Leto XX., št, I97
Jpravništvo -luoijano, Knafljeva b - leleton štev 3122. 3123. 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelen-burgovo ul. — Tel. 3492 in 2492 Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien Št 105.241
Ljubljana, petek 25, avgusta I939
Cena t Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
ikrami napori za rešitev miru
o£vezno^	V°*ah *ng"7e Frand/e- « bosta brezpogojno fzpolnlll |uo/e
obveznost/ napram Pohsk, - Poojevertov apel iia italijanskega kralja, da osebno posreduje
kronskem svetu odobreno izjavo:
V času, odkar se je parlament raz-šel, se je mednarodna situacija tako poostrila, da je nastala neposredna nevarnost vojne. Vojaške priprave v Nemčiji so se vršile v taki meri, da je sedaj Nemčija popolnoma pripravljena za vojno Začetek tega tedna je dobila angleška vlada informacije, da se nemške čete pomikajo proti poljski meji. Kriza je s tem postala neposredna. Poljski državniki so ponovno pokazali svoj mir Poljska bi bila tudi sedaj pripravljena razpravljati z Nemčijo, če bi bila prepričana, da ne bo uporabljena grožnja sile.
Nemško-ruska pogodba je prišla za angleško vlado kot popolno presenečenje in sicer presenečenje zelo neprijetnega značaja. Čeprav so obstojale govorice o možni spremembi sovjetsko-nemških odnosov ni bilo o taki nameravani spremembi s strani sovjetske vlade ničesar sporočeno niti naši niti fran
Ljubljana 24. avgusta.
Že v sredo smo ob prvi potrjeni objavi o bližnji sklenitvi nenapadalnega pakta med Nemčijo in Rusijo opozorili na tem mestu, da moramo preokret v nemški politiki smatrati za novo vele-važno mednarodno dejstvo. Navezali smo na to ugotovitev pregled vseh kombinacij, ki so se z najrazličnejših vidikov v tej zvezi postavljale, da omogočimo čita tel jem čim lažje razumevanje napovedanih dogodkov, ki so nakazovali povsem nov položaj ne le v Evropi, temveč na svetu sploh.
Danes se že jasneje očrtavajo obrisi novega položaja, ki je nastal s snoč-njim podpisom nemško-ruske pogodbe, ki znači zgodovinsko prelomnico. Datum 24. avgusta 1939 bo v zgodovini zabeležen kot začetek nove dobe v nemški zunanji politiki, toda šele bližnji dogodki nam bodo pojasnili, kakšen utegne biti zaradi tega tudi nov evropski in svetovni razvoj, kajti ni še mogoče točno presoditi, kakšne bodo reakcije drugih velesil ki so pritegnjene v to največjo diplomatsko igro. kar jih svet pozna. Tudi v tem primeru se moramo držati starega preizkušenega načela, da nam postanejo po-asmezne mednarodne akcije jasne šele po reakcijah, ki jih nujno izzovejo Ta nujnost je tem večja, kolikor silneiši je vtis. da posesajo posamezne akcije že neposredno v življenjske interese onih, ki naj nanje reagirajo, kolikor boli že gre. z drugo besedo, za boj »na živlienje in smrt«. Sedanji konflikti med velesilami pa vzbujajo prav ta vtis.
O pogodbi, ki je bila snoči podpisana v Moskvi, bcmo te dni gotovo či tali najrazličnejše komentarje. Toda prepričevalna bo šele zgovornost dejanj, ki bodo pogodbi sledila na tej in oni strani.
Predvsem je treba poudariti, da je nemško-ruska pogodba po svojem besedilu mnogo pomembnejša in daljno- I odstranimo vsako tako nevarno iluzijo sežnejša od prvotnih napovedi. Pakt o Garancija Poljski je bila dana, predno nenapadaniu je dejansko samo del po- je bilo govora o kakršnemkoli spora-godbe, tako rekoč njen uvod in njena zumu z Rusijo. Kako se moremo s utemeljitev. Sledijo pa mu kot dopol- častjo umakniti od te obveze, na katero nilo politične pogodbe: obveza o ne- 1 smo se tolikokrat sklicevali? vtralnosti za primer napada kaketret- Takoj po torkovi seji angleške vlade je države na eno izmed pogodbenih je imel britanski poslanik razgovor s strank, konzultacijski ali posvetovalni i Hitlerjem, da ne bi bilo nobenega dvo-dogovor glede »vseh zadev, ki se tiče- j ma o našem stališču. Izročil mu je po-jo skupnih interesov (obeh držav)«, slanico angleške vlade, v kateri smo arbitražni dogovor z obvezo mirnega opozorili Hitlerja, da bo angleška vla-reševania vseb spornih vprašani, ki bi j da v slučaju potrebe porabila vse svo-se med obema strankama pojavila, ter 3e razpoložljive sile. Moje prepričanje končno še prepoved sklepanja zvez z 3e' da bi bila vojna med Nemčijo in drusrimi državami, ki bi bile neposred- I Anglijo največja nesreča. Sporočil sem no ali tudi samo posredno naperjene Hitlerju, da ni vprašanja med Poljsko proti kateri izmed pogodbenih strank in Nemčijo, ki ga ne bi bilo mogoče V nasprotju z angleško in francosko rešiti na miren način s pogajanji. Sa-prakso izza sklepanja obrambnih zvez	zaupanje bi bilo potrebno in mi smo
v okviru tako zvane »fronte miru«, ki pripravljeni, da se ustvarijo pogoji za veljajo le za dobo pet let. je veljav- ta.ka Pogajanja v atmosferi zaupanja, nost nemško-ruske pogodbe določena I ?ltL®r. P® Je odgovoril Hendersonu, da
daje popolno zaupanje in pogum. Tudi govor belgijskega kralja je ugoden znak. Zanikujemo uporabo sile. Ce pa kljub temu našemu prizadevanju pride do vojne, se bomo borili, ne za kakšno oddaljeno deželo, temveč za svoje principe, za mir, svobodo in varnost vseh narodov.
Ni v naših rokah odločitev med mirom in vojno. Tisti, ki jo imajo v svojih rokah, naj pomislijo, da usoda milijonov ljudi zavisi od njih. Imam zavest, da imamo ves narod za seboj.
Po govoru ministrskega predsednika Chamberlaina so se oglasili po vrsti zastopniki vseh strank, ki imajo svoje zastopnike v zbornici. Vsi so se odločno izrazili za to, da se z vsemi sredstvi prepreči sleherna nadaljnja nasilna akcija za spremembo političnega položaja v Evropi.
Po tej uvodni debati je bil zbornici predložen načrt posebnega zakona, ki daje vladi izredna pooblastila za vse
coski vladi Molotov je sam izjavil, da I varnostne m	ukrePc * " J*
težave v pogajanjih za trojni pakt ne
nanašajo na državno obrambo, na ohra-
mlf A«* «n«r*%J . *_ ___*____1 « • •
nitev javnega reda in miru v državi in na eventualno vojno, v katero bi se Anglija zapletla v smislu svojih obveznosti do posameznih evropskih držav. Po načrtu zakona sme vlada spremeniti sleherni parlamentarni akt in ga tudi razveljaviti, če bi smatrala, da bi njegova določila utegnila škodovati sedanjemu položaju države.
Zakonski načrt je bil zbornici predložen kot nujni predlog in se je zato razprava o njem takoj začela.
Roosevelt
kralju
Rim, 24. avg. c. Danes je sprejel italijanski kralj in cesar v avdienci ameriškega poslanika, ki mu je izročil posebno mirovno poslanico predsednika Roosevel-ta. Poslanica pravi: Moje mnenje in mnenje ameriškega naroda je, da Vaše Veličanstvo in Vaša vlada lahko zelo vplivata, 'v *r nrpT»rr»či vojna. Vsi narodi Fvronp
bodo nepremostljive, če iso politična stran pogajanj urejena. Ko so naše misije nadaljevale pogajanja, in je obstajalo upanje za ugoden zaključek, je prišla kot bomba vest o sklenitvi nemško-ruske nenapadalne pogodbe Zelo vznemirljivo je, da so se med pogajanji Rusi tajno pogajali z Nemci za za-ključitev pakta Po našem mnenju ta način tudi ni v skladu s principi ruske zunanje politike. Naše stališče napram temu paktu bomo zavzeli, ko se izčrpno posvetujemo s francosko vlado.
Sporočilo o sklenitvi pakta z Rusijo je bilo v Berlinu pozdravljeno z največjim navdušenjem kot velika diplomatska zmaga, češ, da mi in Francija najbrž ne bomo več mogli izvršiti svojih obveznosti napram Poljski. Smatrali smo za svojo prvo dolžnost, da
porazu
do neodvisnosti Če prizna-kot zdrav, se ga moramo pomeni mir. Vladati nad slabšim pa pomeni vojno in zatiranje. Ameriška vlada se bo pridružila vsaki mirni rešitvi kakršnokoli bi predlagala italijanska vlada.
Rooseveltova poslanica italijanskem« kralju je napravila v vseh mednarodnih političnih krogih najgloblji vtis. Obče računajo s tem, da bo italijanski vladar sprejel poziv ameriškega prezidenta in pokrenil zelo pomembno akcijo za ohranitev miru.
Papežev nagovor na krščanski svet
Rim, 24. avgusta, br. Nocoj je imel papež Pij XII. po radiu nagovor na ves krščanski svet, ki je trajal kakih 10 minut. V njem je poudaril veliko odgovornost vseh državnih poglavarjev za ohranitev miru Skliceval se je na Kristusove besede o bratstvu vseh narodov. Z vero v Boga m v njegovem imenu je rotil vse narode sveta, naj se ljubijo med seboj. Posebno je poudaril, da ni nič izgubljeno z mirom, a vse z vojno. Na svetu morajo zavladati nravica resnica in svoboda
BBS	'' 11 ji
r«
je Vzhodna Evropa nemška sfera, za katero zahteva proste roke. Če ima kdo
v tej sferi interes, da se vmešava, bo sam krivec konflikta, ki lahko nastane Naše stališče je, da nočemo nasprotovati nemškim življenskim interesom, toda obstoječi problemi se ne smejo reševati s prelivanjem krvi.
na dobo deset let, z avtomatičnim podaljševanjem za nadaljnjih pet let, ako se leto dni pred njenim potekom ne odpove.
Besedilo nove pogodbe nas torej ne opozarja le na daljnosežen političen pomen tega diplomatskega akta, ki presega okvir navadnega nenapadalnega pakta, marveč tudi na željo obeh podpisnic, da dasta novi politiki, ki sta io komaj začeli, značaj trajnejšega sodelovanja svetovnopolitičnega pomena. Ko besedilo še ni bilo znano, so se še slišali glasovi o možnosti vzporednega nadaljevanja in morebitne za-ključitve že pred meseci začetih pogajanj med Anglijo in Francijo na eni ter Rusijo na drugi strani. Po objavi pogodbe pa je iz besedila njenega četrtega člena dosti jasno razvidno, da nadaljevanje pogajanj z obema zapadni-ma velesilama nima praktičnega smisla.
Današnja poročila že potrjujejo, da je I SIja, s\ 3e \n'	, .
. . . j- ' i j,- J I svobodne roke prav za tak primer to spoznanje izzvalo tudi posledice — 1
odpoklic angleške in francoske vojaške misije iz Moskve. Tudi po Chamberlainovih današnjih izjavah na kaj drugega ni misliti.
Predsednik Cvetkovič In dr. Maček v skupni avdienci pri Nj. Vis.
knezu namestniku — Izjava g. Cvetkoviča
Brdo, 24» avgusta. AA. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pav ie ie sprejel danes, 24. avgusta, v skupno avdienco predsednika kr. vlade in notranjega ministra Dragišo Cvetko-viča ter dr. Vladka Mačka, predsednika HSS, ki sta mu pri tej priliki razložila svo je predloge za ureditev hrvaškega vprašanja. Nj. kr. Vis. knez namestnik je v soglasju s kr. namestnike na sprejel stavljene predloge za ureditev tega vprašanja.
Bled, 24. avg. r. Predsednik vlade g. Cvetkovič Je danes izjavil novinarjem:
Sporazum je dosežen in kakor je bil o že uradno objavljeno, tudi sprejet v celoti od kraljevega namestništva. Moja misija je v celoti uspela in je s tem končana. Prepričan sem, da bo ta sporazum vsa jugosloven ika javnost enodušno pozdravila in sprejela in da bedo s tem docela likvidirani du sedanji napeti odttošaji med Zagrebom ln Beogradom.
(Poročilo o včerajšnjih dogodkih na Bledu je na 2. strani.)
a| je odločilo veliko Igro
V pariških rasfeih diplomatskih krogih zvračaj® krivdo za preobrat na angleško in francosko zadržanje pri
pogajanjih
Pariz, 24. avgusta, b. V tukajšnjih sovjetskih diplomatskih krogih navajajo, da so bili za rusko odločitev odločilni naslednji nagibi: 1. Z dolgim zavlačevanjem pogajanj sta zapadni velesili vzbujali v Moskvi vtis. da na sklenitev trozvezne pogodbe sploh ne mislita resno, odnosno da se jima s sklenitvijo prav nič ne mudi 2. Odločno sta odklanjali sporazum o tako zvanem »posrednem napadu«, ki je bil za Rusijo bistvenega pomena, pri čemer pa sta hoteli vzbuditi videz, kakor da se postavljata na odklonilno stališče samo zaradi Poljske, katero sta na drugi strani huj-skali, naj odklanja neposredno vojaško
roma že nekaj mesecev, končal z nem-ško-ruskim in ne z angleško-ruskim sporazumom. Ruska nevtralnost, ki je bila v nemškem interesu, čim se je pokazala nevarnost vzhodne obkrožitve Nemčije, predstavlja trenutno oiače-nje nemške pozicije tako nasproti Poljski kakor nasproti obema zapadnima velesilama, v nadaljnjem razvoiu pa utegne odgovarjati predvsem ruskemu interesu, ako bi namreč zaradi Poljske prišlo do oboroženega spopada med obema taboroma evropskih velesil Rusija si je z novo pogodbo zagotovila
Tako je sedaj položaj s te strani razčiščen: Anglija in Francija, za kateri pomeni nemško-ruski sporazum hud prestižni udarec, se umikata na izhodišče svojega odpora proti politiki osi
Za Nemčijo nevarnost oboroženega spopada še vedno ni manjša, a za Anglijo nastopa prav sedaj zgodovinska odgovornost. Glavno breme položaja pa visi med tem slej ko prej na Poljski. Ak0 se ta v primeru življenjskega ogražanja svojih interesov upre z orožjem, so lahko vse štiri evropske velesile postavljene pred vprašanje tveganja splošne vojne, vprašanje, ki bi bi-
Rim-Berlin, na medsebojno tesno poli- Io za vse štiri enako usodno, za obe tično in vojaško sodelovanje, na svoja zapadni zaveznici kot imperialni vele-
doseclanja zavezništva in prevzete ob veze ter na odločno zatrjevanje o izpolnitvi vseh prevzetih obvez. Odločitev Japonske in drugih interesirancev bo kmalu znana. Tako si do nadaljnjega stojita v Evropi nasproti ista dva tabora velesil kakor prej, vendar s to razliko, da se je boj okoli Rusije, ki se je za kulisami pletel med obema tabo-
sili pa celo življenjsko usodno. Od bližnjega zadržanja Anglije in Franc je bo zato odvisen nadaljnji evropski in svetovni položaj teh dveh velesil, ki sta v poljskem primeru postavljeni pred eno največjih, a tudi najtežjih odločitev v svoji zgodovini. Zato bo te dni ves svet z največjim zanimanjem spremljal njune reakcije na novo moskovsko
dejstvo ka'ti od teh bo odvisna smer novega mednarodnega razvoja, ki ga j nujno uvaia novi položaj, ustvarjen s podpisom nemško-ruske pogodbe Šele po teh reakcijah bomo končno lahko presodili, ali se bližamo novi vojni ali — novemu miru. ki seveda ne bo več ' versajski mir Znebiti ool odgovora na to že v ^anašnnh Chamberlainovih >7i? vab. ki pot nu jejo doseda-nio an^l' "' o odi~*nost da<?i ne izkliu-čuiejo tudi mirne nrrditve vi^čih ! vprašanj. Pomembnejša od bssed pa ; b^do dejanja.
I Iz vsesa Ir.hko črpamo še eno spo-! znsnie. ki smo ga rrav mi na tem me-j stu ponovno poudarjali: O smereh j mednarodnega razvoja niso odločale in j tu^i sedai ne od1"?-'!© ideologije, tem-| več zgoli stvarni interesi nos.^meznih mednarodnih partnerjev. Za današnjo ifro velesil velia to še v posebni meri. Z?to je razumljivo stališče malih držav. ki se v nasprotja med velesilami nočejo vmešavati, da ne bi same plačale rakunov druf'h Vendar na ni zato njih polnžai nič mani kočliiv To spoznanje je prav včeraj narekovalo beicrnckpmu vladarju, da je v imenu sedmih držav, združenih v tako zvanem oselskem bloku, naslovil na svet pretresljiv apel miru, ki mu bodo te dni gotovo sledili še drugi, kajti Evropa prehaja spet v mrzlično vojno psihozo, kakor lani ob tem času.
intervencijo Rusije. Tako je Rusija dobila vtis, kakor da Poljski sploh ni za direktno rusko pomoč, temveč samo za rusko nevtralnost. To je seveda Moskvo vedno bolj utrjevalo v prepričanju, da se spričo neenotnosti v pogledih onih, ki so jo prosili za pomoč v mirovni fronti, zares končno odloči za nevtralnost. 3. Nemška ponudba za sklenitev pakta o nenapadanju je bila zanjo prav zato sprejemljiva, ker je njeno varnost povečala, ne da bi ji odvzela svobode akcij, ki si jo je hotela obdržati prav zaradi tega, ker se z Anglijo in Francijo ni mogla sporazumeti v vprašanjih, ki jih je smatrala za bistvena. 4. Angleži in Francozi so javno izražali dvome v rusko iskrenost, navajajoč neprestano možnost sporazuma med Moskvo in Berlinom, kar ni moglo ustvariti pravega zaupanja.
V nekaterih tukajšnjih diplomatskih krogih še vedno mislijo, da Rusija še ni zaprla vseh vrat Londonu in Parizu za morebitna nova pogajanja ali sporazume. Seveda pa je gotovo, da bo v tem primeru cena sporazuma narasla. Ako je namreč res, da sta Anglija in Francija oklevali s pogajanji med drugim tudi zato, ker sta baje dvomili v resnično rusko moč, jim je gesta Nemčije gotovo pokazala, da v Berlinu ne sodijo tako slabo o vrednosti ruskega zavezništva. Ako so se nadalje iz Londona in Pariza oglašali ves čas pogajanj razni ideološki pomisleki proti sporazumu z Rusijo, jim je spet prav Nemčija pokazala, da zanjo taki pomisleki niso mogli biti ovira za sklenitev pakta, od katerega si obeta gotove prednosti. V ostalem pa so v dobro informiranih pariških ruskih krogih mnenja, da je Nemčiji šlo predvsem za presenečenje in manj za sporazum, kar v bodoče pušča Rusiji odprte vse nadaljnje možnosti glede končne zunanjepolitične odločitve, ako bi se položaj resno zaostril. Angleži in Francozi imajo priliko dokazati trdnost svojih živcev in svojo obrambno odločnost, j če jim je ros šlo za ustvarjanje mirovne fronte proti napadalcu, ki ne izbira sredstev.
