobilih. Več nas bo šlo zgodaj zjutraj, bolj bo zabavno za vse. Pridite torej vsi na ta izlet Vaših primorskih bratov in zajamčeno Vam je, da se boste zadovoljni vračali zvečer domov. S sestrsl cim pozdravom vsem, V. Hrovatin, tajnica. Zahvala Milwaukee, Wis. — Tem potom se zahvalim v imenu društva “Napredna Slovenka” št. 6 JPZS., vsem, kateri ste se udeležili našega skupnega piknika v nedeljo, 2. julija. Hvala Miss Hildi Bizjak in njeni skupini, nadalje Mr. Florijan Remitzu in njegovim tovarišem, ter Miss Josephine Novak in fantom in dekletom, ki so tako lepo zapeli, kakor tudi pevcem od Lilije. Vsem najlepša hvala za lep program, s katerim ste sodelovali. Nadalje najlepša hvala tudi vsem udeležencem, kakor tudi posameznim odborom za požrtvovalno delo na pikniku, in seveda tudi bratu predsedniku od št. 1 in sestri predsednici od št. 6 ter delovnim članom in članicam obeli društev. Prosim tudi vse članice, katere imate še vstopnice, da mi v kratkem prinesete denar za nje, da bom mogla račune spraviti v red. Pa še nekaj: zadnji dan za plačati asesment jejdne 25. julija. Povedala sem že, da jaz za noveno ne bom več zalagala. Prosim upoštevajte to in pridite plačat o pravem času. Vsem Ančkairf od našega društva: Vesel imendan! Sestrski pozdrav, Mary Schimenz, tajnica. FORWARD’S LODGE NEWS Forwards Lodge No. Ki J. P. Z. S. are having their Annual Outing Sunday, July 30, at Army Lake. Cars will meet at South 8th and W. National Ave., about 10 A. M. — Members that have cars and can accommodate one or two extra ^members, please call the Fin. Secretary to let her know, not latter than Saturday morning, July 29. Members that have no means of transportation and would like to go should also call the Fin. Secretary Saturday afternoon, July 29. There will be music and beer but bring your own lunch. Angeline Hudaj, Fin. Sec. (BR. 4812) P. S. — Just to remind those members who still have dance tickets, please straighten this out as soon as possible. All Forward members interested in playing ball with the Forward team please get in touch with Slim Sedmak, or call ORdhard 3776. League opens third week in July, and games will be played evenings weekly. So if you are interested in playing be sure to notify the above. Poslanik dr. Konstantin Fotie in gen. konzul g, Petar Cabrie odpotovala v Jugoslavijo 28. junija zjutraj se .je odpeljal iz New orka na ladji. “Normandie” preko Francije v Jugoslavijo jugoslov. poslanik v Washingtonu g. dr. Kon stanti^i Fotie. V domovino se, je podal po uradnih poslih t<>r bo ostal le malo časa tam. Za zasa njegove odsotnosti ga nadomestil je poslovni odpravnik g. dr. Vladimir Rybar, svetovalec poslaništva. Pred kratkim pa je odšel na dopust v Evropo generalni konzul v Chicagu g. Peter I. Gabrič s soprogo, kjer se bo mudil kaka dva pieseca ter o-bišče ob tej priliki tudi Jugoslavijo. V njegovi odsotnosti opravlja konzularne posle g. Rastko Petrovič, tajnik jugo-sl o venskega poslaništva v Washingtonu. ZAHVALA Že neštetokrat sva čitala po časopisju, kako so temu ali o-nemu prijatelji priredili h kakemu družinskemu jubileju ta-kozvano “Surprise Party” oziroma presenečenje, in mislila sva si: Kako neki mora biti človeku pri srcu, ki ga doleti tako presenečenje, in ali se v resnici more človeka presenetiti tako, da res ničesar ne sluti, kaj se mu pripravlja za njegovim hrbtom v njegovo veselje. Nisva si mogla predstavljati, kakšni občutki morajo navdajati človeka, ki se naenkrat in nepričakovano znajde v sredini znanih in dragih mu obrazov, veselo smejočih se mu nasproti, češ, pa smo te enkrat ujeli, zdaj si naš, če hočeš ali ne, in mi te bomo “požegnali” še enkrat za tvojo 25-letnico. Vsega tega nisva vedela in si nisva mola predstavljati do zadnje nedelje, ko so tudi naju na tak iep in prijateljsko zvit način izvabili prijatelji na “izlet” ter naju mesto tega zapeljali v Tivoli dvorano k “sur-prisu” za najino petindvajsetletnico zakona. In takrat sva občutila v najinih lastnih srcih to, kar si preje nisva mogla predstavljati, vso srečo, veselje in ginjenost, ki človeka omamlja, da ne ve, kaj bi storil, kaj bi rekel, ko ga nenadoma, obkrožijo od sreče smehljajoči se obrazi prijateljev, stegujoč Toke in vzklikajoč mu srečo in pozdrave. . i I Trenotki so res nepopisljivi in še danes se nama vrsti pred očmi ta krasni, nepozabni večer, o katerem se nama zdi, kot da so bile čudovito lepe sanje. Ne bova na dolgo in široko razkladala, kako so naju izvabili iz hiše “odposlanci” ter najina lastna hči in zet, poveva samo, da sva se naenkrat znašla — vsa zmedena in ne vedoč, kaj se pravzaprav godi — sredi množice starih, ljubih prijateljev, v okusno okrašeni dvorani in pred bogato obloženimi mizami, raz katerih so se v vesel pozdrav smehljale nasproti dehteče rože in bohotno cvetje. Prijatelji so rtama začeli stiskati roke in govoriti besede, ki jih vsled vsega tega nenadnega nisva polovico razumela, veva le to, da so bile vse polne želj in izrazov še za nadaljno srečo in zadovoljstvo v najinem zakonu. Tudi ne veva, če in kako sva se jim zahvaljevala, zato naj zdaj, ko sva prišla zopet malo “k sebi” poveva, kako globoka hvaležnost naju veže za vse to do vseh, ki so se žrtvovali, da so nama priredili ta nepozabni večer. Kaj čutiva v srcih se ne da povedati, le pokaževa lahko to, kadar bo nama dana prilika, da napram enemu ali drugemu vseh, ki so nama dragi, storiva to. Za enkrat ne moreva drugega kot reči vsem: hvala, prisrčna hvala! Hvala pred vsem tistim, ki so vso to stvar aranžirali ter že tedne prej na skrivaj vabili prijatelje, da so se odzvali. Ti marljivi in požrtvovalni prireditelji so: Mr. in Mrs. Mike Kirn, Mr. in Mrs. Math Pipan, Mr. in Mrs. Ignac Gorenc, Mr. in Mrs. Anton Bolite, Mr. in Mrs. John Oblak, Mrs. Antonija Trkaj in sin, ter končno seveda najina ljuba hčerka Annie in njen soprog Jimmv Coggins. Dalje naj lepša zahvala vsem, ki so naju s svojo navzočnostjo počastili na tako odličen način in sicer: G. župnik Rev. Anton Schiffrer, Mr. in Mrs. Mike Kirn, Mr. in Mrs. Math Pipan, Mrs. Antoinette Trkaj in sin Joe, Mr. in Mrs. Ignac Gorenc, Mr. in Mrs. John Oblak, Mr. in Mrs. Anton Bolite, Mr. in Mrs. Jim in Annie Gog-gins, Mr. in Mrs. Paul Maierle, Dr. John S. Stefanez, Mr. in Mrs. Rado Staut, Mr. in Mrs. Frank Ermenc, Mr. in Mrs. Frank Zajc, Mr. in Mrs. Jos. Grandlich, Mr. in Mrs. Anton Butcher, Mr. in Mrs. Joseph Ainbrosh, Mr. in Mrs. Frank Gregorčič, Mr. in Mrs. Anton Starich, Mr. in Mrs. Anton Gorenz, Mr. in Mrs. John An-drojna, Mr. in Mrs. John Metzger, Mr. in Mrs. Frank Stanzer, Mrs. Mary Veranicli, Mrs. Anna Miller, Mr. in Mrs. Louis Suban, Mr. in Mrs. John Dobnik (cvetličar), Mr. in Mrs. Peter Skruby, Mr. in Mrs. Louis Wene, Mr. in Mrs. Joseph Grasch, Mr. in Mrs. Anton Grasch, Mr. in Mrs. Ferd. Klančnik, Mr. in Mrs. Matt Stuller, Mr. in M rs. Joe Eva-nicli, Mr. in Mrs. John Debelak, Mr. in