Zakaj je Rusija
zapustila zapad
Ugledni švicarski list »Basler Nach-richten« takole razlaga preokret v ruski politiki: »Dejstvo, da je Rusija prav v trenutku, ko sta zapadni velesili imeli
ves interes, odnosno sta vsaj vzbujali videz interesa, da bi bila tudi Rusija vključena v mirovno fronto, ostentativno skočila iz vrste, ali vsaj napravila videz, kakor da to hoče storiti, se drugače ne da razložiti kakor z domnevo, da Rusija v danih okoliščinah ni hotela sprejeti sodelovanja z zapadnima velesilama v obliki, kakor bi to odgovarjalo željam Londona. Angleži in Francozi so namreč, kar se ne sme pozabiti, predložili svoje želje o zvezi z Rusijo šele v trenutku, ko je moral že na splošno nastati vtis, da nastopajo kot sprejemajoči, Rusi pa kot dajajoči čini-telj. Potem ko so Rusijo izločili od sodelovanja pri zeleni mizi v septembru 1938, so spomladi 1939 zahtevali njeno pomoč. Tako je bila pogodbena akcija Angležev od vsega začetka slaba, in to toliko bolj, ker se je že povsem javno in s sigurnostjo govorilo o takem razširjenju mirovne fronte. S tem pa so Rusi dobili pogodbene partnerje v svoje roke. V nasprotju z Angleži in Francozi so Nemci, bogati na izkušnjah iz dolgega poteka pogajanj, vodili svoja pogajanja z Rusijo povsem tajno. To je Rusom omogočilo njih dvojno igro. Veliko vprašanje pri tem pa je, kaj je morala Nemčija za to ugodnost nuditi. V Tokiu so vsekakor že spoznali vlogo, ki je verjetno v tem ribolovu določena Japonski.
ItEi&čarašta Španija
Pariz, 24. avg. o. Iz Burgosa je prišla še nepotrjena vest, da se je general Franco odločil za izstop Španije iz protikomuni-stičnega pakta, ki ga je nedavno podpisal. Ta odločitev je bila sprejeta po dolgotrajnem posvetovanju vlade.
V soboto bo govoril general Brauchifsch
Berlin, 24. avgusta, b. Današnji listi objavljajo na vidnem mestu naslednje uradno poročilo, ki mu ne dodajajo nobenih komentarjev: Na predvečer tannenber-ških slavnosti bo vrhovni poveljnik vojske general Brauchitsch med 19. in 19.30 uro nagovoril po radiu vojake in oficirje. Nagovor bodo prenašale razen nemške oddajne postaje še naslednje postaje v raj-hu: Konigsberg, Breslau. Praga, Dunaj, Gradec, Monakovo, Stuttgart, Frankfurt in Koln. Vsem četam je zaukazan skupni sprejem.
Omejitev prometa med Londonom in Južno Afriko
London, 24. avgusta. AA (Reuter). Zaradi državnih potreb je bilo zmanjšano število ladij, ki vozijo v rednih linijah med Londonom in Južno Afriko.
RUSKO-NEMŠKI PAKT PODPISAN
Vsebina daleč presega okvir navadne nenapadalne pogodbe in sliči bolj prijateljski in zavezniški pogodbi — Do temeljev izpremenjen
I
Moskva, 24. avgusta. AA. (DNB): Zunanji minister Ribbentrop je imel v
sredo popoldne v navzočnosti nemškega moskovskega poslanika grofa Schulen-burga triurni razgovor z Molotovom in Stalinom. Ob devetih zvečer je odšel spet v Kremelj, da nadaljuje razgovore. Pogajanja so se končala s sporazumom 9 sklenitvi nenapadalnega pakta med Nemčijo in Sovjetsko unijo. Pakt sta podpisala nemški zun. minister Ribbentrop in Molotov v navzočnosti Stalina in nemškega poslanika Schulenburga. Pogodba se glasi:
Vlada nemškega rajha in vlada zveze sovjetskih socialističnih republik sta v želji, da se utrdi mir med Nemčijo in Sovjetsko unijo, izhajajoč iz temeljnih določil nevtralnostne pogodbe, sklenjene aprila leta 1926 med Nemčijo in Sovjetsko unijo, sklenili naslednji dogovor: Čl. 1. Obe pogodbenici se obvežeta, da se bosta vzdržali vsakega nasilnega dejanja, vsakega napadalnega postopka in vsakega napada druge na drugo, bodisi posamič ali pa skupaj z drugimi državami.
Čl. 2. Če bi bila katera izmed pogodbenic predmet napada katere druge države, ne bo druga pogodbenica te države z ničimer podpirala.
Čl. 3. Vladi obeh pogodbenic bosta v bodoče stalno v medsebojni zvezi s kon-zultiranjem, da se bosta vzajemno informirali o vprašanjih, ki se tičejo njunih skupnih koristi.
Čl. 4. Nobena od obeh pogodbenic ne bo sodelovala pri nobeni skupini držav, ki bi bila posredno ali neposredno naperjena proti drugi pogodbenici.
Čl. 5. V primeru spora ali spopada med obema pogodbenicama v kakršnihkoli zadevah bosta obe stranki uredili spor ali spopad izključno s prijateljsko izmenjavo misli ali pa po potrebi z arbitražno komisijo.
Čl. 6. Pogodba se sklene za dobo 10 let. Če je katera izmed pogodbenic ne odpove leto dni pred potekom, se njena veljava avtomatsko podaljša za nadaljnjih pet let.
Čl. 7. Pogodba se mora ratificirati v kar najkrajšem času. Ratifikacijski instrumenti se bodo izmenjali v Berlinu. Pogodba stopi v veljavo takoj po podpisu.
Sestavljeno v dveh izvirnikih v nemščini in ruščini. Moskva, 23. avgusta 1939.
Za vlado rajha Ribbentrop 1. r.
Za vlado SSSR Molotov 1. r.
Hitler obveščen že ponoči
Moskva, 24. avgusta. AA. (DNB): Ob enih ponoči ie Ribbentrop sporočil voditelju rajha in kancelarju Hitlerju, da je nem-ško-sovjetski nenapadalni pakt sklenjen. Ribbentrop se je ob 13. odpeljal iz Moskve na Obersalzberg, da osebno poroča Hitlerju.
Ribbentrop odpotoval iz Moskve
Moskva, 24. avg. br. Danes ob 13.20 se je nemški zunanji minister Ribbentrop s posebnim letalom vrnil iz Moskve v Nemčijo. Na letališču se je poslovil od njega namestnik komisarja za zunanje zadeve Potemkin v spremstvu celokupnega osebja nemškega poslaništva. Navzočen je bil tudi italijanski poslanik v Moskvi Rosso.
Koenigsberg, 24. avg. br. Ob 16.30 je Ribbentrop prispel semkaj z letalom.
Proglas na narod v Franciji
Pariz, 24. avg. z Za nocoj je napovedana glede na resni mednarodni položaj pro-klamacija na francoski narod, v katerem bosta predsednik republike, odnosno vlada na kratko pojasnila trenutni položaj in pozvala francoski narod, naj v teh kritičnih dneh še bolj kot dosedaj dokumentira svojo solidarnost. Zvečer se je tudi z vso resnostjo govorilo, da bo v primeru, da se položaj še bolj poostri, nemudoma sestavljena vlada nacionalne Koncentracije. V francoskih krogih presojajo položaj zelo resno in poudarjajo, da se lahko ne šele v par dneh, marveč že v par urah spremeni v katastrofo.
Zato je bila danes opoldne objavljena poleg že včeraj vpoklicanih 700.000 rezervistov še nadaljnja delna mobilizacija, tako da bo imela Francija do jutri zjutraj pod orožjem blizu dva milijona vojakov. Danes opoldne je bila odrejena tudi rekvi-zicija motornih in vpreznih vozil za potre, be vojske. Prebivalstvo sicer z naraščajočo skrbjo, vendar pa popolnoma hladno in mirno spremlja vse dogodke. Značilno je, da se tokrat nikjer več ne govori o izpraznitvi Pariza, kakor o priliki lanske septembrske krize, marveč je vse pripravljeno za obrambo Pariza pred napadom iz zraka.
Včeraj je imel dolga posvetovanja vrhovni obrambni svet, danes dopoldne je bila seja ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika Lebruna, na kateri so bili sprejeti vsi potrebni ukrepi, ki jih narekuje Franciji novo nastali položaj. Na seji je bilo tudi govora o sklicanju parlamenta, vendar pa je bilo sklenjeno, da se skliče parlament šele tedaj, če bi prišlo do resnih zapletljajev. Zaenkrat lahko vlada sama na podlagi pooblastil, ki jih ima, izda vse potrebne ukrepe.
Kronski svet
v Londonu
London, 24. avg. br. Kralj Jurij se je davi vrnil iz Balmorala na Škotskem v London. Prekinil je svoje počitnice zaradi napetosti, ki je nastala v Evropi po odhodu Ribbentropa v Moskvo Nekaj ur po njegovem prihodu se je v Buckinghamski palači sestal kronski svet pod njegovim vodstvom. Poleg drugih so sestanku prisostvovali tudi lord Runciman, minister za zu-
položaj v Evropi
nanjo trgovino Hudson in minister Bur-gins.
Po seji kronskega sveta, o kateri ni bil izdan nikak komunike, je kralj sprejel v avdienco ministrskega predsednika Chamberlaina, ki mu je podal obširno poročilo o položaju in tudi že informacije, ki jih je angleška vlada dobila iz Moskve o rusko-nemški nenapadalni pogodbi.
Okrog poldneva se je sestala angleška vlada. Seje se niso udeležili vsi ministri. Poleg drugih so bili prisotni zunanji minister Halifax, vojni minister Hore Belisha, letalski minister Kingsley Wood, Burgins in Chatefield.
Odmev apela kralja Leopolda v Parizu
Pariz, 24. avgusta. AA. Govor kralja Leopolda je bil tukaj sprejet in pozdravljen z najtoplejšimi simpatijami. Ganljive in plemenite kraljeve besede so naletele na globok odmev v vsej Franciji. V vseh krogih izražajo upanje, da so kraljeve besede slišali vsi, ki grozijo, da bodo vrgli svet v splošen spopad, ker kršijo ponovno mednarodno pravo. V času, ko se ne priznavajo več načela, ki so osnova civilizacije, kateri je Francija popolnoma vda na, se visoko ceni pobuda kralja Leopol-
da, ki je ostal zvest plemenitemu izročilu belgijskega naroda.
Bruselj, 24. avgusta. AA. Kralj Leopold je sprejel danes dopoldne predsednika vla de, finančnega, kolonialnega in ministra za narodno obrambo.
Zunanji ministri Norveške, Finske, Švedske in Danske so danes zapustili Bruselj.
Konec vojaških pogajanj v Moskvi
London, 24. avg. c. Angleška vojna misija odpotuje še danes ali jutri iz Moskve na Finsko. Brez dvoma ji bodo sledili tudi člani francoskega vojaškega odposlanstva.
Pospešen Rooseveltov povratek
Washington, 24. avgusta. AA. (Štefani). Predsednik Roosevelt je pospešil svoj povratek in bo že danes prišel v Washington. V zadnjih 24 urah je imel več telefonskih razgovorov z ameriškima poslanikoma v Londonu in Parizu. Po konferenci ministrov bo Roosevelt sklical za petek odbor, ki ima dolžnost izvesti industrijsko mobilizacijo. Ta odbor je imel včeraj svojo konferenco.
Silen vtis po vsem svetu
Berlin, 24. avg. AA. (DNB) Ribbentrop | da in čaka na vsako morebitnost. Geslo
je tik pred svojim odhodom iz Moskve |
na letališču izjavil časnikarjem: Nemčija in Rusija sta poprej zmerom grešili, ker sta si bili sovražnici, vedno pa sta odrezali dobro, kadar sta bili prijateljici. Včeraj je bil usodepolni dan za oba naroda. Hitler in Stalin sta se odločila za prijateljstvo. Pakt o nenapadanju in posvetovanju, ki sva ga snoči podpisala Molotov in jaz, je trden in stalen in na njem bosta obe državi lahko gradili še naprej svoje sodelovanje. To je morda eden najvažnejših dogodkov v zgodovini obeh narodov. Storjen je bil poskus, da se Nemčija obkoli, in z njo vred Rusija in prav iz tega obkoljevanja je nastal nemško-ruski sporazum.
Na vprašanje, kakšen vtis je izzval ta pakt na Japonskem, je Ribbentrop odgovoril: Prepričan sem, da bo ta pakt ugodno učinkoval tudi na rusko-japonske odnose, kakor tudi na nemško-japonsko prijateljstvo.
Kaj pravi moskovska ^Pravda"
Berlin, 24. avg. AA. (DNB) Moskovska »Pravda« pravi o priliki podpisa nenapadalnega pakta med Sovjetsko unijo in Nemčijo, da pomeni ta pogodba dokument izrednega političnega pomena. To delo je posledica miroljubne ruske zunanje politike, ki stremi za tem, da obvaruje mir in utrdi prijateljske zveze z vsemi drža vami, ki takisto zasledujejo enako politiko. List citira nato Stalinove besede: »Mi smo za mir in za zboljšanje našega razmerja do vseh držav, ki žele prijateljstvo z nami.« Ta pogodba se popolnoma ujema s to politiko. Razmerje med Sovjetsko unijo in Nemčijo sta uredili ra-pallska pogodba iz 1. 1922. in nevtralnost-na pogodba iz 1. 1926. Nova pogodba izhaja s stališča dogovora iz 1. 1926. in pomeni izpopolnitev idej te pogodbe v korist miru.
Pogodba bo odstranila napetost, ki je doslej vladala v razmerju med Rusijo in Nemčijo. Tako bo tudi olajšala mednarodni položaj in pripomogla, da se utrdi splošni mir. Sovraštva med Rusijo in Nemčijo je konec. Ideološka nesoglasja med vladavinama obeh držav ne smejo biti zapreka za zboljšanje razmerja v korist svetovnega miru. Prijateljstvo med prebivalstvom Rusije in Nemčije, ki je nasprotnike obeh držav pripeljalo v zagato, je tako dobilo pogoje za nadaljnji razvoj.
V Italiji
Rkn, 24. avgusta. AA. (Štefani): Današnji listi prinašajo pod velikanskimi naslovi novico o podpisu nemško-sovjetskega nenapadalnega pakta v Moskvi. Dalje poudarjajo v svojih naslovih poslanico britanske vlade Hitlerju, obenem pa omenjajo, da se vrše pospešene vojne priprave in da vlada velika diplomatska živahnost v Londonu in Parizu. Vest iz Varšave, da bo Gdansk danes anektiran, prinašajo listi takisto na vidnem mestu.
Listi pri tej priložnosti tudi vnovič poudarjajo, da ni v Evropi nobenega vprašanja, ki bi se ne dalo miroljubno urediti.
Milan, 24. avg. o. »Corriere della Sera« piše, da predstavlja zaključitev rusko-nem-ške pogodbe Hitlerjev odgovor na Cham-berlainovo poslanico, ki mu jo je izročil poslanik Henderson. List svetuje poljskemu zunanjemu ministru Becku, naj se takoj vsede v letalo ter odhiti v Oberssalzberg h kancelarju Hitlerju, žrtev ki bi jo Poljska doprinesla v tem primeru, bi bila malenkostna napram žrtvam, ki bi jih morala plačati, ako bi šla v vojno na vseh frontah.
V Franciji
Pariz, 24. avgusta. A A. (Havas): : Petit Journal« z ostrimi izrazi kritizira pakt in pravi: S tem ni v ničemer omajana fronta miru. List poziva Francoze, Angleže in njihove prijatelje, naj še naprej ostanejo odločni v svojem sklepu, da se bodo sili uprli s silo. »Journal« pravi, da francoska vlada in francoski vojaški bojevniki budno spremljajo razvoj dogodkov brez kakršnegakoli razburjenja. Francoski narod se popolnoma strinja s stališčem svojih voditeljev. »Exeelsior« poudarja, da odpira nemško-sovjetski pakt pot k novemu zbiranju sil, v katerem se Francija in Anglija zaradi svoje dobre oborožitve in svoje odločnosti pojavljata s posebno avtoriteto. »Petit Parisien« govori o novih francoskih
za vsakega Francoza se glasi: Trdno zaupanje, hladnokrvnost in odločnost. »Epoque« poudarja ogromna sredstva in ogromne vire sile, s katerimi razpolagata Francija in Anglija ter pripominja, da sta ti dve sili, če bo treba pripravljeni na vsako žrtev.
V Švici
Berlin, 24. avg. z. Preteklo noč v Moskvi sklenjeni sporazum daleč presega običajni pakt o nenapadanju. Po določbah, ki jih vsebuje ta pakt, sliči že bolj prijateljski in zavezniški pogodbi. Zavezništvo, ki ga predstavlja ta pakt je mnogo tesnejše, kako^ pa je bilo po rapallski pogodbi iz leta 1925. Rusija Nemčiji ni zagotovila samo popolne nevtralnosti za primer kakega napada, marveč se je tudi obvezala, da ne le ne bo izvajala proti Nemčiji nikakega bojkota, marveč bo, kar se poudarja z nemške strani s posebnim zadovoljstvom celo oskrbovala Nemčijo z vsemi potrebnimi surovinami. Ta pogodba vsebuje absolutne obveznosti in kaže na to, da se je Rusija definitivno odrekla tesnejšemu sodelovanju z zapadnima demokratičnima velesilama. Prav posebne važnosti je čl. 3 nemško ruske pogodbe, ki predstavlja glavno koncesijo Rusije Nemčiji. Po tem členu si bosta Nemčija in Rusija izmenjali vse informacije in se medsebojno posvetovali. To pomeni, da bo Rusija informirala Nemčijo o vseh vojaških tajnostih, ki jih je zvedela pri vojaških pogajanjih z Anglijo in Francijo. Zaenkrat še ni znano, kakšne proti-usluge nudi za to dragoceno koncesijo Rusiji Nemčija.