Mrs. Joe Povsic, Mr. in Mrs. Simon Debelak, Miss Julia Povsic, Mr. Frank Pesez Jr., Mrs. Frances Šestan, Miss Julia Sinkovich, Mr. in Mrs. John Turk, Mr. in Mrs. Virgil Hart, Mrs. Mary Starich, Mr. in Mrs. Frank Peritz, Mr. in Mrs. Joe Lojk, Mr. in Mrs. William Remic, Mr. in Mrs. Frank Repenšek, Mr. in Mrs. Frank Kopach, Mr. Geo. Lipovšek, Mr. in Mrs. Frank Zakrajšek, Mr. in Mrs. Joe Stampfel, Mr. Joe Turk, Mr. Albert Penne, Mr. in Mrs. Frank Bozich, Mr. in Mrs. Frank Chapman, Mr. Louis Kirn, Mr. Anton Primozich, Miss, Helen Bremsek, Mr. in Mrs. John Camer, Mr. in Mrs. Joe Lužar, Mr. John Mojstro-vich, Mr. in Mrs. Frank Udo-vicli, Mr. in Mrs. John Rajšter, Miss Mary Kobe, Mr. Joe Kobe, Mr. John Kobe, Mr. in Mrs. Matt Pugel, Mr. Leo Muska-tevc, Mr. in Mrs. John Mermal, Mrs. Mary Schimenz, Mr. in Mrs. Frank Jager, Mr. John I Zaitz, Mr. in Mrs. Martin Za-! gore, Mr. in Mrs. John Ran-l gus, Mr. in Mrs. Raymond Klug, Mr. in Mrs. John Butcher, Mr. John Pauo Sr., Mr. John Pane J r., Mr. Peter Ber-: toncelj, Mr. in Mrs. Jos. Pauc, Mr. in Mrs. Anton Povse, Mr. I in Mrs. Max Kodel, Mr. Martin Remic, Mr. Louis Velkovrh. Dalje najlepša hvala za njen trud in delo kuharici Mrs. John Vidergar, kakor tudi. Al rs. M att Pipan in Mrs. Anton Bolite, ki sta ji tako pridno pomagali. Najlepša hvala tudi marljivim nosilkam na mizo: Misses Christine Pipan, Kathryn in Olga Muskatevc, Gertrude Oblak, Antoinette Oblak in Julia Baboshek ter točilcem za baro: Leo Brele, John Pauc Jr., Victor Yera-nicli in Jos. Pipan. Dalje najlepša hvala malima Naceku in Miciki Gorenc, sinčku in hčerkici Mr. in Mrs. Ignac Gorenc, ki sta nama na tako ljubek in otroško-nedolžni način izročila krasne prstane, darilo naših prijateljev. Prav posebna hvala pa vsem dragim prijateljem iz Sheboy-gana, Wis., ki so kljub znatni oddaljenosti prihiteli, da nama izkažejo svojo prijateljsko vdanost: Mr. in Mrs. John Vertačič in hčerka Mary, Miss Mary Zagorc, Mr. in Mrs. Pelt on, in Mr. John Baboshek. In končno najlepša hvala tudi muzikantoma Henry Stru-lcelnu in Rudy Pugelnu za vesele poskočnice, s katerimi sta WHY NOT CLEAN COOKERY? A whole meal can be broiled on the Savory Grid. Only with the broiler of a modern gas range can you prepare healthful, tasty broiled food — without fuss or bother — and above all without — smoke. as Compan E.Wisconsin Avs.at N.Van Buren St. daly biro ► J tako neumorno razveseljevala nas vse do ranega jutra. Še enkrat prav prisrčna hvala vsem in vsakemu posebej, tudi tistim, katerih ime je morda tu nehote izpuščeno ter jih prosiva oproščenja, ako se je morda to zgodilo pri tem velikem številu. Kakor rečeno, kaj takega se nisva nadejala, da imava toliko in tako odličnih prijateljev v naselbini. Ta lepi večer nama bo ostal v spominu vse najine žive dni. Bodite uverje-ni, da bova tudi midva znala ceniti te Vaše dokaze iskrenega'prijateljstva, ki ste nama jih doprinesli ob tej priliki. Živeli! Joe in Annie Marn. NAPRODAJ ALI V ZAMENO apartment poslopje s trgovskimi prostori za gostilno in plesno dvorano, 4 prodajalne, pet 6-sobnih stanovanj in eno brivnico. Vsi prostori stalno v najemu ter donašajo preko $3000 na leto. Nahaja se v slovenskem okolišu. Se proda zelo poceni ali zamenja za Building & Loan delnice, bungalov, stanovanjsko poslopje, cottage ali farmo. — Pokličite ali pišite na Canak Realty Company, 1126 W. Walnut St., Milwaukee, Wis. — Tel.: LOcust 9120. 2 a SAVINGS your Private Passenger Automobile Liability insurance. Take advantage of this plan—Immediately CONSULT CY ZVONAR INSURANCE SERVICE 1000 FIRST WISCONSIN NAT’L BANK BLDG. MILWAUKEE Tel.: DAly 0S20. - Res.: ORchard 8285- GEO K O T Z E GENERAL CONTRACTOR BUILDING REMODELING ALL WORK GUARANTEED. — ASK FOR OUR DESIGNS ON NEW HOMES. 1808 W. NATIONAL AVE. — CALL: MITCHELL 7520 i \ REPAIRS j I i i GOOD HOPE CEMETERY Milwaukee, Wisconsin. South 13rd W. Cold Spring Kond — Za cene grobiščem in vse druge informacije pokličite: MITCHELL 847S. * * * Avtobusna postrežba vsako sredo in nedeljo popoldne od" Pilgrims Rest pokopališča. BI V JUGOSLAVIJO Vi potujete naglo in prijetno na našili lvriljuhljeuih parnikih: BREMEN • EUROPA COLUMBUS NEW YORK • HAMBURG HANSA • DEUTSCHLAND Izborne železniške zveze od Cherbourg^, Bremena'ali Hamburga ZNIŽANJU VOZNIH CEN za TJA in NAZAJ v Turističnem in Tretjem razredu za poletna in jesenska potovanja v Evropo uli iz Evrope. Bivanje omejeno na štiri tedne 7.a pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali 130 W. RANDOLPH ST. CHICAGO, ILL. .HAMBURG-AMERICAN LINE® |Nd-|noRTH GERMAN LLOTDlpI ZVEZA Ustanovljena leta 11)12. WISCONSIN Milwaukee, IVis. L 1’ It A V IN I O 1) 15 O It : Predsednik: Mihael Geiser, 822 West Bruce Street, Milwaukee, Wis, Podpredsednik: Frank Medle, 1314 So. 62nd Street, West Allis, Wis. Podpr: Anton Pontar, (v/a društvo), 713 W. Bruce St., Milwaukee, Wis. Tajnik: Joe Matoh, 704 South 9th Street, Milwaukee, Wis. Blagajnik: John Selich, 838 South 6th Street, Milwaukee, Wis. Zapisnikar: Frank Britz, 708 South 7th Street, Milwaukee, Wis. N A 1) Z O lt N I O 1) 11 O it : Jakob Stariha, 1339 South 7tlx Street, Milwaukee, Wis. Lud. Vodnik, 652 W. Bruce Street, Milwaukee, Wis. John Ivančič, (za društvo), 967 So. 60th St., West Allis, Wis. Mary Skušek, 747 W. Bruce Street, Milwaukee, Wis. li It A 1) JN O GLASILO: "OBZOE”, 630 West Nationtl Avenue, Milwaukee Wis. Z 1) It A V NIK: Dr, John S. Stefanez, 602 So. 6th Street, Milwaukee, Wis. Društvene seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu, ob 8. uri zvečer, na 739 W. National Ave. — Pri Zvezi Lilija se lahko’ zavarujete za samo posmrtnino $500.00 ali $250.00. Izdaja se tudi “20 Year Endowment” police in plačevanje do starosti 60 let. Poleg tega tudi za bolniško podporo. Sprejema se kandidate od 16. do 50. leta starosti obojega spola. Za posmrtnino se lahko zavarujejo tudi drugorodci. — V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva do 16. leta in se lahko zavarujejo za $250.00 ali $500.00 posmrtnine. Za podrobna pojasnila se obrnite na odbor. Uradne objave društva in Zveze “Lilija” POLLETNA SEJA, PIKNIK IN DRUGO PRI “LILIJI”. Prišel je zopet čas, ko vidim potrebo, da spregovorim, oziroma napišem nekaj odstavkov članstvu društva in Zveze “Lilija”. Najpcrvo apeliram na vse cenjeno članstvo, da pridejo v kar mogoče največjem številu na polletno sejo, ki bo v petek, 21. julija, ob 8. uri zvečer, v navadnih prostorih. Na dnevnem redu bodo polletni računi in mnogo drugih važnih zadev mora biti rešenih na tej seji. Izvoliti moramo tudi odbor za Zvezi na pravila, da jih bo proučeval in pronajde, če bo treba kaj spremeniti ali izboljšati. Do prihodnje konvencije je še samo 11 mesecev in zato je zadnji čas, da pričnemo z delom za nadaljno korist in napredek naše Zveze. Tudi o društvenih pravilih se bo razpravljalo na polletni seji. Knjižice s pravili so pošle, treba bo nov iztis, v katerem morajo biti uvrščeni dodatni in spremenjeni stavki, odobreni na zadnji konvenciji. Zatorej še enkrat apeliram na vse članstvo, da se zanima za naše društveno poslovanje in pride na sejo. Treba bo tudi precejšnje spremembe in izboljšave v izpolnjevanju pravil v točkah, ki se nanašajo bolnikov in bolniške podpore. Imamo precej brezpiotrebne popustljivosti in potrebujemo dobrih nasvetov in priporočil za izboljšavo v tem oziru. Prosta pristopnina in zdravniška preiskava za nove člane tudi preneha s prihodnjo sejo. Zato apeliram tudi v tem oziru na vse članstvo, da se potrudijo še teh par dni pred sejo in poiščejo kaj več novih kandidatov za polletno sejo. Je tudi več drugih zadev, o katerih hočem na prihodnji seji ustmeno pojasniti članstvu in bi rad slišal tudi njih mnenja, da se bom potem znal ob času potrebe pravilno ravnati. Pridite torej na to sejo! Zdaj pa še par besed o našem izletu ali letnem pikniku, ki se bo letos vršil v nedeljo, G. avgusta, na Gazvo* lovi farmi. Ti naši letni pikniki so v veliko zadovoljstvo vseh “Li-lijevcev”, vsako leto boljši in večji, in kakor izgleda, bo letošnji v marsičen l prekašal dosedanje. Poleg naših malih in velikih društvenih slavčkov, bodo nas letos celo obiskali iz koloradskih planjav ‘cowboyi ’, ‘ llillbilliyi ’ in ‘barndancerji’. Mislim, da jih je že vsakdo slišal po radiju ali na gramofonskih ploščah, zdaj pa jih bomo lahko osebno videli in slišali na našem pikniku. Ne zamudite torej te prilike, zabavali se boste prav imenitno. Pripeljite tudi vso svojo družino, prijatelje in znance. Čim več nas bo, tem bolje se bomo zabavali. Članstvo “Lilije” pokažite vsi, da sodelujete kadar društvo kaj prireja in ne čakamo brez dela časa, ko bomo mi potrebovali pomoči od društva. Torej, najprej na svidenje na polletni seji in potem na pikniku G. avgusta. Sobratsko vas pozdravlja za društvo in Zvezo Lilija, Mike Geiser, predsed. Glasovi članov društva “Lilija” Zadnje dni hudo pritiska vročina, katero navadno imenujemo pasji dnevi. Kdo si je izmislil to ime ne vem, vem pa da je bil v zmoti. Kajti tu v Ameriki se večini psom boljše godi ob vsakem vremenu, kot pa nam človeških trpinom. Zato .je po mojem mnenju izrek “pasji dnevi” žaljenje pasje časti. Kajti vsak pes se lahko hladi v senci in vseeno ne trpi pomanjkanja, med tem ko se mora uboga delavska para mučiti in znojiti za vsakdanji kruli, ne glede kako se mora potiti. Zato bi bilo skoraj bolj primerno ime: brezplačna kapitalistična turška kopel j. Naj že sedaj rajši hladil zunaj na svežem zraku kot se tu kuhal v sobi in pisal. Toda obljuba dela dolg, zato moram tudi jaz izvršiti svoje, rad ali nerad. Človek se trudi, da bi napravil kako korist za društvo in Zvezo “ Lilija”, toda največkrat ostane glas vpijočega v puščavi. Zadnjič sem opo-bode kakor hoče, jaz bi se tudi zarjal članstvo na večjo udeležbo na sejah, toda bil sem na prihodnji seji razočaran. Pri- znati moram, da je mladina dosti bolj aktivna in bolj polno številno zastopana na sejali, kar je razveseljivo, toda to nas še ne opravičuje da bi se mi starejši kar podali v pokoj. Dejstvo je, da tisti ki so najbolj potrebni dobiti nekoliko znanja o društvenem poslovanju, se najmanj ali pa sploh ne udeležujejo sej. Posebno pažnjo se mora posvetiti bolniškim obiskovalcem, kar se na sejah vedno poudarja, toda kaj pomaga če dotičnih ušes ni nikoli na seji, da bi slišala. Bratje in sestre, zapomnite si, da nesreča in bolezen nikoli ne počivata in nobeden ni izvzet. Zato prečitajte pravila in se ravnajte po njih, kajti pravila se niso delala za kratek čas, ampak zato da se vse članstvo seznani z društvenim poslovanj eni. Dostikrat se pripeti, da obiskovalec obišče bolnega člana ali članico in se podpiše na nakaznico, ne pride pa poročati na sejo, kako ga je našel. Ali ste že keda.j pomislili, da s tako površnostjo lahko škodujete bolniku? Na primer: Lahko se pripeti, da ni na seji zadostnega poročila od obisko-balcev in se bolniška podpora zavleče za cel mesec, kar ni bolnikova krivda, toda trpeti mora posledice zaradi zanemarjenja obiskovalca. Vsak si lahko predstavlja, ako bi sam prišel v tak položaj, kako bi se počutil. Torej zapomnite si, da bolniški obiskovalci vršijo zelo važen posel, zato pridite na sejo poročati, če pa vam slučajno ni mogoče priti na sejo, pa sporočite to enemu izmed u-pravnih odbornikov, najsi že bo predsedniku, tajniku ali blagajniku, da se potem lahko sklepa na seji o bolniški podpori. Za danes se omejim torej na to najvažnejšo točko, dasi je še veliko drugih važnih zadev za porqčati, da vsaj potom glasila doseže tudi tiste člane, ki se ne udeležujejo sej. Sedaj pa k drugi točki, katere tudi ne smemo prezreti, in to je naša običajna vrtna veselica ali piknik. Kakor že veliko let po vrsti, tako se bo tudi letos vršil prvo nedeljo v avgustu, to je dne G. avgusta, v prijaznem Gazvodovem parku. Da bode razvedrila za stare in mlade kakor je bilo vedno, ni treba posebej povdarjati. Torej ne pozabite tega dne vsi Li-lijevci ter njih prijatelji, pridite da se zopet enkrat veselo skupaj pozabavamo. Da bodemo . nazadnje tisto zapeli “Prej pa ne gremo dam”. Ge bi pa slučajno kateremu piknik toliko v noge stopil, da bi sploh ne mogel “dam”, bo imel pa tudi Gazvoda preskrbljeno, in je že obljubil, da bo lahko spal pri njegovi živinci v hlevu. Torej brez skrbi in na svidenje v Gazvodovem parku dne G. avgusta. Val. Medle. LILY LODGE REVIEW Scribler and Scratcher are back with a pack of odds hi ends rescued from the waste basket. You may, however, find several choice bits of hash which were purchased at a bargain basement. Before commencing with a lot of nothing we would like to inform you that our monthly meeting will be held Friday, July 21, at the usual place. We would advise you to brave the heat and come. We have learned from a very reliable source that there will be a surprise in store for all who attend. Baseball Hitting ’em where they are resulted in a 7 to 0 setback forth e Lily Fence Busters at the hands, and bats, of the West End Cubs. The game was played July 4, no game having been played last Sunday due to a bye. Tony Kastner, Joe Cukjati, and Tony Vodnik shared the pitching chores against the Cubs. Vodnik was the only one to meet with success. He simply “mowed ’em down”. Lud Ivrosl starred at the plate with 2 singles and a double in four trips to the platter. Frank Primozich was credited with the longest blow of the game but a fleetfooted flyhawk snared the ball to prevent a surefire extra base knock. Believe it or Don’t Two days prior to the shutout defeat Manager Tony Vodnik’s forces slammed out a .13—10 victory over the league leading, previously un- defieated, Fischer Meat Markets. The winning hurler was Tony Vodnik, although he had to be relieved by Lefty Krosl in the closing innings of the contest. The longest hit of the