Poljski tisk poziva k odločnosti
Varšava, 24. avgusta. AA. (Pat). Konservativni časopis »čas« ugotavlja, da je nepričakovana poteza Berlina in Moskve naletela na neposreden odpor. Angleška vlada je, ne da bi čakala otvoritve parlamenta, kategorično ponovila, da bo izpolnila sprejete obveze, ter poudarila, da podoben dogodek ne bo nič več povzročil spremembe stališča Velike Britanije do Poljske. Istočasno sta Velika Britanija in Francija skoro avtomatično pripravili vojaške ukrepe kot odgovor na enake ukrepe, ki jih je storila Nemčija. Istočasno se Je začel gibati tudi diplomatski aparat z namenom, da razjasni položaj, ki je nastal po nemško-sovjetskem paktu. Tako je med drugim prišlo do sestanka med angleškim veleposlanikom Hendersonom in Hitlerjem v Berchtesgadnu. še predno je Ribbentrop prispel v Moskvo, je bilo jasno, da je berlinska politika preračunana na zastraševanje Velike Britanije in Poljske, da bi se oslabile vezi, ki vežejo obe državi in da bi se te vezi tako omajale, kakor so Nemci pričakovali. Kakor dosedaj pa bodo tudi poslej Velika Britanija, Francija in Poljska in mnoge druge države v fronti miru pripravljene, da se upro s silo vsakemu poskusu vprizarja-nja gotovih dejstev. Sklenitev nenapadalnega pakta med Nemčijo in Rusijo ne bo imela nobenih posledic na odnos sil držav osi in fronte miru.
Glasilo vojske, »Polska Zbrojna«, pravi med drugim, da je stališče Poljske do Rusije in Nemčije kakor tudi do drugih sosed jasno in nedvomno. Politika Pilsudskega se ni spremenila tudi po njegovi smrti. Navodila našega glavnega poveljnika vojske maršala Rydz-Smiglyja so popolnoma ista. Poljska politika je politika miru. Nimamo nobenega namena, da bi trosili v mednarodni položaj zmedo in prav tako tudi ni govora o kaki koncesiji z naše strani v zvezi z našo nedotakljivostjo. Tudi ni nobenega dvoma o tem, kako mi razumemo obrambo svojih koristi. Naš vrhovni poveljnik je rekel: »če kdo v tujini računa s trenutki naše slabosti, naj ve, da mi ne zahtevamo ničesar, kar pripada drugemu, da pa tudi ne bomo dovolili, da bi nam kdo iztrgal to, kar je naše.« Tak je sklep vsega naroda. To so navodila, ki popolnoma jasno označujejo naše stališče v vsakem položaju in v vsaki konjunkturi. Za nas Poljake ima svoj poln pomen ukaz, ki ga je objavil naš vrhovni šef in katerega je narekovala volja vsega našega naroda: »Borili se bomo, da ohranimo našo neodvisnost v vseh okoliščinah, pa četudi bomo brez zaveznikov. Naj nihče ne dvomi, da je naša ljubezen do domovine manjša glede
Odločilen dan na Bledu
Dr. Maček je prispel s predsednikom Cvetkovičem včeraj zjutraj na Bled - Avdienca in konference
. * .7 ,----°----- , . ......—"—; »a ijuuezen ao aomovme manjša gieae
vojaških ukrepih, za katere pravi, da j pravic in dolžnosti od ljubezni do domo-usposobljajo Francijo, da lahko mirno gle- vine kateregakoli drugega naroda.«
Bled, 24. avg. AA. Davi ob 8. je z beograjskim brzim vlakom prispel v Ljublja. no predsednik vlade in notranji minister Dragiša Cvetkovič. S predsednikom vlade sta dopotovala tudi predsednik HSS dr, Vladko Maček in dr. Ivo šubašič. Predsednika vlade Cvetkoviča, dr. Mačka in dr. šu bašiča je pozdravil na ljubljanski železniški postaji ban dr. Natlačen. Predsednik vlade je stopil iz salonskega vagona, se sprehajal po peronu in se razgovarjal z zbranimi novinarji. Ob 8.15 ao se Cvetko, vič, dr. Maček, dr. šubašič odpeljali proti Bledu. Ob 9.30 so prispeli na postajo Lesce Bled, odkoder so se z avtomobili odpeljali v hotel »Toplice« na Bledu, kjer so bili zanje rezervirani prostori. Po enournem za-drže van ju v hotelu so se Cvetkovič, dr. Maček in dr. šubašič pokazali pred hotelom. kjer so jih novinarji fotografirali. Bili so vsi dobro razpoloženi, nasmejani in očividno zadovoljni. Tuji in domači gostje, ki so se ta čas nahajali pred hotelom Toplice, so izročili Cvetkoviču in dr. Mač. ku šopke cvetlic. Nato so vsi odšli do restavracije Toplice, odkoder sta dr. šubašič in dr. Maček odšla na sprehod ter se odpeljala na otok. Z otoka sta se vrnila v hotel Toplice, kjer sta se pozdravila z ministroma Tomičem in Altiparmakovičem ter z vršilcem dolžnosti šefa Centralnega presbiroja Boš kom Bogdanovičem. Tu sta se sestala tudi s profesorji Tasičem, Iličem in Konstantinovičem in sedla z njimi v kallu hotela »Toplice«.
Bled, 24. avg. d. Proti poldnevu se je pripeljal iz Zagreba na Bled dr. šutej, ki je potem dalje časa konferiral z dr. Mačkom. Opoldne so gg. Cvetkovič, dr. Maček in ostali skupaj obedovali. Predsednik vlade Cvetkovič je bil že pred poldnem v avdien-ci, pa se je popoldne zopet odpeljal na Brdo. Ob 15.30 ae je odpeljal tudi dr. Maček z avtomobilom na Brdo v avdienco.
Zagreb, 24. avg. d. Danes dopoldne se je vršil sestanek med podpredsednikom HSS inž. Avgustom Košutičem ter člani pred. sedništva SDS gg. Vilderjem, dr. Budi-savljevičem in Savo Kosanovičem. Na sestanku so razpravljali o vprašanjih, ki so neposredno v zvezi z odobritvijo sporazuma. Inž. Košutič je bil po tem sestanku v telefonski zvezi z dr. Mačkom na Bledu. Kakor se zatrjuje, gre predvsem za sode. lovanje Samostojne demokratske stranke pri izvajanju sporazuma.
Kaj pravijo snočnji zagrebški listi
Zagreb, 24. avg. o. Nocojšnji »Hrvatski dnevnik« piše v političnem uvodniku med drugim: Ni v moralnem pogledu majhna stvar, če piše te dni oficiozna »Samouprava«, da gre za likvidacijo 201etnega stanja, za katerim ne bo nihče žaloval. S tem je bilo tudi na službeni strani jasno rečeno, da m treba niti srbskemu narodu žalovati, če se napravi konec stanju, ki je vzbujalo stalno napetost med Srbi in Hrvati. Treba je obnoviti moč Hrvatske in ji dati pogoje za napredek v kulturnem in gospodarskem pogledu. Hrvatski narod želi, da bi se vsa vprašanja, ki za sedaj
še niso bila rešena, uredijo v duhu pravičnosti, ker brez zadovoljnih Hrvatov ne more biti niti konsolidirane državne skupnosti. Hrvatski kmetje bodo dobili priliko, da uresničijo one socialne ideje, ki obstoje v hrvatskem kmečkem gibanju in ki že dolgo čakajo, da se oživotvorijo. Svoje gospodarske sile želimo uporabljati v svojo korist. Ne more se več dogoditi, da bi bil kdo preganjan zaradi svojega hr-vatstva. Svoje domače zadeve želimo reševati doma to tako se ne bodo smele več trošiti velike vsote denarja za kakšne deputacije ali intervencije. Predsednik dr. Maček zamišlja sedanji sporazum kot ustvaritev jedra hrvatske banovine in kot prvi velik korak h končni ureditvi hrvatskega vprašanja. Dokler ne bo objavljen sporazum, ki je bil dosežen po dolgih pogajanjih, se seveda ne more še javiti, kolik obseg bo imela hrvatska banovina, ter se ne more še ničesar konkretnega reči niti o njenem delokrogu.
Današnji »Obzor« piše:
More se reči, da je delo za sporazum končano. Vsa glavna vprašanja razmejitve in kompetence so bila proučena in je bilo doseženo soglasje. Gotovi momenti, ki jih je treba še razbistriti, ne predstavljajo nobenih težkoč in zaprek, da spora, zum ne bi bil podpisan in objavljen. Verjetno je, da bodo še danes ti momenti razčiščeni. Menijo, da bo obenem z objavo sporazuma sporočena javnosti tudi sestava nove vlade, k! naj bi uresničila doseženi sporazum. O onih točkah, glede katerih se niso še sporazumeli, bo vlada razpravljala ter se o njih sporazumela. Kar se tiče bana nove hrvatske edinice, je že gotovo, da bo prišel na to mesto eden izmed najbolj intimnih sodelavcev g. Mačka in najuglednejših Hrvatov Iz HSS. Odhod dr. Mačka na Bled se smatra v zagrebških političnih krogih kot znak, da smo neposredno pred objavo besedila spO» razuma. Menijo, da bo dr. Maček po ofe javi sporazuma sklical sejo hrvatskega narodnega zastopstva, Id ga bo seznanil s potekom pogajanj in novim položajem.
Vilderjeva »Nova Riječ« piše med drugim:
Po štirimesečnih razgovorih se beleži dosega prve etape sporazuma. Našli so rešitev, Id pomeni izpremembo sistema, dokler se ne izvrši končna ureditev države, ko se bo morala po rednem potu iz-premeniti ustava v skladu z razpoloženjem naroda. Stvar s*oji torej tako, da je v Zagrebu vse končano, definitivna odločitev na merodajnem mestu sicer še ni padla, vendar pa ni nobenega protipred-loga. Zato poročajo z Bleda, da se tam stvari dobro razvijajo. Ce bo sprejeto, na kar je dr. Maček pristal, potem bo to pomenilo, da bo prevzel hrvatski narod vso soodgovornost za državo, s čimer bo Jugoslavija našla svojo pot v času splošne napetosti na svetu, ki nas sili, da se zberemo. življenje bo naglo pokazalo, kje in kaj bo treba popraviti v tem delu za sporazum. To se bo moglo popraviti, ker bo država temeljila na ramenih in volji tako Srbov kakor Hrvatov.
Forster šef gdanske države
Dosedanjega okrožnega vodjo narodnih socialistov je imenoval včeraj gdanski senat za poglavarja gdanske
državice
Berlin, 24. avgusta. Gdanski senat je na podlagi zakona z dne 24. junija 1933 imenoval okrožnega vodjo narodne socialistične stranke Forsterja za poglavarja svobodnega mesta Gdanska. To je prvič, da je državni poglavar hkrati tudi pokrajinski vodja.
Usoda dosedanjega vodje senata Grei-serja je povsem neznana.
Gdansk, 24 avg AA. (DNB) Uradno se sporoča: Na podlagi zakona o zaščiti naroda in države z dne 24. junija 1933 in zakona o podaljšanju imenovanega zakona z dne 5. maja 1937 se izda sledeča uredba z zakonsko močjo:
§ 1. Pokrajinski vodja (gauleiter) Gdanska je državni poglavar svobodnega mesta Gdanska. § 2. Ta uredba stopi v veljavo 23. avgusta 1939.
Pariz, 24. avgusta. Havas javlja, da je izvedena personalna unija med Gdanskom in nemško državo.
London, 24. avgusta, c. Imenovanje Forsterja za državnega poglavarja svobodnega mesta Gdansk in še zlasti v obliki, da je okrožni vodja hkrati tudi avtomatično poglavar gdanske države, označujejo kot popolnoma nasprotujoče gdanski ustavi. V nemških krogih samih pravijo, da je s tem ustava Gdanska ukinjena.
London, 24. avg. AA (Beuter) Po mnenju Reuterjevega diplomatskega urednika je bistveni pomen proglasitve Forsterja za državnega poglavarja svobodnega mesta Gdanska v tem, da Forster neha biti izključno najvišji predstavnik nacionalno socialistične stranke v Gdansku in da postane s tem tudi najvišji predstavnik izvršne oblasti ter more kot tak zahtevati od kake tuje države, da sprejme svobodno mesto Gdansk pod svojo zaščito.
Gdansk, 24. avg. AA. (DNB). Tiskovni urad senata sporoča: Nemška šolska ladja »Schieswig Hohlstein« bo priplula jutri ob osmih na obisk v svobodno mesto Gdansk in se bo tam zasidrala.
London, 24. avg. AA. (Reuter). Carin, ska pogajanja med Poljsko in Gdanskom so prekinjena. Poljski delegati so zapustili Gdansk.
Gdansk, 24. avg. AA. (DNB). Angleške ladje, ki so se nahajale v tukajšnjem pristanišču ter angleška kolonija so danes zapustile Gdansk.
Gdansk, 24. avg. A A. (DNB). Meja med Gdanskom in Poljsko pri Zopotu je zaprta danes opoldne zaradi odloka poljske vlade. Prav tako je dala Poljska prekiniti telefonski promet med Gdinjo in Gdan-sko.
»Gestapo Gdansk"
Gdansk, 24. avgusta. A A. (DNB).. Senat mesta Gdanska objavlja uredbo, s katero se politični oddelek predsedništva policije ustanovi kot samostojna oblast, ki je naravnost podrejena senatu svobodnega mesta. Novo ime te oblasti je: Tajna državna policija — »Gestapo Gdansk«.
Dva obmejna incidenta
Varšava, 24. avgusta. AA. (Havas). Ponoči sta se pripetila dva obmejna spopada na poljsko-nemški meji. Opolnoči je skupina 15 Nemcev prestopila mejo in napadla carinsko postajo v Makosovu v okraju Katovice. Nemci so izstrelili več sto strelov. Več ljudi je bilo ranjenih. Še isto noč pa je prišlo ob 1.45 do novega spopada, v katerem so Nemci streljali na poljske obmejne straže pri Gieraltovicah v okraju Ribnik. Izstreljenih je bilo okrog 200 strelov, a žrtev k sreči ni bilo. Poljski veleposlanik je v Berlinu ostro protestiral.
Aretacije poljskih železničarjev
Varšava, 24. avgusta, c. V zadnjih 24 urah je bilo v Gdansku aretiranih večje število poljskih železničarjev brez vsake navedbe vzroka.
Japonska ima sedaj svobodne roke
Tokio, 24. avg. c. Ministrski predsednik Hiranuma je na današnji seji japonske vlade podal izjavo v zvezi s položajem, nastalim po podpisu rusko-nemške nenapadalne pogodbe. Izjavil je, da se Nemčija z Japonsko o tej stvari sploh ni posvetovala. Ribbentrop je japonskemu poslaniku šele tik pred svojim odhodom v Moskvo sporočil, da bo pogodba podpisana. Japonska vlada smatra zato, da mora gledati na mednarodno situacijo popolnoma neodvisno. List »Ašaki Šim-bun« piše, da je Nemčija po besedi in smislu kršila pakt proti kominterni in ga napravila za navadno krpo papirja.
Tokio, 24. avg. AA (Reuter) V tukajšnjih političnih krogih javno zastopajo stališče, da je šla nemška vlada s svojimi zadnjimi koraki preko temeljnih načel pakta proti kominterni in da ta korak ne more ostati brez posledic za nemško-japonske odnose. To stališče se zrcali v prikazu položaja, ki ga je objavila pol-službena agencija Domej. Dobro poučeni krogi potrjujejo, da najnovejši dogodki odstranjujejo z dnevnega reda vse dosedanje velike načrte za ojačenje fronte proti kominterni. V teh krogih poudarjajo, da ima sedaj japonska vlada popolnoma svobodne roke glede svoje nadaljnje opredelitve do Evrope. Lahko se pričakuje, da bo v kratkem prišlo do konkretnih sklepov japonske vlade v tem smislu.
Vremenska napoved
Zemunska: Pooblačilo se bo v primorju in zapadnih krajih, kjer utegne biti deževno. V ostalih krajih bo pretežno vedro.
Dunajska: Zelo oblačno, od časa do časa dež, soparno.


Spet je treba v utrdbe...
V raznih evropskih državah je zadnje dni mobilizacija rezervistov v polnem razvoju. Priobčujemo tri prizore iz Pariza. Na večji slild je pogled na zbiranje rezervistov na
severnem kolodvoru (Gare du Nord) _
Na levi spodaj je zborno mesto oddelka tehničnih čet, na desni pa je odhod vojaškega transporta francoskih rezervistov v polni bojni opremi v utrdbe na Maginotovi črti
Gostinska Sola v Gostiliiičarskem doma
eeifcswe ▼ Zgornji Prtskavi. Orožniki pa so bili neenak) začudeni.t ko so videli, da nista ▼ skrivališču samo monštranca in ke-Eh, ampak prava zaloga raznih drugih ukradenih predmetov, ki potekajo od številnih viomov in tatvin Roganove rokovnjaške tolpe. Najdba teh predmetov bo znatno olajšala nadaljnje preiskovanje.
Precej bo koristila nadaljnjim poizvedbam tudi aretacija 29- letnega Marka Perneka, ki je osumljen soudeležbe pri vlomu v Štokovo trgovino v Kamnici in ki je bil stalno v družbi Roganovih pajdašev. Nedvomno bo Pernek marsikaj vedel o pohodih in načrtih A. Rogana in njegovih pajdašev.
Ali je res potrebno, da gredo slovenska dekleta v gospodinjske in gostinske šole v inozemstvo? Še imamo ljudi, ki si domišljajo, da so ženske strokovne šole dobre samo v inozemstvu. In vendar imamo gospodinjske šole, ki po ustroju in uspehih prav nič ne zaostajajo za onimi, nasprotno. celo prekašajo jih. Za specialno izobrazbo v gostinski stroki (gostilne, penzije, kavarne itd.) pa obstoji že nekaj let šola v Ljubljani, edina te vrste v Jugoslaviji. V tej šoli se seznanijo gojenke tudi s srbsko, dunajsko in drugo kuhinjo. Dobro je
tudi poskrbljeno za izobrazbo v tujih jezi-kfh. S šolo je združen preprosto, a moderno opremljen internat pod vodstvom strokovno izobraženih žen, in so gojenke vedno pod strogim nadzorstvom, tako da jih starši brez skrbi zaupajo tem veščim vzgojnim močem.
Dobro pripravljene vstopajo absolventke te šole v razne obrate, kjer so se doslej izvrstno obnesle. One, ki so ostale doma, pa vodijo z veščo roko lastna podjetja gostinske stroke. Šola je v Gostilničarskem domu na Privozu št. 11.
Ptelskava o Roga no vi družbi se nadaljuje
Po Jazbinškovi aretaciji se množi obremenilno gradivo
Maribor, 24. avgusta
Nadaljnja preiskava v razčiščevanju zločinskih pohodov Roganove rokovnjaške druščine je prinesla nova, zanimiva odkritja, ki kažejo, da ni bila ta tolpa na delu samo na Pohorju, ampak da gre pretežno število drznih vlomov v zadnjem času v vsem mariborskem področju na njen račun. To je pokazal med drugim tudi izkop monštrance, keliha in drugih predmetov, ki so ga izvršili studenški orožniki, ki vodijo preiskavo.