game was marked down for Joe Cukjati who rambled the ball far into the outer garden. When the smoke had risen Joe was sitting on third with a triple. Two mates were and base at the time so the blow proved to be a very deciding factor in winning the game. P. S. The West End Cubs are in last place and the Fischer’s are in first. In the last article we mentioned that Lud Krosl was released but ’twas all a mistake and Lefty is back playing harder than ever. Singing At present the singing club is enjoying a three week vacation before tuning up for the picnic. The warblers will render several songs at this gala affair and then swing into action for a radio appearance. The dramatic club will also begin work soon on a play to be presented this fall. Since we have already mentioned the picnic, we may as well give you all the dope on it. It will be held at Gazvoda's Park on August G. Entertainment will include baseball, dancing, many kinds of games etc. Rambles And now a few odds ’n ends about nothing. Very little snooping on the part of your scribes revealed that Jiji Tevich is that way about a certain Jane Hansen. Ji.j is one of these fellows that goes for a walk with his friend every evening, eh, Jiji? The reason for many of the reversals suffered by the baseball team seems to be that the players are pounding the ozone instead of the ball. There is one fellow in particular who likes his ozone in great quantities. ! FLASH! Walter Winchell just sent us a telegram, C.O.D., saying that Frank Primozich has found himself a new girl. (You may think that it’s a little matter, but oh, my, how you’re wrong.) * * • We pity Tony Smrekar be- cause he can’t tell his girl what pretty hair she has. Tony says that she is bald. * # # Because Erv Vodnik and Rose Dezelan have asked us to keep their friendship out of our bushel of type, we will not tell you that they have been seeing quite a bit of each other lately. And when we say quite a bit we mean just that. Bill Simerl is still working overtime trying to master the Clarinet Polka. So far he can play only the first several notes. (If he’d take 8ur advice lie would forget the whole thing and live a peaceful life.) NOTE TO TOOTS: Bill did not practice on his clarinet last Tuesday. # * # Olga Selich finally admitted why she does not want a steady boy friend. She says that they’re too much trouble. If she had to choose between the Beer Barrel Polka and a boy friend, she would take the former. • • • In what cafe does what manager of what Lily baseball team spend his evenings? We’ll give you a hint: Her name is Dolores Schwechel better known as Lala. Joe Cukjati still doesn’t say much but just mention Mary S. and will he blush. Ditto for a fellow called “Bottle” when you mention Stephie S. # # # We wont see you again if we can help it, but if we should accidentally meet, please take the tomatoes out of the can before you throw them. Scribbler and Scratcher. A. Vitalis: Tony Galento, the human beer barrel, and Bill Simerl, the human soda bottle, have something in common. They both say, “I had something in my eye or I woulda moidered da bum,” when they get beat up. — Since we last met, Frank Primozich has joined the baseball team and is doing a pretty good job behind the'plate. We had our magic camera working and got this fine picture of him. Isn’t he beautiful <>-irls? News and Views DOBERDOB SLOVENSKIH FANTOV GROB (IG) «1 !. (Nadaljevanje.) Generalni naval Primo The American System Not in the way of boasting, but just to make an occasional checkup on the things this country has as a result of preserving the basic human freedom, we publish a few figures that may be worth examining. Here they are: 118.000.000 insurance policies of all types in force. 42.000.000 savings accounts. 14.000.000 families own their own homes. Since 1776 America has produced 3 times as much wealth as the whole world produced throughout all history before 177G, yet the United'States has only 6% of the world’s acreage and only 7% of its population. We have Vz the world’s communication facilities and electric energy. We have more than % of the world’s railways. We consume Vz of the world’s coffee and rubber. We consume % of the world’s silk. We consume Hi. of the world’s coal and 2/3 of the world’s crude oil. We produce 77% of the world’s automobiles and have one registered car for each 4.5 persons, whereas the four other leading nations average one for each 32 persons. We have one radio to eacli 5 persons against one radio to each 17 in the four other leading nations. We have one telephone to each 7 persons compared with one telephone for each 35 persons in the other four nations. Our attendance in high schools has increased from approximately 700,000 in 1900 to 5,670,000 in 1938. We spend more for the edu cation of our children than all other countries of the world combined. No system is perfect, of course. None can get a country or an individual to Utopia in a few short years. But these figures, showing how much there is here to be used and enjoyed by everyone who lives in America, show that the American system goes farther in that direction than ay other. — V Buenos Airesu, Arg., se je nedavno zrušila stena restavracije Toneta Colje in Viktorja Sakside. Z njo vred se je zrušilo tudi ostalo poslopje, tako, da je bila vsa oprema uničena, dočim človeške žrtve k sreči ni bilo nobene. — Umrl je rojak Andrej Lasič, star 55 let in doma iz Zgornje Vrtobje na Primorskem. Dalje je v bolnišnici umrla rojakinja Marija Škvarča, stara 33 let in doma iz Št. Vida pri Vipavi. Zapušča moža in dva otroka. — V Chilagu, 111., živeči rojak Frank Kecel, proti kateremu so zvezne oblasti pred par leti ustavile postopanje radi nepostavnega prihoda v Ameriko vsled njegovega dobrega značaja in vsled njegove družine, je bil te dni legalno pripuščen v Zdr. države iz Kanade, kamor je šel za nekaj ur v svrho legalnega vstopa. Zadevne listine mu je preskrbel D. J. Lotrič. — V Flemingu, Kans., je 3. julija utonila Florence Molka, stara 23 let in rojena v Ameriki, ki se je nahajala na počitnicah pri očetu. Zapušča očeta, brata in dve sestri. Topovski sovražni ogenj ponehuje oziroma obdeluje sedaj kakor po navadi del za nami, da prepreči prihod rezerve, in že se prikaže njegova pešadija, ki navaljuje. Bog jih naj čuva! Bestije v človeški podobi za škarpami in v dolinah kar hlepijo po krvi. V strnjenih vrstah žene sovražnik svoje ljudi naprej. Bodrilni klici “Avanti Savoja!” in “Avanti, avanti a Trieste!” se menjajo. Iz naših vrst še ne pade noben strel. Sovražnik prihaja v ozkih in tesnih vrstah tik pred nas. Naši komandantje še vedno ne dado povelja za streljanje in fantje, čeprav jih puške v rokah srhe, vedo, da to čakanje ne bo zaman. Iz desnega krila, od katerega so Italijani malo bolj oddaljeni, sine zdajci raketa v zrak, znak, da je sovražnik