Z aretacijo studenškega čevljarskega mojstra Ivana Jazbinška na Planini pri Sevnici se je znatno dopolnilo doslej zbrano obremenilno gradivo, saj so se Roganovi pajdaši shajali v Jazbinškovem sta-
novanju in delali tam tudi svoje načrte. Čim so Jazbinška izročili studenškim orožnikom, se je preiskava nadaljevala. Sedaj pa se je pokazalo, da ni bila Roga-nova ljubica dobro poučena glede mesta, kje so bile skrite ob priliki vloma v pol-skavsko cerkev ukradene dragocenosti. Dočim je ona izrekla domnevo, da so te dragocenosti skrite pod betnavsko smuško skakalnico, se je sedaj ob Jazbinškovi aretaciji izkazalo, da so bile zakopane v bližini nekega gradu ob vznožju Pohorja. Jazbinšek si je dotično mesto dobro zapomnil, tako da so studenški orožniki pod vodstvom komandirja Žagarja na podlagi njegovih izpovedb odkrili skrivališče monštrance in keliha, last župne
Neznan mrlič v gozdu pri Mednem
Št. Vid nad Ljubljano, 24. avgusta V gozdu ob stari ccsti, ki vodi iz Mednega proti Tomctovi gostilni, je danes popoldne ob 14. uri naletela neka ženska na truplo neznanega moškega. O najdbi je takoj obvestila orožniško stanico v št. Vidu, ki je poklicala iz Ljubljane sodno komisijo. Ob 16. uri se je na kraj najdbe podala komisija pod vodstvom sodnika dr Ivana Škete. V komisiji sta bila zdravnika dr. Suher in dr. Cunder, nadalje pristav Ferjan in orožniški narednik Žnidaršič iz št. Vida.
Truplo je bilo preneseno v mrtvašnico v Št. Vidu. Sodijo, da jc pokojnik ležal v gozdu že od 9. avgusta. Črvi so tako raz-jedli obraz, da ga ni mogoče prepoznati, pač pa je obleka še zelo dobro ohranjena. Pokojnik je star nekaj izpod 40 let. Oblečen jc v temno-modro progasto obleko in v zelo fino perilo. Zavezano ima modro ovratnico, poleg trupla je ležal nov klobuk. Komisija sklepa, da se je pokojnik sam zastrupil. Komur koli je kaj znanega o pokojniku, naj to čim preje sporoči orožniški stanici v Št Vidu ali pa preiskovalnemu sodišču v Ljubljani.
Zdravniško pojasnilo iz Kranja
O hudi prometni nesreči v Križah smo poročali 17. t. m. v »Jutru« in je bilo navedeno, da je na žalost zdravnik dr. F. v Kranju iz nerazumljivih razlogov odklonil zdravniško pomoč prizadeti gospej. K temu nam je poslal g. dr. Božidar Fajdi-ga, zdravnik v Kranju, daljše pojasnilo, v katerem opisuje dogodek takole:
K meni je prišel načelnik reševalnega oddelka kranjske gasilske čete g. Janko Bidovec in me prosil, naj preiščem gospo, ki se je ponesrečila. Pred mojo hišo
| sta stala dva avtomobila, od katerih je bil eden naš gasilski. G. Bidovec me je povedel k drugemu avtomobilu. V njem na desni je sedel moški, na levi nanj naslonjena pa ponesrečena gospa. Pregledal sem jo v avtomobilu. Na desnem sencu je imela rano — odrgnino, desno ramo pa bolečo, da je pri vsakem dotiku stokala. Ugotovil sem zlom kosti v desni rami in da spada takoj v bolnišnico. Poznal nisem nikogar. Odstopil sem od avtomobila, in vprašal zraven stoječega, meni neznanega gospoda, če je on pripeljal ponesre-čenko. Na njegovo potrdilo sem pripomnil: »Peljite jo še naprej v bolnišnico!« To je bil ogenj v strehi. Dobil sem odgovor: »Jaz sem jo pripeljal do sem sedaj je vaša dolžnost kot zdravnik, da poskrbite za njen prevoz v bolnišnico.« Ostro sem ga zavrnil, da zdravnik še ni avtoiz-vošček. pač pa je dolžnost športnika po-nesrečencu-tovarišu pomagati pošteno do bolnišnice. Medtem so naši vrli izborno izvežbani gasilci že prevzeli ponesrečeno gospo, jo položili v svoj avto in jo odpeljali v Ljubljano.
| Dr. Miroslav Lukan I
Danes ob 16. bo izpred hiše žalosti Pred Škofijo 15 v Ljubljani nastopil zadnjo pot k Sv. Križu g. dr. Miroslav Lukan. veliki župan v pokoju. O njegovi smrti smo včeraj kratko poročali.
Pokojnik, ki je bil v Ljubljani kakor tudi daleč po Sloveniji dobro znan, je bil po rodu Dolenjec. Rodil se je I. 1875 v Št. Vidu na Dolenjskem kot sin zdravnika. Študiral je gimnazijo v Ljubljani, pravne študije pa je dovršil na Dunaju in v Gradcu, nakar se posvetil politično upravni službi m je bil izprva pri deželni vladi, v vojno pa je šel kot civilni uradnik ter je bil komisar v Bosni in nato tudi v Srbiji. Leta 1916. je bil poklican v Postojno, kjer je bil postavljen za občinskega gerenta. Postojna je bila takrat, kakor znano, glavni stan poveljnika soške fronte maršala Boro-eviča.
V Postojni je dr. Lukan ostal do konca vojne, ob prevratu pa sc je takoj stavil na razpolago deželni vladi za Slovenijo in jc bil postavljen za gerenta v Celju. Nato je bil imenovan za poverjenika za agrarno reformo in naposled za agrarnega direktorja v Ljubljani. Politično se je priključil narodni radikalni stranki. Ko je ta v letu 1923. sestavila vlado ter so bile organizirane velike županije, je bil dr. Miroslav Lukan v marcu 1923 imenovan za velikega župana v Ljubljani. Na tem odgovornem mestu je ostal pol leta, nato pa je dalje vršil funkcijo šefa za agrarne operacije. Ostal jc v službi do leta 1935.. nakar je sam prosil za upokojitev. Zanimal sc je tudi za komunalno politiko Ljubljane in je bil tri leta član mestnega sveta. Sodeloval je v raznih odborih kakor tudi v upravi Mestne hranilnice.
Ugledni pokojnik, ki je bil na glasu dobrega človeka in jc zato bil deležen splošnih simpatij, je zapustil vdovo gospo Hil-do, po rodu Blcivveisovo-Trstcniško, sina dr. Mitjo in hčerko gospo Stano, poročeno Mušičevo. Ko odhaja k večnemu počitku, sc ga prijazno spominjajo vsi njegovi številni prijatelji in znanci. LTglcdni družini izrekamo odkritosrčno sožalje!
Moderna žarilna kurjava v golniškem zdravilišču
Kakor smo že poročali, gradi bolniški fond Udruženja jugoslovenskih železničarjev in brodarjev na Golniku poleg glavnega zdraviliškega posiopja nov trakt, ki je zamišljen kot depandansa sedanjega zdravilišča. Staro in novo poslopje bosta spojeni med seboj s posebnim zveznim traktom, tako da bosta tvorili popolno enoto. V novem poslopju bo prostora za 60 postelj, ki bodo v prvi vrsti na razpolago članstvu UJ2B. Poslopje, ki je zanj napravil načrte inž. Lado Kham, bo urejeno po najmodernejših načelih, ki veljajo danes v gradnji sanatorijev za pljučno bolne paciente. Bolnikom bodo poleg svetlih zračnih sob na razpolago prostorne le-žalnice. Za primer slabega vremena ko bolniki ne morejo v park, je v prizemlju zgrajeno prijetno sprehajališče. Na koncu novega trakta je pod streho že tudi novo poslopje za upravo in strežno osebje.
Ker je za bolne na pljučih dober zrak eno izmed glavnih zdravil, je v novem zdravilišču zanj vsestransko kar najbolj vestno preskrbljeno. Poleg širokih oken bolniških sob, ki vsa drže na jug in puščajo pristop balzamičnemu golniškemu zraku, je tudi s čisto novovrstnim ogre-
vali jem bolniških prostorov poskrbljeno, da bo zrak v njih ostal zmerom svež in. čist. Nameato z običajno centralno kurjavo se bodo ogrevale bolniške sobe v novem prizidku s takozvano žarLLno kurjavo, ki bo tu prvikrat uvedena v Slaven*-fi-
Zdravstveni zavodi v inozemstvu imajo z novo kurjavo prav dobre izkušnje. Njena velika prednost je, da grelna telesa ne dosežejo visoke temperature (največ 40 stopinj C), tako da se na njih ne more sežigati vsakovrstni organski prah, ki lebdi v zraku. Paljenje tega prahu na grelcih namreč povzroča na dihalih tisti neprijetni občutek, da se nam zdi zrak pre suh, čeprav je v resnici zadosti vlažen. Navadni grelci, ki so neprijetni tudi zaradi tega, ker spravljajo zrak v cirkulacijo, raznašajo s tem prah po prostoru, ter 90 krivi prepiha, kadar se odpirajo okna m vrata.
Vseh teh nedostatkov žarilna kurjava nima. Pri njej se namesto grelcev uporablja sistem žarilnih cevi, ugrajenih v stropu pod tenko plastjo ometa. Z njih se vsl-pajo toplotni žarki, ki direktno, brez posredovanja zraka, ugrevajo prostor in vse kar je v njem. Posebno prijetno pa je prt tem, da se čuti soba lepo topla tudi takrat, kadar so okna na "stežaj odprta. Za zdravilišče kakor je Golnik, je to še posebne važnosti, ker ostanejo okna v bolniških sobah v letnem povprečju odprta skoraj po 20 ur na dan.
V sredo so si ogledali novo žarilno kurjavo na Golniku člani ljubljanske sekcije Udruženja inženjerjev in arhitektov, da se seznanijo z nje ureditvijo in delovanjem. Instalacijo gradi podjetje Drago Hudnik iz Ljubljane, v izvedbi je žarilna kurjava nekoliko dražja od običajnih centralnih kurjav, toda že v nekaj letih se večje investicije izplačajo s prihranki na kurivu. Zanimivo je, da se sistem žarilnih cevi, ki služi pozimi za gretje, poleti lahko uporablja za ohlajevanje sob. Namesto vroče, se spusti v cevni sistem ohlajena voda in se na ta način lahko temperatura prostorov zniža za kakih 5 stopinj napram zunanji temperaturi.
Novo zdraviliško poslopje bo skupaj z instalacijo moderne grelne kurjave dograjeno še letošnjo jesen in bo drugo pomlad že na razpolago bolnikom, ki zmerom v večjem številu iščejo zdravja na našem Golniku.
Dražba tovarne v Kočevju
Glede na članek, ki smo ga objavili pod gorenjim naslovom včeraj, nas prosi zastopnik Češke prumvslove banke v Pragi, da objavimo naslednje pojasnilo:
Pojasnilo družbe »Slavoteks«, priobčeno v Vašem cenjenem listu je deloma netočno in zavaja v zmoto. —
Dne 13. septembra se bo vršila pri sre-skem sodišču v Kočevju dražba tekstilne tovarne Bohuslava Horaka v Kočevju in to na predlog Češke prumvslove banke v Pragi — ne Češke industrijalne banke, filiale v Ljubljani — radi njene pravnomočno iztožene in izvršljive terjatve v znesku 889.362.88 Kč s pripadki. Dolžnik hoče to dražbo onemogočiti oziroma zavleči med drugim s tem, da vodi proti upnici opozicijsko pravdo, ki se vleče že skoro tri leta. Sklicujoč se na to tožbo je predlagal dolžnik, da se mu dovoli odložitev dražbe do konca pravde. Izvršilno sodišče je njegovemu predlogu v toliko ugodilo, da je dovolilo odložitev, a le pod pogojem, da položi dolžnik najkasneje do 9. septembra pol milijona dinarjev kavcije. — Te kavcije pa dolžnik — vsaj doslej — ni položil in zaradi tega tudi dražba ni bila in ni mogla biti odložena.
Vest Vašega lista, »da jc okrajno sodišče v Kočevju na zahtevo lastnika tovarne dražbo odložilo proti pologu gotove kavcije« — pa je tako dvoumno stilizirana, da jc vzbudila v krogih interesentov mnenje, da je dražba res odložena. To krivo mnenje je še podprla okolnost, da je ljubljanski radio včeraj 23. t. m. priobčil vest, da je dražba tovarne odložena, ker je lastnik položil kavcijo. Danes 24. t. m. je ljubljanski radio to vest že demantiral.
Danes se prepreči nadaljnje beganje javnosti in interesentov. Vas prosim, da objavite to pojasnilo. Če bo — česar pa m pričakovati — dolžnik res položil pravočasno določeno kavcijo, bo upnica sama skrbela za to, da se to primerno in pravočasno objavi javnosti in interesentom.
Postani in ostani član Vodnikove družb
ei
Sv. Jakob — šiljevica na morju
Kclor išče na morju razgibane zabave, eksotičnih večernih promenad, do jutra trajajočih plesov, ta naj tega članka ne čita, naj ne hodi v Sv. Jakov, kajti vsega tega tu ni in menda nikoli ne bo Gotovo ste že pomislili, da imamo ljudje različne okuse, toda izbira je velika in otežkočena, ker so povsod na delu z bleščečo propagando, podobno spogledljivi deklici, ki mnogo obeta, pa malo da. Ni vse za vsakega, nista si dva človeka enaka v svojih zahtevali in pričakovanju. Letovišča so ne. kako podobna izložbi blaga v trgovini. Tisoči vzorcev so tam, izbereS si pa z največjo težavo le tistega, ki ti najbolj ugaja. Mrgodič se nad čudnim okusom dru. gih. Videl si, otipal, izbral in kupil. Druga je z letovišči. Vsa se hvalijo in ko te reklama zvabi, si le redkokdaj zadovoljen. Razočaral si se nad vzorcem, ki si si ga izbral. Drugo leto si kupiš nekaj drugega in tako je razumljivo, da trgovina kljub vsem slabim izkušnjam odjemalcev živi in da sc> tudi slaba letovišča vedno in vedno obiskovana. Toda, kaj je to: slaba? Rekli smo že, da ima slehernik svoj posebni okus.
Evo, med vzorci, ki imajo svoje stalne ljubitelje, je tudi skromni Sv. Jakov pri Sušaku. Zagotovo tale kraj ni najlepši na našem Jadranu. Celo zelo, zelo skromen je v primeri s sosedo Crikvenico. Nizke hišice iz rezanega kamenja z bledo rdečimi žlebniki. Brajde pred vrati, kjer se nič ne
obeta. Tu pa tam porušena hiša, razpadajoče zidov je. Poslopja se vrste kot mize drugo za drugim. Od burje nagnjena drevesa, ostro kamenje med kopinjami, trda trava, nizka figova drevesa in grenko dišeče rastlinje, na katero pri tleh pripenjajo male ose svoje sivo satovje. Nedaleč gori v bregu stoji cerkvica sv. Jakova, še više pod glavno cesto vas šiljevica, ki gleda na mali pristan, kjer se redno ustavljajo parniki in izstopajo redki gostje, ob sobotah in sopraznikih pa trume domačinov, ki prihajajo s Sušaka, kjer so delali. To je tiha, v soncu se kopajoča idila, prav za prav puščoba, dolg čas sredi nizkega zelenja. To s puščobo je seveda povsem osebno občutje. Nekaterim je vse všeč, je odmor v tišini, kjer so se kolikor mogoče odtrgali svetu za kake dni. Njim je ta vzorec seveda Najbolj povšeči.
Ob obali je nekaj ljubkih hišic, novi ho. tel »Biser«, potem pa tisto, po čemer hrepenimo celinci — morje in niti ne preveč morja. Nasproti je razsekano in pusto obrežje Krita. Med tem otokom in našim obrežjem vozijo trabakule z napetimi rde. čimi, sivimi ali slikovito zakrpanimi jadri trpko vino, paški sir, lubenice in zgodnje grozdje proti Senju ali v nasprotno smer proti Sušaku. V rtič Krka se zaganja slana plavina in pada v tisoč biserih nazaj v naročje morja. Neredko tuli po dva, tri dni divja burja z mrzlim dežjem in morje je temno kot vroče jeklo, divje, nedostopno. Trga čolne iz malih pristanov, pljuska ce. le stene vode na kvadre malega pristana. Tačas ležiš, čitaš in čakaš, da, celo nejevoljen si in kaniš oditi. Potem pa vse to mire Morje čisto kot kristal, vidiš do dna
kajo kasne ure. Noč z daljno bliskavico od Učke, s pripevi burje, valov, zateglih glasov a kršnih obrežij. Svetilnik na Mrtvem otoku mežika v kot olje valujoče morje, ki je upadlo za meter ali več. Iz daljine gledajo razsvetljena okna s Sušaka, Reke, Opatije. Z neba prihaja odsev vstajajoče lune, tam daleč na morju pa lebdi ribiška luč na rilcu čolna, ki počasi polzi skozi skrite zatone. Nenadoma napolni ta široki kanal nemir in nekje se pokažejo luči velikega parnika, ki ga ženejo zamolkli udarci vijaka. Za njim se podijo ostri in dolgi grebeni in udarjajo še dolgo časa na bregove. Potem pa je spet vse tiho. Le zvezde migotajo.
Take so noči, taki so dnevi v Sv. Jakovu. Kaj ne, resničen dolgčas. Nihče te ne nad. leguje, nihče ničesar ne predpisuje. Kaka deseterica letoviščarjev se razgubi in ne moti drug drugega. Včasi jih je seveda ved. A kar je najbolj čudno, vedno isti se vračajo še in še ter včasi pripeljejo še koga s seboj. Tem menda ni dolgčas, ali pa prihajajo zgolj .radft tega. čudno, ne? Jaz pojdem že petič.	AML
— Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vih, obolenju skrajnega črevesa, odstranjuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkužnje nče, da redna poraba »Franz-Josefove« vode izborno urejuje funkcije črev.