tudi tam že tik pred našimi postojankami, oziroma pred našimi vrstami. To daleč vidno svetlobno znamenje pa je obenem znak za našo artelerijo, ki v tem trenutku že pošilja svoje pozdrave v obliki nizko tempiranih šrapnelov v sovražne vrste. Lahko trdimo, da so bas ti nizko tempirani šrapneli, katerih vsebina je bila, kakor je bilo takoj videti, prav radi tega tako izdatna, prinesla v tesno vrsto sovražnika naj večjo zmešnjavo. Sedaj imajo naše puške besedo. Tudi moštvo strojnih pušk je že prihitelo do nas in vztrajno brizgajo smrt in pogubo v nasprotne vrste. Kupi italijanskih vojakov, ki so postali žrtve tega ognja, postanejo nehote zapreke za lastno moštvo, ki od zadaj pritiska. Niti eden naših strelov ne zgreši, ker je živa masa pred nami še vedno tako tesna, kot je bila od začetka. Naše puške postajajo od brzega streljanja žareče. Dobro, da ne pogrešamo rezervnih pušk, ki jih odvzamemo mrtvim in ranjencem. Tudi italijanskih pušk in munieije smo si priskrbeli dovolj. Včasih nam bašejo puške ranjenci, ki sami ne morejo več streljati. Italijana ta ogenj tudi zmeša. Misli, bogve koliko nas je! Najbrž je mnenja, da smo dobili ojačenje. Duh po sveži krvi prevladuje smodnikov duh. Še večji postaja kup padlih pred nami, ki ovirajo urno prodiranje zaostalih, katere bi rešil edinole hiter naskok. Sedaj padajo naše težke ročne granate, ki jih imenujejo radi svoje oblike ‘‘svinjske pečenke”. S pridom pa uporabljamo tudi nase težke okrogle ročne granate. Žal pa smo jih imeli premalo. Sovražnik že obupuje. V tem trenutku zaslišimo v ozadju trobentača, ki trobi našo najljubšo melodijo, katero prevzemajo tudi trobentači v naših vrstah. v “Protinaval!” “Hura! Hura!” se čuje iz sto in sto grl. Sej ranjenci v pijejo na vso moč, ker drugače ne morejo sodelovati. Veselje in pogum nas prevzame, ko vidimo, kako se bliskajo ostri bajoneti in se zakopljejo v živo maso nasprotnika. Že je nekaj prostora. Noter — ven! Pri veliki naglici dobi marsikdo dva sunka, kar pa nič ne škodi. Dvakrat bolje drži! Bajoneti in roke, ki jih vodijo, ne vidijo kam in v koga zadenejo. Samo eno vemo, da moramo naglo delati, če si hočemo ohraniti življenje in maščevati svoje tovariše, ki so padli, prej od sovražnikove artilerije. .. Sedaj pritiskajo še Bosanci. Noži in sekirice ali lopatice ter bajoneti ki jih drže v obeh rokah, ne pomenijo nič dobrega za sovražnika.* Tudi mi vemo, da je bajonetnega navala ko- * Bosanci so se pušk vobče že čisto odvadili. Zadovoljni so bili, če so morali delati le z "ročnim orodjem”. “Puške so pri ročnem spopadu samo v napoto!” so dejali. nec, zato grabimo za ročno orodje. Klanje se prične. “Pardon! Mia mama, miti mama!” slišimo iz ust sovražnikov. Milost? Prej od leva kot od bestij v človeških podobah! Usmiljenje? Ste ga vi imeli ali vaše granate do nas? Sedaj smo mi močnejši! Že se zasadi nož ali bajonet,v sovražnikova prsa. Brez prestanka, ne da bi pomislili, ubijamo, kot bi to ne bilo drugače mogoče, in delamo tako marljivo, kot bi vse življenje ne delali drugega. Naš ordonanc, ki pri tem spopadu sodeluje kot gost, občuti neko neprijetno žgečkanje v prsih. K sreči še drži puško v rokah in zadnja krogla, ki še tiči v cevi, ga reši iz neprijetnega položaja, 'rovariš poleg njega pa je v tem hipu že zasadil svojo lopatico v glavo naglega a nepazljivega sovražnika. •Večina naših dela sanio s kratkim ročnim orožjem. Klanje je v polnem teku. Stopamo kar po mrtvih in težko ranjenih. Grozno kričanje italijanskih ranjencev nas spravi le še v večjo jezo. Tam Bosanec pregrizne sovražniku grlo. Z desno roko drži za grlo drugega moža. Leva roka, ki drži nož, pa vbode v prsi tretjega Italijana. Samo nekaj trenutkov je to trajalo in že ležijo trije nasprotniki na tleh.* * Kar se tiče kričanja, so bili Italijani brez konkurence, če smo jih le malo “žgečkali” z bajonetom, so že kričali, da se je slišalo do Rima. če je bil Dimeč pri taki priliki v bližini in ne preveč “zaposlen”, je vedno rekel: “Glej Ubogega siromaka. Zob ga boli, pritisni malo močneje, da ga rešiš trpljenja.” Nekaj naših kliče: “Avanti, avanti ottanta set te” (naprej, naprej 87). Ti italijanski klici povzročijo pri naših nasprotnikih pravo zmešnjavo. Italijansko moštvo, ki so ga pravkar svežega privedli za ta generalni naval, ne ve, komu veljajo ti klici. Te trenutke zmede moramo izrabiti. Brez skrbi! Naši so tu »prav tako hitri kakor doma pri pretepu v kaki gostilni. Razlika je le, da je tu ubijanje dovoljeno, celo nagrado lahko dobiš, če si prav priden. Vidimo, kako zarije neki Bosanec nasprotniku nož v trebuh in v istem trenutku razseka s sekirico drugemu glavo. Ta, kateremu je zagnal nož, se ga ne more iznebiti, ker masa, ki je še vedno tesna, rije naprej. “Ne silite! Dobiti čete još svoju porcijo!” kriči Bosanec. V tem hipu mu predre italijanski bajonet nadlaket. Krik jeze zaslišimo iz ust ranjenca. V Italijanovem trebuhu pusti nož, zagrabi z obema rokama sekirico in udari okrog sebe, ne oziraje se kam zadene. 4 J U G O S L O VENSKI OBZOR 15. JULIJA 1939. Kamor zadene naše orožje, povsod je živo meso, povsod sveža kri. Enemu naših udari iz žile odvodnice na vratu kri. Italijan ga je zadel z bajonetom. V tem trenutku pa že slišimo neko škripanje in vidimo, da neki Bosanec zakoplje Italijanu lopatico v glavo, ki mu jo preseka do ust. Medtem pa že skoči zabodeni na napadajočega Italijana in z zadnjo močjo, kakor brez uma, obdeluje ubijalčevo telo z nožem.* Našli smo ga po- * Primeri, da so se ranjenci še mod seboj bojevali in klali, niso bili redki. Tudi tukaj so bili Bosanci tisti, ki živega Italijana niso mogli vida ti v bližini, življenje mu je moral upihniti, čeravno jo bi| sam že napol mrtev. zneje izkrvavljenega na strašno razmesarjenem telesu sovražnikovem. Nekateri naših si ne vzamejo niti toliko časa več, da bi bodli z nožem, ampak vozijo s svojimi bajoneti ali bodali po glavah sovražnikov. (1 rožen je pogled, ako stopi tako razmesarjeno lice nenadoma pred nas'. Temu so oči prerezane, drugemu usta preklana do ušes. .1 tanjen je sicer, toda še vedno nam je na poti. Udarec s sekirico ali lopatico ga šele uniči. Previdni Italijani se vržejo rajši sami na tla in se puste poteptati. Tako še vsaj lahko upajo, da se živi izkopljejo iz tega pokopališča. Mnogi so si na ta način rešili življenje, ker nismo imeli časa tudi na tleli ležečih pregledati, ali so res mrtvi, in ker je onih, ki so še stali na nogah, bilo še vedno dovolj. Šele pri tej borbi nas je sovražnik dodobra spoznal. Položaj, ki se je vsak trenutek spreminjal, je stavil na živce neverjetne zahteve. Bobneči in zaporni ogenj, naval, protinaval, skakanje od ene do druge postojanke, naprej, nazaj, mrliči, razmesarjena človeška telesa, smrtno ranjeni, glad, žeja, vsak trenutek gledati smrti v obraz, vse to spravi še tako hladnokrvnega človeka iz ravnotežja. Pri bajonetnem navalu smo videli, kako si ovijajo nekateri rožni venec okrog roke, ki so držale orožje. Ni treba misliti, da so vsi ti prosili Boga, naj jih varuje pred smrtjo. Molili so, naj jim da moč, da sovražnika premagajo. Molili so, da jim da moč, da jih vsa ta strahota ne spravi ob pamet. Našli smo mrtve, z ovitim rožnim vencem okrog roke, ki so še v smrti trdno držali za puško ali drugo orožje. Ko so ti junaki padali, so bile njih zadnje besede: “Jezus, Marija!” Žal pa večina takratnih žrtev ni imela časa niti za ti dve besedici. Mrtvi so bili, preden so ju mogli izgovoriti ali1 ju vsaj misliti. Naš položaj postaja od trenutka do trenutka nevarnejši, toda nihče ne mara niti misliti na umik. Štajerske buče so trde. “Sami ne gremo nazaj. Niti misliti ni na to! Danes pride vendar Italijan enkrat na svoj račun,” so dejali. Številna sovražnikova premoč nas že potiska nazaj. Ni čuda, saj pride na enega naših dvajset in še več Italijanov. Kakor trikotnik stoje Bosanci med sovražnikom, ki jih hoče odrezati od nas. “Takoj Bosancem na pomoč, da jih rešimo obkoljenja!” zakliče neki oficir, in res se nam posreči narediti toliko prostora, da se Bosanci lahko umaknejo. Bil pa je tudi žle skrajni čas, kajti naše moči so bile že vse izčrpane. Poročnik Maliaček zapove ordonancu, ki je poleg njega, naj se takoj poda nazaj in pripelje pomoč. Če bi sovražnik še dalje pritiskal, bi morali polirati šila in kopita, pa — z Bogom, Doberdob! Baš ko se hoče ordonane odstraniti, slišimo za nami: “Hu-raaa! ” , Major, ki je kočljivi položaj opazil, je zbral vse ranjence, vobče vse, kar je imelo noge, in jih poslal nam na pomoč. Italijanom, ki so že tudi bili na kraju s svojimi močmi in s, svojim •pogumom, je zadostoval ta nenadni bojni klic in že nam pokažejo pete. Ranjenci, ki so nam prišli v največji stiski na pomoč, so bili naša edina rezerva. Kdo teh, ki so čitali časopisne vesti o takih borbah, je vedel, koliko mater je izgubilo svoje sinove. Kdo je vedel, kako izgleda tak boj v resnici ? Kdo je vedel, kaj pomeni ročni spopad na Doberdobu V Klanje je bilo, ne pa boj! Doberdob je zahteval ob takih prilikah na stotine človeških žrtev. Smrt še ni najhujša. Tudi borba sama ni tako strašna. Saj borec pri ročnem spopadu ničesar ne občuti in tudi ne misli na drugo, kakor le na ubijanje. Bolj pretresljivi so prizori, ki spremljajo tako borbo. Materinemu ljubljencu odtrga požrešna granata nogo in nesrečnež vzklika: “Mati, pridi, mati, pomagaj svojemu sinu!” Drugemu pretrga kos granate trebuh tako, da visijo iz njega čreva. Tretjemu pošlje zračni torpedo v telo svojo vsebino, ki sestoji iz majhnih železnih drobcev. Ako tak smrtno ranjeni z vzdignjenimi rokami prosi svojega prijatelja, naj 'mu da pištolo ali puško, in nastavil cev na sence ter sproži orožje, zagrabi tiha groza tudi najbolj hladnokrvnega človeka. Često je laže sam žrtev biti, kot pa take strašne prizore gledati. Kaj bi ti, mati, rekla, če bi svojega sina videla in slišala v tem trpljenju? V smrtnih obvestilih, ki so jih prejemali starši z bojišča, je navadno stalo: “Vaš sin je umrl junaške smrti za domovino!” To se je bralo hot bi domobranec umrl od strela v glavo ali srce. Tebi, mati, pa bodi v tolažbo, da ga nisi videla, kako je umrl. Po srečno odbitem glavnem navalu italijanske vojske na branitelje Doberdoba gotovo ne bo odveč, če omenim nekatere poedinosti, ki jasno pričajo, kako zelo različna, dvostranska je bila borba. Tako bomo na pr. zvedeli, da so tudi podoficirji in celo prostaki razumeli nekaj o strategiji, zvedeli bomo tudi o žalostnem . . . Toda nočem samega sebe prehiteti. Kakor smo zvedeli, je izvedla glavni naval na nas cela italijanska divizija. Pri nas so bili ostanki našega bataljona, ostanki Bosancev in nekaj razcepljenih edini c. Vsega nas je bilo največ okrog tisoč. Pripomniti je tukaj treba še tole: Ta ofenziva se ,je vršila v raztegnjenosti kakih 30 kilometrov, in sicer od morja preko Tržiča do Sabotina. Glavni navali so bili pri Gorici, Zdravščini, na Doberdob-ski planoti in na M on te Cosichu. Slednji je tik našega levega krila, Zdravščina in Gorica pa sta precej desno od nas. Udeležilo se je na italijanski strani tega navala približno dvajset pešadijskih divizij ter nešteti topovi. Celo vojne ladje so nam pošiljale granate. Če je torej na naš del navalila divizija, kakšno moč je imel Cadorna pripravljeno še zadaj, ki je samo čakala, da nas sprednje čete poteptajo in potem neovirano in zmagoslavno korakajo proti Trstu. Kaka premoč in kak — polom! Če sem v tem poglavju že bolj natančen, moram tudi omeniti vtis, ki ga je napravila sovražna armada na nas, ko je prišel velikanski naval v tek. Z nestrpnostjo čakamo. Končno zaslišimo nasprotnikovo trobentanje k navalu. Zdaj bo zares . . . Svetilne rakete — prav tako znamenje za naval — razsvetljujejo temno noč in tedaj zagledamo — strmimo v nepregledno množico Italijanov, vsi obrnjeni proti nam. Kakor daleč seže oko, sami nasprotniki, drug pri drugem. Večinoma so bili to bersegljeri s širokimi klobuki in peresi. No, ta peresa manjkajo po navalu mnogim, ker jih nosijo naši fantje v nahrbtnikih. Iz tisoč in tisoč grl nam zveni nasproti: “Avanti Savoja, avanti a Trieste, avanti — avanti!” Dosti jih je, zato so tudi pogumni in korajžni. Vse je pripravljeno, da nas peščico v prihodnjem trenutku pobijejo in poteptajo. In mi? Samo trdneje zgrabimo za svoje puške. Moramo! Drugega izhoda ni. Bog- varuj bežati! Za nami je vse v ognju. Ta zaporni ogenj bi nas požrl do zadnjega. Torej — zdržati! Enoletni prostovoljec Veber, ki se je ta dan, kakor sem že prej omenil, vrnil z obvezovališča, pride v posebno kočljiv položaj. Ko vidi, da sovražnik naskakuje, pokliče k strojni puški, ki se slučajno nahaja pri njem, še okrog 20 mož in brani tako del, v katerem je sedaj samostojen komandant. Ves čas se pridno brani proti dvema- bataljonoma, ki ga zaman skušata obkoliti. Moštvo strojne puške se boji, da bi zmanjkalo muni-cije. Puška sama je tako vroča kakor žareča peč. Vodna para kar žvižga iz odtočne priprave. Sicer pa se tudi on ne bi mogel več dolgo držati, toda v trenutku, ko se je Italijan odvrnil od nas, je postal tudi on prost. Veber sam je bil na obeh rokah ranjen. Ne daleč od njega se je nahajal korporal Kitnik s sedmimi vojaki v neki granatni jami, ki je tik pred neko dolino. Ko Italijani navaljujejo, se bojazljivci te doline vobče ne dotaknejo, temveč beže mimo nje, da se na drugi strani zopet združijo. Kitnik, ki je v tej jami brez zveze z našimi ljudmi, opazi Italijane šele, ko so že desno in levo od njega. Zbežati do prihodnje doline je prepozno. Torej zakurimo jim! Štiri puške pokajo na desni in štiri na levi strani. Italijani na obeh straneh so mnenja, da so njihovi tovariši na desni oziroma na levi napadeni od nas, zato smatrajo za najboljše, da se umaknejo. Kitnik jim še nekoliko zasoli in skoči potemi s svojimi ljudmi v drugo dolino, ker bi ga