Reg. po min. «oc. doL in a. adt. S-br. 15.485 25 V 55.
kot čudež. Nebo umito, sonce divje pripeka. Večeri so pa hladni kot v nizki planini. Zgoraj v šiljevici pikajo komarci, spodaj na obali jih ni. Resnično ne! Noči so hladne. Daleč s Krka se oglaša samotni nočni pevec, čriček, ki ga slišiš milje da. leč. Cez dan se vozijo šegavi galebi. Zviška padajo v vodo, se zbirajo v gruče, se krohočejo, prepirajo in v velikih jatah nizko ob gladini poletavajo za tropom rib. Za krajem štrlijo visoke lestve tunere. Zgoraj v vročini, s širokokrajnim slamnikom na glavi opazovalec. Strmi trideset metrov podm in čaka na tropo. tun, ki so še bog
ve k je v Kvarne ru in pridejo fiele jutri, aH
pa če sploh pridejo. Na bregu sedi ribič in napol drema je čaka, kdaj bo zagrabila udico lovratica ali brancin. V senci pred obrežno gostilno zavpije rifafc Peter in spet je vae tiho. Nedelja. Zgoraj v vasi plešejo zastavni fantje in lepa dekleta »dok ne pukne zora« na zvoke tambunačkega zbora. Ce se črnooki, divji a ponižni ribič Pa-škval napije, preepva boduljake pesmi, med njimi najraje ono o žuti kuči, dirkliri, da-radaradš... V črnomodro nebo, v katero se razpreza hrušč, odsev ribiške loči, U .visi pod oknom kamenite hiše, se jraafeh
Nova nemška politika
in balkanske države
Nemška presoja vpliva rusko-nemške pogodbe na balkanske narode
Berlin, 24. avgusta, b. Nekateri današnji nemški listi objavljajo daljše dopise od svojih balkanskih poročevalcev o vtisu, ki ga je napravil preokret v nemški politiki pri balkanskih državah. Tako poudarjajo med drugim, da je bil ta preokret v splošnem sprejet z velikim zadovoljstvom, kar si je po mnenju poročevalcev mogoče razložiti predvsem s tem, da je struktura balkanskega prostora v glavnem slovanska, nov nemški korak pa predstavlja zbli-žanje z največjo slovansko velesilo. S tem je Nemčija ovrgla domnevo, tako pišejo nemški listi, da bi bila nasprotnica Slovanov. Nasprotno, tretji rajh je s svojo gesto dokazal, da želi doseči sporazum s slovanskim svetom. Listi ne pripominjajo, ali se ta volja Nemčije nanaša tudi na Poljsko in druge Slovane, poudarjajo pa izredno važno >logo, ki jo bosta v bodoče v sporazumu k nemško politiko igrali Jugoslavija in Bolgarija.
V ostalem prikazujejo vsi nemški listi v svojih komentarjih novo nemško gesto kot pomemben korak za pomirjenje Evrope in za ohranitev miru, ki ni več v nevarnosti, odkar se je posrečilo razbiti »fronto miru«, ki je bila naperjena proti Nemčiji.
Berlin, 24. avg. b. Današnji nemški listi objavljajo spet daljša poročila svojih balkanskih poročevalcev, v katerih poudarjajo, da se po sklenitvi nemškoruske pogod. be bliža čas popolne nevtralizacije vsega Balkana. Turčija je že napol poti k temu spoznanju, saj je bila že pri sklenitvi obrambne zveze z Anglijo in Francijo dovolj previdna, da je uveljavljenje teh dveh zvez spravila v neposredno odvisnost od sklenitve angleško-francoskega sporazuma z Rusijo. Nemški listi poudarjajo, da bo prav ta okolnost Turčiji pomagala, da se »povrne na staro linijo nevtralnosti, kakor jo je zastopal pokojni Atatiirk«. Isto pričakujejo nemški listi tudi od Ruimunije in Grčije, ki ju novi položaj prav tako sili k novim odločitvam, dočim sta Jugoslavija in Bolgarija že s svojim dosedanjim zadržanjem dokazali, da se ne želita vmešava, li v spore med velesilami, temveč ohraniti popolno nevtralnost. To bi končno na isti liniji zedinilo ves Balkan, Bolgarski vladni list »Dnea« se je prav te dni zavzel v posebnem uvodniku za politiko balkanske solidarnosti, kar ni ostalo neopaženo v nobeni balkanski prestolnici. Iz novih spoznanj lahko izvajajo balkanske države en sam sklep: njih lastni interesi jim danes narekujejo politiko nevtralnosti.
Resne Hali£axove besede
Snoči je govoril angleški zunanji minister po radiu in opozoril na miroljubnost in odločnost
Imperija
London, 24. avg. c. Danes ob 21.30 je imel zunanji minister lord Halifax sledeči govor preko vseh angleških in ameriških
postaj:
Morda bo koristilo, če povem nekaj besed o mednarodnih dogodkih, ki so dovedli do sklicanja parlamenta. Težavna situacija med Nemčijo in Poljsko je začela zaradi nemških zahtev glede Gdanska in tako zvanega koridorja Potem so prišle medsebojne rekriminacije o postopanju z manjšinami. Obtožbe, ki jih je Nemčija iznašala proti Poljski v tem oziru, pa so močno spominjale na lanske obtožbe proti Češkoslovaški. Tudi v Nemčiji je velika poljska manjšina in poljska vlada se pritožuje glede postopanja Nemčije s to manjšino. V splošnem je treba reči, da je bilo stališče poljskih odgovornih državnike« spričo kampanje, ki je naperjena naravnost proti življenju Poljske, pomirljivo in niti malo izzivalno. Verujem, da so poljski državniki bili vedno in da so še pripravljeni, da se z Nemčijo mirno pogajajo o vseh spornih vprašanjih, če obstoja upanje, da bo razprava svobodna brez grožnje sile in da bodo rezultati tudi držali. Do aprila toga leta je obstojala med Nemčijo in Poljsko pogodba iz leta 1934 in niso na podlagi te pogodbe nastale nobene težave. Ni razvidno, zakaj tudi sedaj ne bi bilo mogoče rešiti vseh vprašanj mirno.
Toda spor ima globlje vzroke, življenje vseh narodov zavisi od medsebojnih pravic in medsebojnega zaupanja. Vsak narod naj živi na svoj način in upošteva pravice drugega. Anglija je bila vedno nasprotna, da bi ena sila skušala vladati nad drugo. Dogodki letošnjega leta so povzročili, da smo z besedo in dejanji pripravljeni pomagati onim državam, ki so neposredno ogroženi. Zato mo uvedli vojaško službo in napravili vse napore, da že v mirnem času spravimo svojo vojaško silo na čim višjo stopnjo. Zato smo prevzeli obveznosti do Poljske in zato smo se pogajali za pakt z Rusijo.
Za slučaj, da to ne bo možno, pa si moramo biti na jasnem, kakšna naj bo bodočnost Evrope. Zato se moramo upreti sili. Rečeno nam je bilo da ne bi smeli gledati preko naših lastnih mej. Tisti, ki to trdi. jo, pa pozabljajo, da bi s takim ozkim stališčem riskirali, da propade načelo svobo-
de sploh in s tem končno morda tudi naša neodvisnost. Zgradili smo družabne temelje ne samo za sebe, temveč tudi za velike predele sveta Oni, ki imajo vg roKan odločitev med mirom in vojno, naj vedo, kakšno odgovornost imajo pred bodočimi pokolenji in kakšne težke posledice lahko nastanejo z vojno tudi za tiste, ki nepo. sredno ne bi bili prizadeti pri' dogodkih. Opozarjam na mirovno poslanico belgijskega kralja Leopolda, na papeževo poslanico in na poslanico predsednika Roosevel-ta italijanskemu kralju, v kateri ta predlaga italijanski vladi, da naj ona formulira predloge za rešitev sedanje krize. Upam, da bo ta apel našel odmeva v srcih odgo. vornih mož. Mislim, da bo v tem trenutku našlo naše stališče splošno odobravanje. Ne dvomim, da se lahko angleška vlada zanaša na ves svoj narod v vsakem koraku, M ga bo podvzela, da brani pravično sodelovanje med narodi in častno svobodo na svetu.
Citali ste gotovo poročila o pogodbi med Nemčijo in Rusijo, ki je presenetila ves svet. Več let sta se ti dve vladi med seboj najostreje napadali. Pakt proti komin-terni je bil ustanovljen na nemško pobudo. Ne vem, kaj bo njen efekt v prihodnjih tednih in mesecih. Vem pa, da ne pomeni nobene spremembe do obveznosti, ki smo jih prevzeli napram Poljski. Ni naša navada, da bi odstopili od obveznosti, ki smo jih prevzeli. Slišali smo, da bi bila morda vojna L 1914 preprečena, če bi svet vedel, kakšno stališče bo Anglija zavzela. Zdaj je vlada razjasnila ne samo vsemu svetu, temveč tudi v posebni poslanici kan celarju Hitlerju svoje stališče. Imamo namen izpolniti svoje obveznosti. Angleško stališče je v nekaj besedah sledeče.
1. Odločeni smo, da se upremo sili, ker je ta nasprotna vsakemu sistemu varnosti. 2. Hočemo graditi konstruktivno stavbo miru. Vse to pa ni mogoče, dokler ni izločena sila. Sistem pogajanj brez sile ter upoštevanje dane besede so principi, ki jih smatramo za bistvene in ki jih hočemo braniti. Nismo imeli nikdar namena, da bi napadli Nemčijo. Ce hoče Nemčija vzpostaviti zaupanje in se hoče pogajati brez uporabe sile, potem hočemo še sedaj z njo sodelovali pri reševanju njenih in vseh svetovnih problemov.
Mrzlične vojaške
priprave po Evropi
Vpoklicanih je bilo pod orožje več novih letnikov rezervistov in v vsej naglici se grade utrjene postojanke
London, 24. avg. br. Zaradi položaja v Evropi so bile prav vse evropske države prisiljene izdati izredne vojaške ukrepe. Sicer še nikjer razen v Poljski ni bila proglašena mobilizacija, vendar so dosegli kontigenti oboroženih sil v posameznih državah v zadnjih 24 urah že svoj maksimum.
Po današnjih vesteh iz Nemčije je nem. ška armada pripravljena na akcijo. Ogrom no čet jo že koncentriranih na poljskih mejah. Po vseh nemških mestih, pa tudi na deželi, so rekvirirali ne le avtomobile, nego tudi druga vozila. Velike koncentracije čet se vršijo tudi v Badenu in vzdolž Siegfriedove črte.
Tudi v Angliji so bili v zadnjih 24 urah naglo in uspešno iz"edeni vsi včeraj izdani vojaški ukrepi. Skoraj vsi vpoklicani rezervisti so se že prijavili svoji edinicam. Protiletalska služba je že v akciji. Pri signalnih napravah ob obali in okrog mest se je uvedla že parmanentna dežurna služba. Rezervne telefonske napeljave so že v obratu. V Londonu so danes zaprli nekaj muzejev in pričeli pospravljati umetnine, ki jih bodo v danem primeru odpeljali iz mesta.
V Franciji je bilo včeraj vpoklicanih 700.000 rezervistov. Francoska vlada je na svoji današnji seji, ki se je vršila pod predsedstvom Lebruna v EMzejski palači, odobrila vrsto novih ukrepov, ki jih je predlagal ministrski predsednik Daladier. Med drugim je bila francoska vlada pooblaščena reikvirirati privatno imovino v vojaške svrhe. Dejansko je balo danes v Parizu re_ kviriranih že večje število avtobusov. V flParizu, kakor tudi v drugih francoskih mestih se je v pretekli noči razvil ogromen promet. Vojaški transporti odhajajo v
izredno kratkih presledkih na zapad in jugozapad.
Tudi v Belgiji so bili podvzeti novi vojaški ukrepi. Vsi vojaški dopustniki so bili brzojavno pozvani nazaj v vojaško službo.
V Italiji je bilo zadnje dni vpoklicanih več letnikov mlajših rezervistov. Ministr. ski predsednik Mussolini je imel danes dopoldne dolg sestanek s šefi generalnih štabov, vojske, letalstva in vojne mornarice.
Vpoklic novih letnikov na Poljskem
Varšava, 24. avgusta. AA. (Havas). Poljske oblasti so izdale davi odlok o novih dopolnilnih ukrepih, katerih namen je ta, da se končno zagotovi obramba države v zvezi z mednarodnim položajem. Od meseca maja, ko sta bila poklicana dva letnika rezervistov ,niso bili izdani nobeni ukrepi te vrste. Podrobnosti o obsegu vpoklica rezervistov pa ne objavljajo. Pozivi so bili poslani posamezno in nikjer niso bili nalepljeni plakati o mobilizaciji. Prebivalstvo sprejema te ukrepe kot nekaj takega, kar je nujno potrebno. Tudi rezervisti dokazujejo s svojim vedenjem, da vlada med njimi popolna disciplina, mir in odločnost
Varšava, 24. avgusta, c. Poljska vlada je tekom noči mobilizirala tri letnike, in sicer obveznike v starosti 26. 27 in 28 let, poleg tega pa še specialiste do 60 leta. Skupno je prizadetih 600.000 mož. Člani nemškega poslaništva v Varšavi se pripravljajo na odhod. Poljski prosvetni minister je za nedoločen čas odgodil začetek šol.
| Berlin, 24. avg. w. Nemški poročevalski urad objavlja obširne vesti o mrzličnih vojaških pripravah na Poljskem. Po teh poročilih so zaprte vse dovozne ceste proti nemški meji. Vsepovsod grade tankovske pasti in žične ovire v štirih do petih pasovih. Vsi mostovi, podvozi in razni prehodi so podminirani. V gozdovih so postavljeni posebni stolpi za opazovalce, ki so noč in dan zasedeni. Ponoči se pojavljajo na meji tudi baloni z opazovalci, žarometi pa osvetljujejo vse važnejše obmejne točke. Na kilometre daleč so gozdovi posekani, tako, da so ostali samo še po 1 m do 2 m visoki štori, ki so prepleteni z bodečo žico. Noč in dan grade tudi utrjene postojanke ter strelske jarke, ki so že vzdolž vse meje zasedeni. Ves promet v obmejnih pokrajinah je pod najstrožjo vojaško kontrolo.
Vpoklici tudi v Franciji
Pariz, 24. avgusta, c. Potom lepakov so vpoklicani novi kontingenti rezervistov. Vpoklic se nanaša na vojaške obveznike, katerih mobilizacijska objava ima št. 3 ;n 4. V Parizu so bili rekvirirani vsi avtobusi najnovejšega tipa in mnogo zasebnih avtomobilov. Danes je že mnogo rodbin zapustilo Pariz in odpotovalo proti jugu države, sicer je pa razpoloženje v Franciji popolnoma mirno.
Pariz, 24. avg. br. Ko so se davi pričeli izvajati poslednji ukrepi francoske vlade o vpoklicu novih kontingentov vojaških obveznikov, je promet v Parizu in drugih mestih, kjer so se pričeli koncentrirati oddelki vpoklicanih rezervistov, silno oživel Skozi Pariz je danes šlo nešteto vojaških transportov. Skoraj vsi so bili namenjeni na zapadne francoske meje, deloma pa tudi v Savojske Alpe. Zaradi izredno ojačenega vojaškega prometa so pariške oblasti začasno zasegle večje število avtobusov, tako da se je civilni avtomobilski promet v Parizu precej omejil. Kljub vsem tem ukrepom in senzacionalnim vestem iz Moskve je prebivalstvo Pariza ostalo mirno. O kakšni paniki, o kateri so se po inozemstvu danes popoldne razširile razne vesti, ne more biti govora.
Tudi Grška kliče
' pod orožje
Atene, 24. avgusta. AA. Vojno ministrstvo sporoča, da sta bila zaradi udeležbe na manevrih poklicana pod zastavo dva letnika rezervistov in sicer divizija pešadije, poljskega topništva in težkega gorskega topništva, konjenice, telegrafistov, ter posebnih oddelkov, ki so v objavi podrobno navedeni. Niso pa poklicani rezervisti, ki pripadajo mornarici, letalstvu in orožni-štvu.
Italija postavlja
obalne baterije
Rim, 24. avgusta, c. V Italiji je opažati le malo vojaških priprav, postavljene pa so.bile nove obalne baterije in mreže proti podmornicam v vojnih lukah.
Rim, 24. avgusta. AA. Mussolini je sprejel danes načelnike generalnih štabov vojske, mornarice, letalstva in milice ter z njimi razpravljal o vojaških pripravah.
Berlin, 24. avg. br. Po vesteh iz koridorja se je pričela danes dopoldne splošna mobilizacija na Poljskem.
I50.000 Francozov
ob španskem Maroku
Burgos, 24. avg. br. Ob mejah španskega Maroka je koncentriranih 150.000 mož francoske vojske.
*
Pogodila devetih sil bo odpovedana?
Tokio, 24. avg. br. v Tokiu so se danes iz zanesljivega vira razširile vesti, da namerava japonska vlada glede na najnovejši razplet mednarodnega političnega položaja v Evropi odpovedati pogodbo devetih sil o odprtih vratih na Kitajskem.
Povišanje diskonta v Angliji
London, 24. avgusta, c. Angleška banka je povečala diskont od 2 na 4%. To je prvo povišanje diskonta od leta 1932.
Smrt rimskega guvernerja
Rim, 24. avgusta. AA. Danes zjutraj je po dolgi bolezni umrl guverner mesta Rima, knez Colona. Star je bil 48 let.
Učiteljske
premestitve
Beograd, 24. avg. p. »Službene novine« so danes objavile velik ukaz o premestitvah učiteljev in učiteljic. V dravski banovini so bili premeščeni: Angela Praprotnik s Sinjega vrha (srez Črnomelj) v Senovo, Helena Šetina iz Apač k Sv. Juriju ob južni železnici, Franja Burgar iz Kapele v Ribnico, Bogomila Kalan iz Cerkelj v Predoslje, Maksimiljana Bodnar iz Pilštajna v Kostanjevico, Marija Šuštar od Sv. Lovrenca na Dravskem polju v Hrastnik, Marija Jugovič iz Velenja v Trbovlje, Judita Šplihal iz Griž v Trbovlje, Marija Čotar iz Moravč v Višnjo goro, Alojzija Ahič iz Koprivnice v Polhov Gradec, Justina Ro-šker iz Pišec-v Ljutomer, Angela Jaut od Sv. Ruperta v Slovenskih goricah k Sv. Juriju v Slovenskih goricah, Viligoj in Pavla Kotnik od Sv. Marjete (srez Ptuj) na Pobrežje pri Mariboru, Otilija Čepe od Sv. Križa (srez Maribor levi breg) v Studence pri Mariboru, Ivan in Nežika Lebih iz Prevalja v Kuzmo (srez Murka Sobota), Rudolf Števančec iz Šalovcev v Tišino (srez Murska Sobota), Vera Jakac iz Štrekljev-cev (srez Črnomelj) v Ženavlje (srez Murska Sobota), Boris Pečarič od Sv. Jerneja (srez Krško) v Podgrad, Bogomira Škedl iz Sel pri Hinjah v Zagradec, Elza Kokalj iz Preval j v Kuzmo (srez Murska Sobota), iz Velikih Dolenčev (srez Mu.-ska Sobota) k Sv. Emi (srez Šmarje), Anton Demšar od Sv. Ruperta v Železnike, Ana Zidar od Sv. Marjete v Lemberk (srez Šmarje) in Roza Bolha iz Mokronoga v Žalno pri Višnji gori
Milijonske
vojske
na pohodu
armade lahko postavita oba oborožena Moka drug proti drugemu
Nocoj stoji sigurno v Evropi pod orožjem že več kakor 15,000.000 mož, ki čakajo na odločilno povelje. V zvezi s tem se samo po sebi pojavlja vprašanje, s kolikimi vojnimi silami razpolaga eden in drugi tabor. V enem taboru stoje danes angleški imperij z vsemi svojimi dominioni. Francija, Poljska, Turčija, Rumunija in Grčija, v drugem pa Nemčija, Italija in morebiti tudi Španija in Slovaška. Ostale evropske države so ojačile svojo obrambo, da morejo očuvati nevtralnost. Anglija lahko postavi v slučaju vojne pod orožje takoj 1,800.000 mož, 3.500 letal prve linije in 1,500.000 ton vojne mornarice. Mornarica in letalstvo sta že popolnoma, suho-zemsfca vojska v velikem delu mobilizirana.
Poleg tega razpolaga Anglija v svojem ožjem strategičnem načrtu z oboroženo pomočjo svojih dominionov ter Egipta. Indije in Iraka. Egipt razpolaga z vojsko od 150.000 mož, 400 letali prve linije in 10.000 tonami vojne mornarice. Avstralija lahko pokliče takoj pod orožje 150.000 mož, 300 letal prve linije in 80.000 ton vojne mornarice. Angleška Indija lahko mobilizira takoj 450.000 mož, 300 letal prve linije in 10.000 ton vojne mornarice. Angleški Sudan bo postavil po mobilizaciji 10.000 mož in 150 letaL Irak razpolaga v slučaju vojne z vojsko 70.000 mož in 100 letali prve linije. Kanada bo štela po mobilizaciji 250.000 mož vojske, 500 letal prve linije in 10.000 ton vojne mornarice. Nova Zelandija lahko pokliče pod zastave 120.000 mož vojske, 180 letal prve linije in 20.000 ton vojne mornarice. Južnoafriška unija bo pozvala v slučaju mobilizacije pod orožje 450.000 mož in 600 letal prve linije. Skupaj razpolaga torej angleški imperij z dominioni in vojaško neposredno povezanimi zavezniškimi državami v slučaju mobilizacije s 3,430.000 možmi, 6230 letali prve linije in 1,630.000 tonami vojne mornarice. V slučaju evropskega konflikta mora seveda računati prvenstveno za prvo razdobje borbe samo s silami, s katerimi razpolaga neposredno v Evropi
Postani in ostani član
Vodnik**« družbe^
Beležke
Uradni podatki o volitvah obratnih zaupnikov
Delavska zbornica v Ljubljani je včeraj objavila poročilo o rezultatu volitev obratnih zaupnikov v Sloveniji. Poročilo pravi, da so se vršile volitve v 961 podjetjih, zbornica pa je dosedaj prejela voliv-ne zapiske iz 923 obratov, v katerih je bilo izvoljenih 1626 delavskih in 178 na-meščenskih zaupnikov. K temu je pripomniti, da gre pri številu 923 obratov tudi za mnoge male neindustrijske in neobrt-niške obrate. Tako so ponekod bili izvoljeni tudi zaupniki delavcev odn. nameščencev v cerkveni odn. župnijski službi itd. Po uradni objavi Delavske zbornice so od izvoljenih zaupnikov dobili: Jugo-ras 665 (zeleni), Strokovna komisija URSSJ 461 (rdeči), Narodna strokovna zveza (modri) 366, Jugoslov. strokovna zveza (beli) 243 zaupnikov, nadalje Zveza privatnih nameščencev 17, Botič pa 10 zaupnikov. Neopredeljenih je po tej statistiki 12, neorganiziranih pa 30 zaupnikov. Iz 39 obratov še manjkajo rezultati.
Po tej statistiki bi bili dobili torej Ju-gorasovci dobro tretjino obratnih zaupnikov, dočim odpadeta na svobodne strokovne organizacije dve tretjini.
Vprašanje duhovniških uiu|os|od
V »Slovencu« se ponovno pritožujejo stari župniki, da dobivajo premajhno pokojnino ter da ne morejo ne živeti ne umreti. Razumemo njihov težki gmotni položaj, ki hudo sliči bedi naših staroupo-kojencev. Mislimo pa, da se s pozivom na Beograd ne obračajo več na pravo adre-so. Po naših informacijah se pripravlja namreč rešitev zanje tokrat v Ljubljani, v škofijskem ordinariatu, ki je pozval finančne strokovnjake, da izdelajo načrt za ustanovitev posebnega fonda za podpiranje starih in onemoglih duhovnikov. V fond se bo stekal del dohodkov iz posestev verskega zaklada, ki jih ravno te dni od države prevzema škofijska uprava. Ker so prevzeta posestva vredna okoli 200 milijonov dinarjev, bodo dohodki tako veliki, da ureditev dosedanjih bednih duhovniških penzij ne bo težka, želimo le, da se priprave za ta res prepotreben fend čim bolj pospešijo.
Bodoča organizacija
hrvatskih društev
»Obzor« razpravlja o važni vlogi, ki jo bodo igrala po sporazumu hrvatska društva v življenju hrvatskega naroda. Med drugim pravi:
»Po sporazumu bo dana možnost vsem hrvatskim društvom, da organizirajo svoje društveno delo na temelju naše narodne samobitnosti. V bodoče ne bo več skupnih centralističnih vodstev posameznih društev, ki bi vsiljevala Hrvatom svoje poglede. Hrvati bodo odslej sami vodili svoja društva. To zahteva tudi načelo enakopravnosti. Domovi hrvatskih društev se bodo zidali v Zagrebu in v drugih hrvatskih mestih. Denar hrvatskih članov se bo zbiral v hrvatskih blagajnah. V prosvetnih. športnih in socialnih organizacijah bomo nastopali v bodoče kot Hrvati. Pri skupnih nastopih s Slovenci in Srbi pa bomo poskrbeli za to, da se bo čuvalo načelo polne enakopravnosti.«
Dolžnosti sokolstva
Sarajevska »Jugoslovenska pošta« objavlja poročilo o sokolskem zboru, ki se je vršil v Goraždi. Zbor je priredila sarajevska sokolska župa, ki želi seznaniti čim širše sloje prebivalstva s sokolsko miselnostjo in sokolsko organizacijo. Glavni govornik v Goraždi je bil novinar Rad-milo Grdjič, ki je dejal, da vidi sokolstvo v današnjih usodnih dneh nujno potrebo zbiranja vseh pozitivnih in rodoljubnih sil. Izvajal je: »Nastopil je trenutek, ko bomo morali
Francija lahko mobilizira vojsko od 5,500.000 mož, 3000 letal prve linije in 800 tisoč ton vojne mornarice.
Grčija bo imela pod orožjem 600.000 mož, 300 letal prve linije in 60.000 ton vojne mornarice.
Poljska vojska šteje mobilizirana 3 milijone 500.000 mož, 1800 letal prve linije in 17.000 ton vojne mornarice.
Rumunija lahko pokliče pod orožje 2 milijona 200.000 mož, 1000 letal prve linije in 10.000 ton vojne mornarice.
Turčija lahko mobilizira 1,600.000 mož, 750 letal prve linije in 70.000 ton vojne mornarice.
Skupaj lahko postavi blok tkzv. fronte miru po proglasitvi splošne mobilizacije na bojna polja 16,830.000 mož, 13.080 letal prve linije in 2,587.000 ton vojne mornarice.	*
Na drugi strani pa lahko postavijo oso-vinske velesile skoraj enako moč.
Nemčija lahko pokliče pod zastavo 8 milijonov mož, 6000 letal prve linije in 200 tisoč ton vojne mornarice.
Italija bo mobilizirala 6,000.000 mož, 3 tisoč letal prve linije in 700.000 ton vojne mornarice.
Španija lahko pokliče pod orožje 1 milijon mož, 700 letal prve linije in 100.000 ton vojne mornarice.
Slovaška, ki zagotavlja, da se bo borila na strani Nemčije, bi mogla dati 250.000 mož in baje 200 letal.
Italija lahko še mobilizira v Albaniji še 100.000 mož.
Skupaj lahko postavi os Rim-Berlin t svojimi zavezniki v slučaju polne mobilizacije pod orožje takoj 15,350.000 mož, 9.900 letal prve linije in 1,000.000 ton vojne mornarice.
Podatke o vojni moči posameznih držav smo posneli po knjigi nemškega generala Hugona Schaferja »Pregled vojnih sil vseh držav«, ki je izšla letošnje poletje na Dunaju.
odstraniti vse strankarske, družabne in osebne predsodke in misliti samo na interes naše narodne in državne skupnosti. Jugoslovensko sokolstvo poziva v teh dneh, ko stojimo morda pred največjimi preizkušnjami, k zbiranju vseh narodnih sil in k moralni mobilizaciji vsega našega naroda. Kdor je pravi Sokol, ta bo posvetil sedaj vse svoje sile in ves svoj prosti čas sokolstvu in njegovi ideji.«
Obisk italijanskih študentov omladini JRZ
Kakor napoveduje »Slovenski jug«, glasilo omladine JRZ, bo prispela v soboto 25. t. m. preko Bukarešte v Beograd skupina 30 italijanskih dijakov, članov fašistične akademske organizacije na obisk omladini JRZ. List pravi, da se žele italijanski akademiki seznaniti z našim dijaki in dijaškimi organizacijami. »Ttalijan-ski dijaki žele, prežeti simpatij do svojih jugoslovenskih tovarišev, čim bolj poglobiti sodelovanje med akademsko omladino obeh prijateljskih držav. Mi se iskreno veselimo prihoda italijanskih tovarišev ter jim izrekamo svoje iskrene pozdrave in želje, obenem tudi pripravljenost podpreti vso akcijo, ki bo služila blaginji obeh prijateljskih narodov.«
Subotiea kot žganjar
»Vreme« poroča, da so finančne oblasti kaznovale subotiško občino z globo 92.000 dinarjev, ker je kuhala premočno žganje brez dovoljenja. Obenem je finančna kontrola zaplenila v občin, vinogradu na Pa-liču 600 litrov žganja.
Gospod Križman
zopet na poslu
Gospod župnik Andrej Križman se je očitno poslovil od dušnopastirskega opravila ter se zopet ves posvetil politiki. Zapustil je lepe Tunjice in tamošnje svoje farane ter se preselil v Ljubljano, kjer urejuje sedaj zopet »Slovenskega delavca«, kakor ga je svoje dni na Jesenicah, dokler se ni umaknil svojemu vzornemu nasledniku v zelene Tunjice. Tokrat so si gospod Križman sposodili Sokole in napisali v svojem organu beležko »Sokoli — brezdomci«, v kateri pravijo:
»Mi to že zdavnaj vemo, da je narodnost naših naprednjakarjev samo na jeziku. Mi vemo to tudi o slovenskem sokolu. Zveneča nacionalna gesla so si nadeli, kot s.aka pavovo perje, da z njimi prevarajo lahkeverneže in nepoučene. Dejanja tako govore, da so se naši sokoli na narodnost požvižgali. Med delavstvom njihovi člani prav izrazito podpirajo brezdomovinske in antinacionalne marksiste. Pri volitvah obratnih zaupnikov držijo z njimi skoz drn in strn za rdečo glasovnico. Po podjetjih jih protežirajo. Svoje dvorane jim dajejo na posodo. V Studencih, tako čitamo v »Delavski politiki« je imela rdeča »Vzajemnost« iz Studenca, Maribora, Po-brežja, Tezna in Radvanja svojo razredno prireditev v »Sokolskem domu«. V Trbovljah je ob zadnji marksistični proslavi raz Sokolskega doma po naših poročilih vihrala zastava. Tako v praksi kažejo, kje — jim je srce; pri marksističnih brezdo-movincih namreč.«
Jugoslavija in Molgarija
Sofijski list »Dnes«.;, ki je organ predsednika bolgarske vlade Kjoseivanova, objavlja uvodnik, v katerem pravi, da sta Jugoslavija in Bolgarija odločeni izvajati politiko neodvisnosti in nevtralnosti. »V tem pogledu pojde Bolgarija roko v roki z Jugoslavijo. Boljši je vrabec v roki, kakor golob na strehi. Tako misli danes ves bolgarski narod, ki noče več čuti o iluzijah, ali celo avanturah. Bolgarski narod želi ustvariti svoje upravičene težnje in zahteve mirnim potom. Danes je dejstvo, da obstojata na Balkanu dve državi ki predstavljata združeni silo 23 milijonov duš in oboroženo vojsko treh milijonov pušk. Ta resnično miroljubni blok ima vse možnosti za čuvanje miru in branitev pravic bolgarskega in jugoslovenskega ljudp stva.«

Zaklana budilka
Ob cesti, odnosno novi progi tod ni gostiln. Najdeš samo kavarne, katerih inventar predstavlja neznatno vrednost. Delavstvo ob progi je samo iz bližjih vasi, ki so raztresene po brdih, kamor so se bila ta naselja umaknila. To delavstvo ob progi ne potrebuje gostiln. Hrano, mleko in koruzni kruh, prinaša s seboj. Kdor ne pripada delavskemu kadru, se hrani, kakor more. Predla mi je torej trda za hrano. Rekel sem slugi Hašimu:
»Hašim, danes je sobota, najine zaloge so porabljene, potrebno je, da greva v brda iskat piščancev.«
Hašim odveze konja od bližnje slive. S konjem greš namreč tod tudi po vžigalice.
Po enourni hoji in ježi sva prišla v prvo selo. Povsod z visoko ograjo iz desk ograjene hiše. Preden prideš k hiši, se ti pojavi neobziren pes in še neobzirnejši parfem po plenicah, prekuhanem maslu in sušečih se jagnjeeih kožicah. Treba je malo počakati, da se ženski svet umakne. Besedo ima Hašim, bil je namreč pri vojakih v Ljubljani in celo »posilni«. Pozna vsa sela od Usti-prače do Foče.
»Mujo, ali bi prodal kakega piščanca, kokoš ali petelina?«
Pri tej hiši nisva dosegla ničesar, še le pri tretji se nama je posrečil nakup dveh parov piščancev, ali čakati sva morala dolgo, da nama jih je gospodar ujel. Ko jih je Hašim zvezal in spravil v koš na konju, sva šla dalje, da kupiva še kaj, teden je namreč dolg. Piščancev nisva iztaknila nikjer več, saj so tudi že drugi stikali tod pred nama.
»Hašim, poglej onega petelina tam, ta bi bil za nas!«
Ta, petelin je bil nekaj posebnega. Ni imel grebena, ampak namesto njega dva prstu podobna mesnata izrastka kakor puran. Sta>sit pa je bil in prav za prav lep.
»Po čem prodaš petelina, Sejd?« je prašal Hašim.
»Ne vem, prašal bom deda. Zdi se mi pa, da ni na prodaj.«
Iz hiše je prišepal ded, star kakor zemlja.
»Ne, ne prodamo petelina. Veš, on začne peti že ob treh zjutraj, pa se vsa vas ravna po njem. Ob treh zjutraj vstanejo delavci in gredo na šiht na progo. Še nihče ni zakasnil. Sosed na Brdu pa ima petelina, ki poje že ob eni uri ponoči. Ta petelin ni važen, tega morete kupiti.«
Ded se okrene in odide v hišo, ne da bi se dalje menil za nas. Ni preostalo drugo, kakor da smo šli gledat na Brdo. Ali na žalost, petelina nismo več našli, izvedeli pa smo za petelina, ki poje ob štirih zjutraj. Kot ura sicer ni bil neobhodno potreben, ali gospodarja nismo dobili doma. Kupčija ni postala perfektna. Vrnili smo se k petelinu, ki poje ob treh.
»Ali ga prodaš za dve banki?«
»Ne morem,« je rekel ded, »on je točnejši od ure in njegov glas pozna vsa vas, ure pa nimamo. Točno ob treh zapoje »Ki-ki«, potem malo zategne in konča z dolgim »Ri- I ki.«
Hašimu je bilo prav za prav sitno, da sem ga priganjal na kupčijo: ni pa hotel namreč, da bi njegovi rojaki prišli ob tako važno rekvizito. Pa ga je vendar prego-
Stradivari
Deset let je imel, ko sem ga našel ▼ grmovju med Osenico in Ustikolino. Pasel je ovce. Drobcan je bil in bel kakor majhen, bel kunec. V eni roki je držal culico s paradižniki, od katere je kapal rdečkast sok. To bo s kosom koruznega kruha za prehrano do večera. Pod drugo pazduho je stiskal pravo pravcato violino.
Sedla sva na jaso. Iz nahrbtnika sem izvlekel za uvod jabolčni zvitek in mu dal velik kos. Ker je bilo še rano ln je ponoči deževalo, je bilo hladno. Iz preširokih in predolgih rokavov so mu gledale roke kakor vrabčji krempeljci.
Vzel sem violino, ki jo je medtem držal na kolenih. Popolna violina! Obod, dno in vrat iz javora, pokrov iz smreke, plošča pod strunami na vratu iz bresta. Glava je predstavljala stilizirano konjsko glavo, odličen izdelek. Tudi kobilca je bila mojstrska, lepša od kupljene. Le strune so bile obrnjeno navite, od leve na desno: E-A-D-G. Moj mali Stradivari je bil levičar in je godel z levo roko. Struna E je bila od tam-burice, ostale iz črev, a neprimerno debele.
»Kdo ti je dal to violino?«
»Naredil sem jo sam.«
»Kdo ti je pomagal, s kakšnim orodjem si to delal in kako dolgo?«
»Samo nožič sem imel. Delal sem sam, le brat mi je včasih držal, šest mesecev je trajalo, da sem jo izdelal. Dvakrat sem se dobro vrezal.«
»Ali znaš svirati?«
»Znam. Vsak teden enkrat grem h ciganu Miji malo v šolo. Mati mu za to da fižola in mleka.«
Vzel je violino v desnico, v levico pa lok s črno žimo. Na malem obrazu sta se začrtali odvažnost in sigurnost. Pričel je svirati. Godel je neverjetno hitro. Violina brez politure je imela slabo resonanco. Igra je zvenela kakor pesem negodnih ptičev, ali zelo prijetno, ponekod se ji je poznal rahel ciganski patos. Dokler je igral, je mižal. Ko je nehal, me je pogledal kakor Kubelik, zatem je del violino pod pazduho kakor mlado mače.
»Prodaš violino?«
»Ne morem, ostal bi brez nje.«
»Ali bi mi lahko naredil drugo? Koliko bi zanjo računal?«
»Bi. Do pravoslavnega, božiča bi bila rejena.«
Tako se zbirajo muslimani k zborovanjem afi volitvam
Po večerji se je zavil Veljko v črno ovčjo kožo in šel v bližnji gozdič spat. Zdel se je kakor medved.