Italijani, ki so se medtem zopet znašli, sicer še lahko ujeli. Dan poprej je pobegnil nekdo k sovražniku. Hudomušneži so menili, da je šel pripravit stanovanje stotniku Čebru, ki je izginil že pri današnjem dopoldanskem bobnečem ognju. Pravili so potem, da so temu junaku živci popustili, odnosno da je imel “živčni polom” in se je zmotil v smeri, kamor bi moral hiteti, da je torej le pomotoma prešel k Italijanom. Škoda ga ni bilo. Razumel se je na vojskovanje toliko, kakor bik na drsanje. V Pulju je bilo njegovo glavno opravilo inšpiciranje oficirske menaže. Da je bil strokovnjak v zbiranju špecijalitet, smo videli pri rekviriranju v Nabrežini. Gotovo naša takratna misel ni bila brez vzroka, ko smo dejali, da je današnja ogromna izguba delo našega včerajšnjega dezerterja, ki je izdal svoje lastne tovariše in prijatelje s tem svojim delom, s katerim se morda še baha, ako danes še živi. Videli smo ga, ko je italijanskim štabnim oficirjem pokazal naše postojanke, a niti nismo smeli streljati nanj. Italijanska revanža bi obstojala iz nekaj vagonov granat.* * Skoro neverjetno, a žal je bilo tako. Italijanski oficirji pa tudi moštvo so se za postojankami sprehajali, mi jju smo jih morali gledati. Tudi brez prepovedi mi ne bi nanje streljali, saj je vsak vedel, kaj nas, potem čaka. 1!- Žrtve,'ki so za to izdajstvo vedele, so ga do zadnjega trenutka preklinjale, matere in žene teli žrtev ga pa še danes. Dobro mu je moralo biti plačano to izdajstvo bratov lastne krvi, katero je moral plačati naš bataljon s preko dve sto življenji. Uvala Bogu, da sta bila ta dva primera, ippbeg moža in “živčni polom” oficirja, edina pri tem bataljonu. Sicer jih je zmanjkalo več, a ti. nam niso škodovali. Bili so ujeti, a nas niso izdali. Nekaj posebno značilnega je še imel ta “živčni polom”. Stotnik je namreč v tern stanju dal povelje “Naprej!” Podoficirji in moštvo so bili vajeni, da so se pokoravali brez pomisleka takim poveljem. Urno primejo za puške ter gredo naprej. Vendar pa podoficirji vidijo, da se od “živčnega poloma” prizadeti poveljnik nekako “brez vsega” in nič preveč vojaško opravljen udeleži tega sprehoda in takoj sumijo, da tu nekaj ni v redu. Zato dado moštvu povelje: “Nazaj!” in kmalu so zopet za škarpami; seveda brez stotnika, ki je najbrž hotel nekaj spremljevalcev pri “spremembi zraka”. Za tako letovišče pa naši fantje niso bili nič kaj navdušeni. Nekaterim je že pri bobnečem ognju padlo v oči, da baš stotnikovo zavetje ni obstreljevano, še bolj pa se jim je zasvi-talo v trenutku, ko so videli svojega poveljnika v srajci z zavihanimi rokavi leteti proti italijanskim postojankam, in so takoj položaj oziroma namen tega “naprej” spoznali. Ko je videl sovražnik, da prihaja stotnik brez spremljevalcev, je začel pošteno obdelovati postojanke, kjer so se nahajali “neverni”. Major, ki je opazil to gibanje v sprednjih postojankah, da Dreniku povelje, naj hiti takoj naprej in naj pregleda, kaj ne tam dogaja. Ker sta dim in prah napolnila ozračje, se ni bilo treba ozirati na italijanskega izvidnika in je bil ordonane radi tega kmalu v zavetju, kjer bi moral biti — stotnik. Podoficir, ki je ležal poleg tega zavetja, odgovori na začudeno vprašanje Drenikovo, kje da je stotnik, kratko: “Da — pa” ter maha z rokami. “Prestavil je svoj prostor na drugo stran,” dostavi in pripoveduje potek te neprijetne zadeve. Ordonancu, ki je liil slišal dne 18. julija nekaj pogovora deloma nemških deloma italijanskih besed med “od živčnega poloma napadenim” stotnikom in njegovim vratom, ki ga je tedaj obiskal, baje nadporočnikom pri nekem generalnem štabu, je bila stvar takoj jasna. Zadnje besede brata: “No, le glej, da bo šlo vse v redu!” si je takoj pravilno raztolmačil. Šlo je oziroma šel je — v redu. (Nadaljevanje sledi.) IMENIK ([Classified Business-Directory} SLOVENSKIH IN SLOVENCEM NAKLONJENIH TRGOVSKIH PODJETIJ IN OBRTNIKOV INSERTION RATES: Two S pt lines — 50c per month; each additional line 15c per month. All insertions in this column payable in advance. Milwaukee — West Allis Avto garaže in gasolin KOSHAK LEO, 512 South 5th Street. — Tel.: BRoadway 2255. PERKO’S GARAGE. 426 South 6th St. Tel.: BRoadway 3660. Fender & Body Repairing WEST ALLIS AUTO BODY CO., 8808 W. National Ave. — Tel.: GR. 4922. Bab Babice (Midwife) in masaža KRAPSHE MRS. THERESA M., 1103 South 86th St. — Tel.: GR. 3310. Briv WODVAR] Tel.: OI Cve Brivci WODVARKA JOS., 713 So. 6th St. — Tel.: ORchard 1084. Cvetličarji DOBNICK JOHN, 935 W. National Ave. — Tel.: ORchard 3546. SUBAN’S FLOWER SHOP, 1104 So. 11th St. — Tel.: Mitchell 5537. čevljarji (čevlji po me-v/vV ri in popravila) RIPPLE'S SHOE STORE, 629 West National Ave. - Tel.: Mitchell 4762. Cist" Čistilnice oblek VIADUCT Hat Shop, 3504 W. Nat’l Av. Tel.: OR. 6630 (also Shoe Shine). Go" Gostilni in restavracije ANDROJNA JOH 4, 1008 So. 44th St. Tel.: ORchard 6044. BEVŠEK FRANK, 183 South 2nd St. — Tel.: MArquette 1873. BUŽGA JOSEPH, 1301 So. 1st Street. — Tel.: ORchard 7549. ERMAN ANTON, 1348 So. 64th St. Tel.: GReenfield 2169. ERSTE ANTON, (Sunset Tavern), 7408 W. Walker St. — Tel.: GR. 2284 FRANGESH ANTON, 2012 So. Kinnic-kinnic Ave. — Tel.: Slleridan 4204 GABRIEL JOHN, 625 So. 5th Street. — Tel.: BRoadway 3026. GREGORCICH FRANK, 601 So. 6th Street. — Tel.: BRoadway 4178. HUDAJ MARY, 161 South ls,t Street. Tel.: BRoadway 4812. IVANCHICH LOUIS, 625 So. 6th St. — Tel.: BRoadway 3143. KAMBIČ MRS. MARY, 2023 So. Kin-nickinnic Ave.,-Tel.: SHerldan 4032 KOPAČ FRANK in MARICA, 1217 So. 62nd St. — Tel.: GReenfield 6310. KAYTNA THERESA, 8911 W. Nat’l Ave. (Highway 15). - Tel.: GR. 014.4 KOMAR ANTON, 1421-3 So. Barclay St. - OR. 6024. (Tudi sobe za samce.) KOVAČIČ MATH in ANTONIJA, 600 So. 5th St. — Tel.: BRoadway 2581 KOZMUT WENZEL, Beloit Road. Tel.: GReenfield 4113. Strojne delavnice (Tool & Die Works) MEDVED TOOL & DIE CO., 325 W. Florida St. — Tel.: MArquette 5896. (Tools, Dies, Jigs, Fixt., Spec. Mach.) Obed ovalnice (lunches) NATIONAL EAT SHOP, 634 W. National Ave. — Tel.: ORchard 3813. ObF Oblačilne trgovine KRATCHNIK JOHN, 522 W. National Ave. — Tel.: ORchard 5075. RICHMAN’S CLOTHES, W. Wisconsin & N. 2nd St. — Tel.: MArquette 3837 odv; Odvetniki ERMENC JOHN JR., 2954 S. Logan Av. Tel.: SHeridan 6709. — Urad: 411 E. Mason Street. — Tel.: DAly 2240. GLOJEK FERDINAND A., 5905 W. National Ave. — Tel.: GR. 1840 GLOYECK ALVIN JR., 805 S. 5th St. (Stumpf Bldg.). Tel.: MI 2707. Res.: So. 95th & W. Howard. - GR. 3396. LUCAS N. F„ 6227 W. Greenfield Ave. Teh: GR. 6158. (Hours 9—5, 7—8.) Res.: 1314 S. 60th St. Tel.: GR.'3679. SCHIMENZ MATH JR., 732 West Pierce Street. — Tel.: DAly 3284- Opr: Oprema za trgovine. BADGER Prop.), Plu BADGER FIXTURE CO. (Fr. Simonz, Prop.), 331 W. Juneau Ave. BR. 5075 Plumberji DEBELAK JOHN, 930 W. Nat’l Ave. PLUMBING & HEATING - MI. 8611. FltANOKSCII PLUMBING & III:APING, 1701 South 71st St, — Tel.: GReenfield 0823. —- FUZER PLUMBING & HEATING, 6406 W. Greenfield Ave. Tel. GR. 2787 KOŽUH LOUIS, 814 South 6th Street — Tel.: ORchard 0720. LEVAR ANA MRS., 801 So. 2nd St. — Tel.: ORchard 9798. MARN JOSEPH, 1101 So. 2nd St. — Tel.: ORchard 1918. MAROLT JOSEPH, 922 South 2nd St. — Tel.: ORchard 5714. Den Dentisti Dr. FRANTZ E. C., 526 W. National Ave. — Tel.: ORchard 1370. Dr. GUENTHER, E. O., 6227 W. Greenfield Ave. — Tel.: GReenfield 6553. Dr. KLEE C. G., 805 S. 5th St. (Stumpf Bldg.), Room 305. — Tel.: MI. 4790. Dry Goods trgovine SCHLOSAR’S W. Nations Dvor SCHLOSAR’S Dry Goods, 5801—5805 W. National Ave. — Tel.: GR. 4772. Dvorane HARMONY HALL (Fr. Crnkovič), 939 South 6th St. — Tel.: OR. 3551. KRALJ F., 6001 W. Madison St.