Ko sem ob štirih zjutraj vstal, mi je Hašim prinesel čaj:
»Veljko je pravkar rekel, da ne bi tvegal borbe s steklim volkom niti za pet sto dinarjev.«
Tistega dne ni Veljko več govoril. Ves dan je imel na čelu nabreklo žilo kakor vrv. Drugi delavci so mu zaradi njegove telesne moči in molčečnosti izrekli Fantom. Fantom se je tisti večer napil, pekli so baš rakijo iz prvih sliv, izprebil tri delavce, raztrgal šop igralnih kart in razdejal kavarno. V soboto po izplačilu je odšel domov, trideset bosanskih kilometrov daleč nad Pračo nekam.
Ko sem se v ponedeljek zjutraj umival pri studencu, je prišel Veljko s culo na palici preko rame.
»Tu sem vam prinesel svežo volčjo kožo, prosim, ako mi povišate dnevnico za dva dinarja.«
Kožo sem dal ustrojiti na mehko. Za preprogo pri postelji. Ali ta koža ima tako strašen duh, da tudi ustrojene nisem mogel Imeti v stanovanju, še danes jo imam na podstrešju. Nikjer na njej m videti strela, le na levem plečetu ji manjka Jop dlak.
Kavarnski lev v Sarajevu ni verjel, ali ko sem mu pokazal kožo, katere glava s kratkimi uhlji in lisami ob očeh še preparirana izraža brezmejno divjost, je rekel:
»Ta volk nI bil ustreljen, marveč ubit. že sam njegov duh je dovolj za reportažo, kaj šele Veljko!«
Hašim si notira
Hašima sem pošiljal vsakih petnajst dni enkrat v Sarajevo po razne šotorske potrebščine. Dasi si je dobro zapomnil vse, kar sem mu naročil, si je vendar vse po svoje zapisal v umazani notes. Videl je mene, da si vedno zapisujem ln imam tako rekoč beležnico stalno pri roki. Bosna Je namreč vredna tega. Hašim je bil na svojo pismenost, ki si jo je bil pridobil pri vojakih, ponosen. Sam se je z zadovoljnost-
jo opazoval, kako mu teče s težavo obft-kovana misel izpod svinčnika. Malo pred njegovim odhodom sem pogledal njegov notes, da ne bi bil kaj pozabil: 5 lemuna Hjepo žuti 1 deka grama himber mankana n apateci
1 kutija i ovo maltin za 12 Din 3 bara čarapa za 10 tamne din de prodavaju ženske stvari na čoškn učaršiji 1 pasta za civele žuta 1 u Apateci kupit gospodinu za bo-ve gospoda ima buve sve košta 75 D plačeno
Hašim Ahmed Spahič dvije rakije nemam za platit ništa odozgo zanamazat gospoda neka kupi za buve Treba znati Pisati kad si uslužbi gospodin En ženjer je nešto bolestan nepije rakiju kad bude zdrav nece me gnjavit jer je Nervozan ner Vozan ulica skenderija 37 gospoda u deset sati je na pijači kupit meso
Zdaj, ko opazujem ta listič iz Hašimove beležmce, se spominjam njegovih pridnih in okornih rok. Ko mi je ob slovesu pedal žuljavo roko, sem začutil, da iz nje struji vroča hvaležnost. V tako roko bi brez skrbi lahko položil najdebelejšo kepo z^ata. Čez leto dni bi mi jo neokrnjeno vrnil.
Sklep
Na postajo so me spremili. O kopati so me hoteli o črni kavi. V^aka stane dva OLrarja. Visoka valuu» za nj;.-o" skromen &'• et. Mrk 'n visok jc ;rist->p'l Veljko:
»Gospod, pridite k nam na ^Uvo, zako-ljemo ovco. Lepo bo. In če res iiislite na-p.&ati o tistem volku, ?m. pokažem puško in rresto in grm. Tistega drugega pa sem ubil v staji. Režala sva drug v drugega.
Peklo ga je, da nisem bil veroval v njegovo osebno hrabrost. Tega Bosanec ne prenese. Peklo ga je, ali na skrivaj mu je le laskala misel, da bom o njem pisal.
Ko sem se od vseh poslovil, me je roka bolela še v vozu do Stambulčiča. Pozdravljeni, vi tam z brd ob lepi Drini!
L. Fajgefl
Službeno na terenu skoraj tri mesece db reki Drini od Ustiprače do Foče ob novi železniški progi! Weekend, pravi bosanski weekend pod malim novim šotorom. Mršav kakor volk s fočanskih hribov sem se vrnil spet v Sarajevo. Ta weekend je bil poln pomanjkanja in velikih naporov, toda prelepa, elementarna in svojska priroaa brez izumetničene pričeske me je priklenila nase, da pojdem še tja. Taka je pač Bosna. V njej je povsod borba, kakor je bila nekdaj. Ne po glavnih centrih, marveč po skritih, nepoznanih dolinah se odvija tisto pestro in zanimivo življenje, ki se tako močno odraža od šablone mest. Le po krajih, odmaknjenih od sožitja velikih skupin, moreš prisluhniti posamezniku in sebi in stopiti v dotiko s prirodo. Predvsem pa se ti zariše v spomin to ljudstvo, ki je vztrajno kakor njegov konj, a dobro in nevedno kakor njegova ovca. Tu ne vidiš jokavosti in solzavosti, tu še otrok ne plaka. Imenitna je ta poteza teh ljudi in vedno sem jih občudoval, ko so tudi v veliki tragiki ohranili svoj stoični mir. Ali je to posledica verske vzgoje ? Svet je tod namreč stoodstotno muslimanski. Mogoče je to še bolj posledica trajne trde. borbe, ki se je tod bila v hujši obliki kakor drugod. Mir in spokojnost teh ljudi niti nista več samoobvladanje. Violina njihovih čustev nima te strune, zato se nanjo sploh ne igra.
voril. Dve banki in pol sva dala zanj in črno kavo sva pila.
Po kratkem odmoru sva se s Hašimom, piščanci in petelinom vračala domov. Na sredi pota so se piščanci razvezali in odleteli. Leteli so resnično kakor jerebice daleč navzdol. Z žalostjo sem opazoval njihov let v nepovratek. Naslednjega dne sem prašal Hašima, kaj bova za kosilo:
»Mladi krumpir, gospodine, i paradajz sa vekericom.«
Selške Sokolice v Bosni pri nedeljski vaji
»Kdo ti je tako lepo pobarval nohte?«
»Majka, ali v stekleničici že dolgo ni nič več, brat Mujo je pobarval zid.«
Naslednjega dne zjutraj sem našel malo skoro na istem mestu. Gazo je imela omo-tano in načičkano okrog pasu in glave, a na nogi včerajšnjo zel in obvezo. In hudo vročino. Drobni nohti na rokah so bili videti kakor radovedne pikapolonce.
Smrt na peronu
čakali smo zvečer v Ustiprači na vlak za Sarajevo. Da se ostrižemo, očistimo in pogledamo za družinami. Na peronu precej domačinov. Sobota je. Pa se vrsta razmakne, na peron prinesejo ranjenca. Položijo ga pred ograjo na tla in naslonijo mu glavo na železno cev.
»Odkod je, kaj je bilo z njim, in kam?« »E, v šumi so imeli obračun, pa je prišel nekdo ponoči in ga zarezal po trebuhu. Pošiljamo ga v bolnišnico.«
Ležal je nepremično, nič ni stopal. Bosanec ne stoka. Tu si je torej bosanski nož poiskal pravice. Med temi ljudmi so računi kratki in hitri. Tudi ta je bil finitezi-malen račun.
Nekajkrat sem šel mimo ranjenca. Pe-ronska petrolejka je odsevala v njegovih očeh, ki so se mi zdele vse bolj zelenkaste. Nakapal sem nekoliko baldrijanove tinkture za košček sladkorja in mu ga porinil v usta. Od bolečin me je ugriznil v prst. Ko sem segel z roko za njegov volnen pas, sem segel v mehko. Greva ...
»Samo da ni ranjena kost, pa bo dobro,« meni sosed.
In dobro je bilo. Vozovnico so mu pre-ščipnili za zmeraj že na domači postaji.
Plastična polenta
»Požuri se, Hašim, s kosilom, ker kmalu pojdemo na trasiranje. Skuhaj ostrgani krompir na slani vodi, da skoraj razpade, in vmešaj bele moke, tako kakor zadnjič. Bova belo polento in gulaževo konzervo.
Hašim se prime posla, jaz sem čistil jabolka za kompot. Kmalu se je vse kuhalo na šotornem ognju. Ako pojde dobro, bova jutri ribe. četudi ne tistega sulca, ki gospodari v tolmunu nasproti viadukta in ima okrog 35 kilogramov. Hašim gre v šotor po moko. Ko sem se sprehajal pred šotorom, plane Hašim preplašen k meni: »Gospod, kaj je s to moko? Nič več ne morem mešati, brž pridite gledat.«
Bela polenta je bila trda kakor kamen, plastično se je odražal na njej še zadnji Hašimov poskus, da bi jo premesil. Hašim je bil zamenjal papirno vrečico v šotoru in vzel vrečico z mavcem, ki smo ga uporabljali za razna majhna začasna dela.
»Hašime, Meštrovič ne boš, čeprav si mi odlil polento v mavcu, ali weekendski kuhar boš!«
Hašim je pomaknil šubaro na svoje zveste oči. Izvrnjeno polento je postavil na kratek štor pred šotorom. Da ne bomo v tej divjini prav brez vsakih poduhovljenih Skulptur, t,
»Za koliko?«
»Za devet bank.«
»Dobro. Naredi mi jo in jo predaj železniškemu skladiščarju. Tam dobiš denar.«
Ločila sva se. Za seboj sem spet slišal to drobno muziko mladih ptičev. Popoldne sem se vračal po isti poti nazaj. Našel sem mladega znanca že tu. Z njim so bili njegova nekoliko starejša estra in še troje mlajših bratcev, negodnih ptičev.
Po pravoslavnem božiču sem vprašal skladiščinika po violini. Ni je bilo. Hud sem bil, ker mi je bil mali izdelek tako všeč, ali delal sem krivico. Prava umetnina se Izdela namreč samo enkrat, čeprav stane le devet bank.
Za sooo dinarjev
Kavarnski lev v Sarajevu mi je zatrjeval, da je volk ničla, čisto navadna bestija, še za reportažo ga je premalo. Prav.
če zvečer ležiš pred kavarno ali hanom za Kalinovikom, v Avtovcu, na čemernem ali ob Tari, pa ga boš slišal. Kaj? Originalni volčji koncert, s tisto posebno tonov-sko skalo. Pozimi je program še pestrejši. Kumpana z visečim repom poznam že iz Bukovine, ali tam je samo grize 1 kosti za barako in čakal na posameznika ob latri-ni. No, to so samo reminiscence za nas lovce.
Zvečer je posedla v bližini šotora trudna delavska partija. Med njo je bil tudi Bjekovič Veljko, nadzornikov svak.
»Pri popoldanskem odmoru nisi končal, pa zdaj nadaljuj, Veljko!«
»Da, veste, volk je hotel skočiti name, jaz za grm. čisto natančno sem vohal, kako mu veje iz žrela smrad. Levo stran gobca je imel povešeno, da so se videli beli zobje kakor česnik. Iz gobca mu je tekla slina. Oči je imel na pol odprte in rdeče kakor maline. Pri vsakem skoku je mahnil z repom. To dela vedno. Spoznal sem, da je stekel. Hlastal je po listju in travi, ali iz oči me ni pustil. Ta gonja je trajala skoraj četrt ure. Ves sem bil znojen. Kar naenkrat pa se zaleti vame, naravnost po sredi grma. Puško sem imel v rokah že od prej, ali sem bil čisto pozabil, da jo imam, tako me je presenetil. In ko je zagrabil z zobmi za cev, takrat sem sprožil. On je padel z ene strani grma, jaz z druge. Razneslo mu je glavo, od nje so ostali samo uhlji, na ceveh pa se še zdaj pozna pritisk zob.
»To ni nič posebnega,« reče Šalih Gegič. »Pomladi je šel iz gozda za menoj vse do hiše. Ako ne bi bil odpel pasu in ga vlekel za seboj, ne bi se ga bil ubranil. Do ognjišča je hotel za menoj.«
»Da, ti misliš, ali jaz ne bi nekaj slič-nega tvegal niti za 5000 dinarjev. Ko sem prišel domov, sem spil pol litra rakije, četudi pijem samo za krstno slavo. Vse ovce so bežale od mene,« je pravU Veljko.
»E, ali veš, koliko je to 5000 dinarjev? Deset dununov zemlje si lahko kupiš zanje.«
»Tudi za deset dununov zemlje ne bi več poskuaiLc
Najstarejša ura
V Rouenu imajo uro, ld teče že sso let, pa še
brezhibno deluje
Ura, ki šteje skoraj 550 let in ki še vedno brezhibno deluje, je gotovo redkost. Prestolnica Normandije. Rouen, ima takšno uro na svojem Velikem stolpu, ki spada tudi drugače med mestne znamenitosti.
Uro je izdelal urar Jehan de Felain L 1389. Ime tega moža, ki je sestavil takšno tehnično čudo, je po krivici zapadlo pozabi jen ju. V vseh teh 550 letih ni ura zahtevala nobenih bistvenih popravil in gre vendarle na minuto točno. Urarji, ki so jo natančno preiskali, so izjavili, da ne kaže njeno kolesje skoraj nobenih znakov obrabe. V Velikem stolpu pa visi še druga stenska ura, ki izvira iz 1. 1447. in so jo popravili 1. 1893. Posebnost te ure je ta.
da ima samo en kazalec. V svojem bogato okrašenem kazalniku kaže podobe tedenskih dni in mesec z njegovimi menami.
Vsak večer ob 9. zaigra iz Velikega stolpa ubrano zvonenje zvonov, kakor v srednjem veku. Eden izmed teh starih zvonov, srebrni zvon Rovel, ki je prvotno naznanjal požar, je L 1904. počil in sedaj ima njegovo ulogo častitljivi sosed, zvan Ca-che Ribaud. Čeprav ne dajejo nobeni mojstri koncertov na ubrane zvonove Velikega stolpa kakor na zvonove rouenske katedrale, je njih naprava vendarle čudo preciznosti in vredna, da si jo človek ogleda poleg drugih znamenitosti starinskega mesta.
Umetno steklo „perspex"
Novi uspehi umetne kemije na Angleškem
V laboratorijih angleške kemične družbe Imperial Chemical Industrie so izdelali novo umetno steklo, ki je tako prozorno, da je mogoče tudi skozi 70 cm debelo klado iz tega stekla brati navadni časniški tisk. Pri tem je novo umetno steklo komaj pol toliko težko kakor navadno steklo in je tudi popolnoma nezdrobljivo. Iz njega izdelujejo danes že tudi objektive za fotografske aparate in ti objektivi «
bro obnašajo. V marsikaterem pogledu [ prekašajo običajne steklene objektive in so vendarle cenejši od njih. Novo steklo se imenuje »perspex«.
Ista družba ima velike uspehe tudi z nekimi novovrstnimi barvili za različne vrste blaga, tako s takozvanimi karbolanskimi barvami za svetle odtenke na volni, s so-lacetnimi barvami za acetatno sv3o ki z
<kvgkm» klso komaj ^ftrruj
De medicina .. •
Vračajoč se pod večer truden od napornega terenskega dela sem obsedel pred malo kavarno pod košatim orehom. Oreh je za te kraje tipično drevo in pod njegovim aromatičnim hladom se človek neverjetno odpočije.
Sedel sem v krogu domačinov. Razgo-varjali smo se o vsem mogočem, pa smo prešli tudi na zdravje, zdravila in bolezni. Pogovor o tem predmetu so začeli sami, ker mi je obvezani prst dišal po jodu.
»Ne govori toliko, Ibro,« reče cestar. »Ko je moj brat imel šen, mu je stara mati obesila okrog vratu pečatni vosek, kakor ga uporaMjaio financi, in je ozdravel v treh dneh. Bog zna, kaj vse je v tem pečatnem vosku!«
»Da, ali če te zadene ,ženski veter4 — najbrž želodčna bolezen, moraš povezniti vroč lonec na trebuh, pa ti potegne želodec na pravo mesto.«
Ko je prišel sluga Hašim z nahrbtnikom, sva se napotila po novi progi proti šotoru. Nedaleč od tod sva našla majhno, okrog šest let staro dekletce iz bližnje bajte, ki je sedelo na zemlji in si dajalo opravka na stopalu noge. Popravljala je obvezo. Ko sem pogledal, kaj ima, sem opazil svežo globoko rano pod prsti. Dekletce si je bilo obrezalo nogo ob koso. Na rani je bilo neko zelišče, rana je bila onesnažena in povezana s staro ruto. Ko sem rano izpral z vodikovim prekisom iz ročne lekarne in pričel nogo obvezovati z gazo, sem opazil, da ima na nogah in rokah temnordeče barvane nohte. Nohti pa niso bili barvani od korena, marveč od sredine do koncev. Očitno je zmanjkalo barve, pa je barva odraščala z nohti. Kakor bi si jih bila deklica pomočila na pol v nerazredčeni malino-vec.
»Kako ti je ime, mala?«
»Maida žima.«
Por ia veti morete sedaj na 2 načina! I laCo »siavije«, je sedaj popolnoma izgini-1
* -	,	la. — Podrli so tudi stanovanjsko hišo na 1
1.	Lahko se polagoma navadite na sonce, kar je	- — -najpametneje. V tem primeru uporabljajte kremo NIVEA!
2.	Lahko pa ostanete tudi dolgo na soncu in hitro porjavite. Tedaj potrebujete ULTRA-OLJE-NIVEA s pojačano zaščito pred pekočimi svetlobnimi žarki.
omaie vesti
* Pet izdaj naših listov v enem dnevu.