-GR. 4670. Prodajamo pivo tudi na sodčke LENKO TONY, 739 W. National Ave. — Tel.: ORchard 9112. Foto Fotografi PRANK SKOK’S, STUDIO, 1333 So. 61th St. — Tel.: GReenfield 0366 Foto-graverji (klišeji za slike) NATIONAL ENGRAVING CO.. 704 So. 11th Street. — Tel.: Mitchell 7710. P|acl Piano accordions VJiftS Oft novi in rabljeni ZAINER’S Accordion School, 1672 So. Muskego Ave. - Tel.: ORchard 6063. (Poučujejo štirje dobri učitelji.) NATLAČEN FRANK. 901 W. Bruce Street. — Tel.: ORchard 4808. SAGADIN’S PARK (Park za piknike), 3800 W. Burnham St. Tel.: OR. 9469 SLUGA ROSIE, 3001 W. Vliet Street. — Tel.: WEst 6049. Pogr JELENU J Tel.: Ml Poh Pogrebniki JELENU JOHN R„ 2316 W. Nat’1 Ave. Tel.: Mitchell 6065 — MI. 3278 Pohištvo HOTZ & MOHAUPT FURNITURE CO. 816 W. National Ave. - Tel.: MI. 3110 SUSHNIK FRANK, 1431 E. North Ave. — Tel.: LAkeside 1730. TESHNER LEO, 2900 N. 12th Street, Tel.: COncord 3458. TOMINŠEK IGNAC, 338 E. Bay St. — Tel.: SHeridan 4417. TURCK MRS. SOPHIE, 6237 W. National Ave. — Tel.: GReenfield 9853 UDOVč MATT, 3300 W. National Ave. — Tel.: ORchard 0145. ZUREY FRANK, 3201 W. Hampton Ave. — Tel.: HIltOD 9961. p Grocerije, mesnice in VJlFOC galenjava BUTCHER ANTON, 122 W. Mineral Street. — Tel.: Mitchell 4401. FERKO MATH, 2312 South Kinnic -kinnic Ave. —- Tel.: SHeridan 0180. GLOJEK FERD., 1231 So. 62nd St. Tel.: GReenfield 3743. BODOČE PRIREDITVE NAŠIH DRUŠTEV IN KLUBOV NASVETI za dom, kuhinjo in gospodinjstvo Zbiru Mrs. S. Pretlačen grah. Pol funta graha preberi, operi in pristavi v kvart kropa. Namesto suhega graha vzameš svežega, le primerno več. Ko je grah ku- han, ga odcedi in pretlači skozi sito. V kozi napravi nepre-temno prežganje iz štirih žlic moke. Ko je prežganje gotovo, ga zal ij z vodo, v kateri se je grah kuhal, prideni še pretlačeni grah, osoli in dobro zmešaj. Nato dodaj še žlico sirovega masla, še enkrat dobro zmešaj, naloži v skledo, po vrhu pa položi na kolobarčke narezano in na masti ocvrto če« Seja direktorija org. Slov. doma vsak tretji ponedeljek v mesecu v Tamše prostorih. • 16. julija. — Piknik org. Slov. Dom na Gazvoda farmi. 6. avgusta. — Piknik društva ‘Lilija’ v Gazvoda parku. 6. avgusta. — Društvo Sv. Jožefa št. 103 KSKJ. piknik v Sagadinovem parku, South 38th & W. Burnham Street. 13. avgusta. Piknik društva “V Slogi je moč” št. 13 JPZS., na Mattovem prostoru (Matt’s Place), Highway 30, vogal W. Howard in So. 35th St. 1. oktobra. Federacija J. S. K. J. društev prireditev v S. S. Turn dvorani. 29. oktobra. — Prireditev fare Sv. Janeza Ev., v S. S. Turn dvorani. GNADER FRANK, 1100 South llth Street. — Tel.: ORchard 0256. KLAIč MARKO, 641 W. National Ave. — Tel.: ORchard 5717.______________ LIPOGLAVŠEK FRANK, 3601 West Burnham Strest, Tel.: ORchard 5351 MUŠKATEVC CIRIL, 706 South 9th Street. — Tel.: ORchard 5077. NOVAK’S FOOD MARKET, 607 So. 5th St. — Tel.: MArquette 4662. NOVAK’S MARKET, 6301 W. National Ave. Tel.: GR. 2120. - Res.: GR. 1224 PRASSER FURNITURE CO.. 838 W. National Ave. — Tel.: Mitchell 1661 Prem Premog in drva CHAPMAN FRANK, 3647 South Logan Ave. — Te*.: SHeridan 4950. GORISHEK COAL CO., 733 West Virginia St. — Tel.: BRoadway 2879 NATIONAL COAL & SUPPLY CO.., 1911 So. 80th St. — Tel.: GR. 4380. P. ORDANOFF, 1034 So. 5th St. - Tel.: ORch. 8473; res ■ ORch. 7347-W. Radio' KODItlCH FI Tel.: OR. 4 Soda Popravila KODRICH FRED, 1026 W. Pierce St. -Tel.: OR. 48.99-W - (član "Sloge”. 1 voda, pivo in mehke pijače AREN Beverage Co., (Soda & Spring Water), 232 W. Bruce St.; MA. 1152 CRYSTAL SODA WATER CO., 617 W. Cherry St. — Tel.: MA. 0958. SANITARY SODA WATER CO., 1430 So. 69th St. Tel.:' GReenfield 3620. WISCONSIN BOTTLING WORKS, 728 So. 7th St. — Tel.: Mitchell 7620 krovci (Roofinff JirCIlO" & Siding) BAICOFF ROOFING CO., 614 S. 6th St. Tel.: DAly 1488. — (Slov. podjetje.) Tesar Tesaj,ji in kontrakt. BRUNK WM„ F. & SON, 622 W. Walker Street. — Tel.: Mitchell 4460. FIRST & KLAUS, 1101 So. 63rd St. — Tel.: GReenfield 5909. TERSKAN JOHN, 1217 So. 63rd St. — Tel.: GReenfield 9841. TRKAY’S FOOD MARKET, 1010 So. 2nd St. — Tel.: ORchard 1838. Ho Hotieli THE GROVE HOTEL (Fr. Sedmak). 616 So. 5th St. — Tel.: BR. 5947. Keg Kegljišča bulo. Daš kot prikuho namesto zmešanega krompirja. Sirove palčke. Umesi v testo 6 unč moke, 3 unče sirovega masla, 1 unčo naribanega sira, dve žlici kisle smetane, en rumenjak in malo soli. Umešeno testo naj nato počiva četrt ure. Nato testo razvaljaj, razreži v palčice, zloži na pomazano pekačo in speci. Daš tople na mizo. MEDVED FRANK, 3328 W. Burleigh Street. — Tel.: Hilltop 9717. REMIC MARTIN, 814 So. 5th St. — Tel.: ORchard 8645. SHARTZ JOHN, 1400 So. 7th St. Tel.: ORchard 7147. Klep Kleparji in inštalaterji “furnacev” DEMSIIAR A., 2040 So. 92nd St. Tel. GR- 2644. Furnaces Vacuum Cleaned Krojači (obleke po IVl O meri in popravila) MLAKER VINKO, 2531 W. National Ave. — Tel.: ORchard 2294. PODKRIŽNIK GEORGE, 120« South 62nd St. — Tel.: GReenfield 37ia Urar Urarji in zlatarji WELLSTEIN JOE A CO., 1116 West National Ave. — Tel.: Mitchell 6653 Žavaro7a“^^oTa: ERMENS FRANK S., 6227 W. Greenfield Ave., — Tel.; GReenfield 6158. Želez Železnina WACAK ANTON, 738 W. National Ave. — Tel.: ORchard 0704. Žganje" vina in likerji CITY LIQUOR DISTR., (Babich & ICo-she), 5833 W. Nat’1 Ave. - Tel.: GR. 4297-5510. (Distr. of Hiram Walker). SHEBOYGAN Go Gostilne in restavracije PLESEZ JOHN, 811 Indiana Ave. Tel.: 3348. (Poleg tudi trgov, z grocerijo.) SUSHA JOE, 1036 Pennsylvania Ave. — Tel.: 2503. REZEL JOHN, 6026 W. National Ave. Tel.: GReenfield 1170. Lek Lekarne BUDNER BROS., 537 W. National Ave. Tel.. ORchard 1031—1036. FAY DRUG CO., Cor. South 5th & W. Nat’1 Ave. — Tel.: OR. 2156—9964. Maš Mašinerija in kotli, rabljena in popravila PETER R. LOGUE CO., 1828 W. Pierce St. — Tel.: ORchard 2343. SUSHA’S TAVERN & ROOSEVELT PARK, 933 Indiana av. Tel. 348-2400 ZORKO LEO, 902 Indiana Avenue. — Tel.: 2574. Ho Hoteli FALE FRANK, 836 Indiana Avenue. — Tel.: 94-W. Restav Restavracije GOLDEN GATE COCKTAIL BAR, 930 Indiana Ave. Tel.: 4325 (MA P»”»'i* PORT WASHINGTON Go Gostilne in restavracije VOLOVLEK ANTON, 310 FraDklin St — Telefon: 443.