Veliki in važni politični dogodki so globoko razgibali tudi zanimanje naše javnosti. »Jutro« se trudi, da zvesto svoji stari tradiciji brez kričavih pretiravanj in brez enodnevnih senzacij obvešča svoje čitatelje zanesljivo, brzo in trezno. Kadarkoli so se v Evropi odigravali važni za-pletljaji, je bilo »Jutro« s svojo poročevalsko službo neprekosljivo. Tudi tokrat smemo reči, da smo te dni v polni meri vršili svojo dolžnost. V teku včerajšnjega dne so naši listi izšli v nič manj nego petih izdajah. Prvi ponočni izdaji »Jutra«, v kateri smo na čelu lista že objavili mirovni poziv belgijskega kralja, je ob 2. zjutraj sledila druga izdaja z važnimi podrobnostmi o Ribbentropovih moskovskih razgovorih, o delnem odhodu članov angleške vojne misije z Moskve itd.. V zgodnjih jutranjih urah pa smo mogli v posebni izdaji sporočiti naši javnosti že besedilo rusko-nemške nenapadalne pogodbe. Posebna izdaja je odšla z jutrnjimi vlaki deloma tudi na deželo Proti poldnevu je »Slovenski narod« objavil nadaljnje važne vesti, v drugi popoldanski izdaji ^Slovenskega naroda« pa smo mogli sporočiti važne informacije o neposrednih posledicah rusko-nemške pogodbe. Razumljivo je. da izkazuje javnost svoje priznanje z nadvse živahnim Doseganjem po naših listih. Mi bomo tudi prihodnje dni napeli vse sile. da bomo obveščali svoje čitatelje točno in zanesljivo
*	Otvoritev nove pogodbene pošte v Verze,ju. S 1 septembrom 1939 bo pričela poslovati nova državna pogodbena pošta Veržej. V okoliš te pošte bodo spadali kraji Veržej, Banovci, Bunčani in Grlava iz okoliša pošte Križevei pri Ljutomeru in Gornje in Spodnje Krak je iz okoliša pošte Ljutomer. Po vseh navedenih krajih se bo dostavljala pošta vsak dan razen ob nedeljah in državnih praznikih.
*	Novi grobovi. V splošni bolnišnici v Ljubljani je umrl g. Ivan Trtnik, poslovodja tobačne tovarne v pokoju. Zadnjo pot bo nastopil danes ob pol 18. — Nadalje je umrl v Ljubljani g. Franc Marn, železniški uradnik v pokoju. Pogreb bo jutri ob 16. izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti. — Pokojnima bla„ spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Dopust za kongres slavistov. Na prošnjo izvršnega odbora tretjega mednarodnega kongresa slavistov-slovanskih filolo-gov je minister za trgovino in industrijo dovolil nastavnikom filologom (slavistom) srednjih strokovnih šol ministrstva za trgovino in industrijo dopust v času od 18. do 25. septembra, da se lahko udeleže tretjega mednarodnega kongresa slavistov, ki bo letos v Beogradu.
Državno priznano Trgovsko učilišče Robida
s pravico javnosti Ljubljana, Trnovska ul. 15.
vpisuje v enoletni trgovski tečaj vsak dan.
Dijaki zavoda imajo ugodnosti rodbinskih doklad, žel. voznih kart itd. kakor dijaki državnih šol.
*	Še sto milijonov za regulacijo Save ao Zagreba. V teku leta. smo večkrat poročali o velikih regulacijskih delih na Savi od Jesenic pod Brežicami do žitnjaka. Za celotno regulacijo bo treba še sto milijonov dinarjev. Sleherni meter utrjenega brega stane 1000 din. Te dni so bila oddana dela za ureditev levega in desnega brega Sa. ve od Podsuseda proti Zagrebu na daljavo 6 kilometrov. To delo bo izvršilo podjetje inž. Antona Novaka za dva milijona dinar, jev. Razpisane so nadaljnje licitacije. Orjaški bager nad Podsusedom je neprestano na delu. Toda potrebni bi bili trije bagerji, toliko je dela pri čiščenju savske struge.
*	Lov na ribe na dnu morja. V Kašte-lanskem zalivu so se pričeli poizkusi z novim izumom ribiča Dinka Lepeša. V njegovi napravi lahko stoje trije ali štirje ribiči, nakar se potapljalnica, ki je her-metično zaprta, spusti v morje. Okrog naprave je posebna mreža, ki se avtomatično razpne, čim se zbere zadosti rib okoli luči. ki privablja ribe. Potapljaška naprava je privezana na posebno pomožno ladjo. na kateri je sesalka zraka in dinamo za oskrbo z električno lučjo. Za poizkuse je Lepeš dobil podporo ministrstva za po. ljedelstvo in ministrstva za promet. Dosedanji poizkusi še niso dali ugodnih rezultatov, ker v zalivu ni mnogo rib. Vobče je letošnji ribolov na morju zelo slab in je cena sardelam porasla že na 5.50 din za kilogram.
*	Nova palača borze dela z velikim delavskim zavetiščem je bila te dni dovršena v Skoplju. Gradbeni stroški so znašali 2 in pol milijona dinarjev. V delavskem za. vetišču je 140 postelj. Palača, ki je nov okras naglo napredujočega Skoplja, bo svečano otvorjena sredi septembra.
*	Občina Subotica obsojena zaradi žganja. Organi finančne kontrole so zaplenili v skladišču subotiške občine na Paliču 600 litrov močnega žganja, ki je imelo namesto dovoljenih 18 kar 20 stopenj. Zaradi tega je finančna oblast kaznovala občino Subotico z globo 92.000 din.
*	Velik požar blizu Sis"a. v vasi Leto-vaniču pri Sisku je nastal požar v viniča-riji Angeline čankove, soproge pokojnega hotelirja Milana Čanka iz Zagreba. Vini. čarija je bila krasno urejena z modernim pohištvom in raznimi gobelini. Ker je vsa viničarija z inventarjem vred pogorela, znaša škoda okrog 400.000 din, zavarovalnine pa je samo 150.000 din. Lastnica biva ta čas na otoku Hvaru, kjer ima hotel.
* Vlomilec Franjo Klemen na delu v Zagrebu. Znani vlomilec Franjo Klemen, ki je doma iz Postojne in je presedel že vrsto let v ječi, se je zadnje čase mudil v Zagrebu. Pred nekaj dnevi je bilo vlomljeno v trgovino Ivana Marušiča v Frankopan. ski ulici, od koder je izginilo za 30.000 din perila in drugega plena. Zagrebški kriminalisti so dognali, da je tatvino izvršil Klemen, ki pa je medtem že izginil iz Zagreba neznano kam in je za njim izdana
*	Vpisovanje v enoletno državno priznano trgovsko učilišče »Christofov učni zavod« — s pravico javnosti — Ljubljana, Domobranska cesta št. 15 se vrši dnevno dopoldne in popoldne Šolska izvestja in riovi ilustrovani prospekti brezplačno na razpolago pismeno ali osebno — Največji in najmodernejši zavod te vrste v državi. Novo šolsko poslopje! Edinstvena stro-jepisnica s 50 pisalnimi in računskimi stroji Zavod je potrjen od ministrstva, ima pravico javnosti (veljavnost izpričeval. rodbinske doklade. železniške karte). Šolnina zmerna Zahtevajte orosDekt!
*	Mlada žrtev igre s samokresom. Iz Varaždina poročajo, da se jc v vasi Hrast-nici po nesreči ustrelil 141etni Slavko škvorc. Imel je pri sebi nekatere prijatelje in jim je hotel pokazati samokres, kate. rega je bil našel preteklo nedeljo. Hotel je z njim ustreliti, pa je ravnal tako neprevidno, da ga je krogla zadela v glavo in je fant obležal na mestu mrtev.
*	Tragedija odpuščene služkinje. Pri nekem zagrebškem kavarnarju je bila v službi 201etna Emica Rački, doma iz Sušic. Nedavni večer pa jo je gospodar pognal iz službe, ker je imela poseben ključ od veže in stanovanja, katerega ji je napravil njen prijatelj. V obupu je šla Emica še tisto noč pod tramvaj, ki ji je odrezal obo nogi. Ljudem, ki so se zbrali okrog obu. panke, se je nudil pretresljiv prizor. Siroto so brž prepeljali na kliniko, toda izgubila je toliko krvi, da je kmalu izdihnila.
Proti mrazu	peč!
*	Krvavo razbojništvo v Glini. Ugledni trgovec Janko Korak iz Gline se je podal na jutrnji vlak, da se odpelje v Dubico na sejem. S seboj je ponesel 43.000 din in samokres. Iz zasede pa so ga napadli štirje razbojniki. Dva sta ga prijela za roke, tretji mu je vrgel suknjo čez glavo, četrti
la.
vogalu Krakovske ulice štev. 10 in Vrtne ulice štev. 8. last mestne občine ljubljanske. — Letos ne grade toliko novih hiš, kakor prejšnja leta. — Nove hiše rasto le bolj na periferiji, kakor v šiški. V mestu samem obnavljajo, preurejajo in olepšava-jo fasade in pročelja mnogi lastniki hiš. Stavbeniki opravljajo večinoma dela i manjšem obsegu. Omeniti bi bilo prenav ljanje fasade hiše štev. 11 v Dvorakovi ulici, last Zveze slovenskih zadrug. Delavci stavbne tvrdke Schell so spodnji del te zgradbe odbložili z obsekanimi kamnitimi ploščami, kar daje visokemu poslopju prijaznejše lice in soiidnejšo podlago. — Novo prevleko je dobila hiša v Tavčarjevi ulici štev. 13, dalje v Wolfovi ulici štev. 3, na Kongresnem trgu štev. 5 in vogalna hiša v židovski stezi štev. 5 in Gosposvetski ulici 5. — V prav prikupljivi sivkasto-beli barvi je na novo p re bolje na zunanjščina hiše štev. 15 v Knafljevi ulici in hiša Učiteljske tiskarne v Frančiškanski ulici. — Tudi vogalno hišo v Krakovski ulici štev 1 in Emonska cesta ravnokar na novo o me tavajo. — Zidarski odsek je postavljen tudi pred desno hišo mestnega magistrata, nekdanjo Galletovo hišo štev. 1 na ^stnem^Jrgi^	fasado.
Modni atelje »VERA«
telef. 24-63
ZOPET REDNO DELA.
u— Javna cestna dela. V Gajevi ulici, kjer je dograjena prekrasna palača zava. rovalne družbe -»Slavije«, že ves minuli teden prekopavajo cestišče, kjer številni delavci polagajo velike okrogle cevi za kanalizacijo. — Od Gradišča dalje po Simon Gregorčičevi ulici čez Vegovo in Knežjo ulico preko Novega trga in po drevoredu na Bregu, pod šentjakobskim mostom in po Grudnovem nabrežju proti Prulam pa polagajo uslužbenci poštne telefonsko-teh-nične sekcije telefonski kabel. — Utrjeval na in obnovitvena dela na Cankarjevem nabrežju se bližajo svojem izvršetku. u— Cigaletova ulica bo od Tavčarjeve do Trdinove ulice zaradi površinske obdelave cestisca od 25. t. m. dalje zaprta za vozni promet kakih 10 dni. To cestišče bo mestni tehnični oddelek utrdil spet na nov način in sicer s polpenetracijo cestišča. Tol-ceni kamen zvaljajo in pobrizgajo z bitu-menom, pozneje pa to plast posujejo še z
DANES PREMIERA!	Predstave ob 16., 19. in 21. uri.
Jean Pierre Aumont, Charles Vanel in Marta Labarr v krasnem francoskem filmu
C A C SAHAR A Puščava s svojo monotonostjo ustvarja globoka 9«ViWi vmmilA prijateljstva, mnogi iščejo v njej pozabljenje svojih razočaranj, drugi pa pustolovščine in ljubezen. KINO UNION, tel. 22-21
pa mu je odvzel listnico in samokres. Na I ostrim peskom in cestišče spet zvaljajo
............Ta Površinska obdelava je prav solidna
in traja tudi 3 do 5 let, pri samem avtomobilskem prometu pa zdrži tudi še daljšo dobo. Vendar je pa ta način površinske obdelave cestišč cenejši od zadnjič opisanega načina »chelmac« znatno trajnejši od že znanega sprameksiranja.
povelje enega izmed razbojnikov »Ubij ga!« je odjeknil strel. Korak je omahnil, razbojniki pa so pobegnili. Ranjenca so našli neki popotniki, ki so ga odpravili v bol. nišnico. Dva dni je ležal v agoniji, saj ima prestreljena tudi pljuča, zdaj pa se je njegovo stanje nekoliko izboljšalo in je dal orožnikom podatke, po katerih bodo lahko izsledili zločince.
.'V- ' .*'-'. . v, " i* -- •
'.• v' ; : .^ / •-•V'' '-•., '• vi
pec na velesejmu
u— Sokolski praznik na Vrhovcato. So.
kol na Viču priredi v nedeljo 27. t. ra. za svoje članstvo, naraščaj in deco v prijaznem gozdičku na Vrhovcah društveni piknik, na katerega vse društvene pripadnike bratsko vabimo. Za dobro prehrano bo vsestransko poskrbljeno. Pekli bomo na ražnju prašička, čevabčiče, ražnjiče in krompir. Tudi za zabavo bo vsestransko poskrbljeno, šaljive tekme in igre bodo krajšale popoldanske ure. Zbor vseh pripadnikov bo v nedeljo ob 13. na vrtu sokolskega doma, odkoder bo skupen odhod na Vrhovce. Bratje, sestre, naraščaj in de. ea, udeležite se piknika v polnem številu, da preživimo nekaj veselih uric v prosti naravi po trudapolnem delu, ki smo ga vložili v letošnjem letu pri proslavi 301etni-ce. V primeru skrajno slabega vremena pa bo prijateljsko popoldne v dvorani sokolskega doma. Bratje pevci naj se piknika zanesljivo udeležijo. Uprava.
* če imate radijski sprejemnik, morate I	P—. Ljubljanske občinske davščine in
imeti tudi dobro urejevano radijsko revijo, I	Pristojbine, plačljive za II. četrtletje pro
ki vas bo obveščala o vseh važnejših do-	računskega leta 1939-40. Lastnike inupra-
godkih po radijskem svetu in vam nudila I	vitelje hiš opozarja mestno poglavarstvo.
CIMEAN
ZOBNA KREMA
a— Jubilej našega planinstva. Pri Mariborski koči bo 9. in 10. septembra svečana proslava 20-letnice živahnega, plo-donosnega delovanja mariborske podružnice SPD.
a— Prostovoljna smrt v Dravi. Pri Sv. Ožboldu v Dravski dolini je naplavila Drava truplo 70-letnega Štefana Morija iz Velikovca. ki je v samomorilnem namenu skočil v Dravo.
'"MflVMMUHMBHBDBaBHBBHHBMigaMS
Din loo.ooo je zadela
23. t. m. srečka državne razredne loterije j predavateljev.
6 I
mm KINO SLOGA, tel. 27-30 ■■
Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri
UPOR V MAROKU
Napeta drama o tihotapljenju orožja v francoskih kolonijah.
Ferdo Haitner, Samuel Kohn. Odbor ima nalogo pripraviti vse potrebno, da se bo mogel pouk začeti že sredi septembra. V kratkem bodo razpisana mesta ravnatelja, ki bo stalno nastavljen in več honorarnih
štev. 86.834 in Din 60.000.— srečka štev. 83.519, ki sta bili kupljeni v
Bančni poslovalnici Bezjak,
Maribor, Gosposka ulica 25 — Tel. 20-97.
skrbno sestavljen pregled oddaj vseh ev ropskih radijskih postaj na dolgih, sred njih in kratkih valovih. »NAŠ VAL« izpol
da so dospele občinske hišne davščine (vodarina. gostaščina, kanalska pristojbina) za II. četrtletje sedanjega proračun-
njuje vse zahteve še tako razvajenega ra- I skega leta najpozneje do 15. avgusta t. 1. dijskega naročnika, poleg tega pa prinaša v plačilo. Nadalje opozarja lastnike vozil, v vsaki številki tudi obilo zanimivega in ki so obvezani ljubljanski občinski dav-
zabavnega branja, številka »Našega vala« za prihodnji teden objavlja obširnejše poročilo o podržavljenju radijskih oddajnih postaj v Beogradu in Zagrebu, zabaven podlistek »Nemi Armand«, rubriko »Radio in televizija« in »Kotiček za smeh«, poleg tega pa tudi obširen pregled aktualnih filmov. Mesečna naročnina na »NAŠ VAL« znaša samo 10 din, naroča pa se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5, kjer do. bite na ogled brezplačno številko. 2e v kratkem bo »NAŠ VAL« začel objavljati zanimiv roman, ki ga bo prevajal znani pisatelj Gustav Strniša. Pohitite torej z naročilom!
*	Družba sv. Mohorja izda v prvih dneb septembra prvi del Moderndorferjeve Slovenske Začetnice.
*	Uvedba brzojavne in telefonske službe pri pošti na Frankolovem. Dne 14. t. m. je bila pri pošti na Frankolovem uvedena brzojavna in telefonska služba.
Iz LinMfane
u— Le še nekaj dni in ljubljanske ulice bodo spet oživele. Po malem se že vračajo v mesto dijaki, ki še morajo opraviti po-navljalni izpit, potem bodo začele mamice dovajati novi naraščaj, ki bo polnil šte. vilne paralelke prvih razredov naših srednješolskih zavodov. Te dni se je treba zgla-siti zavoljo davčnega potrdila, brez katerega se noben dijak in dijakinja ne more več vpisati v srednjo šolo. Po davčnem potrdilu se določa višina šolnine. Kot osnova za določitev šolnine služi neposredni davek staršev, očeta in matere skupno, kakor tudi davek dijaka ah dijakinje, če premore davku zavezano imovino. Kdor plača letno manj kakor 800 din davka, ne plača šolnine, šolnina se določa po tabeli, ki se deli na dve skupini: na višje razrede in na nižje. Otroci staršev s Karadjordjevo zvezdo z meči so oproščeni vseh šolskih taks. Dijaki kakor starši so tudi že v skrbeh zaradi knjig v novem šolskem letu. Tu naglica ni prida zlasti ne pri kupovanju an-tikvarnih knjig. Ravnajte se točno po predpisih ravnateljstev posameznih srednješolskih zavodov!
u— Stavbna kronika poslednjih tednov. Za trinadstropnim poslopjem Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Prešernova ulici štev. 50 na dvorišču je zgradila Stavbna družba enakovisoko zgradbo, ki bo uporabljena deloma za stanovanja uradništva, deloma za poslovne prostore.
Tudi zunanjost hiše je dobila novo prevle. J jo 3. septembra na "svojem letnem teto-ko. — Stara, enonadstropna. hasa na voga- vadišču javni telovadni nastop. Podprimo
I vrle šentiljske Sokole, budne čuvarje na-1 še
scini na vozila, da je ta občinska davščina za drugo četrtletje tega proračunskega leta dospela v plačilo že 15. julija t. L Mestno poglavarstvo vabi zato vse prizadete davčne zavezance, naj poravnajo svoje obveze čimprej, najpozneje pa do 31. avgusta t. L ker bo moralo mestno poglavarstvo po tem roku prisilno izterjati davčne zaostanke in pri tem zaračunati zamudnikom 6% zamudne obresti in opo-minjevalne in rubežne stroške.
u— Uradništvo mestnega tehničnega oddelka je izročilo kot preostanek iz zbirke za venec pokojnemu Matiji Babšku Ciril Metodovi družbi 150 din. Iskrena hvala!
n— Ljubljanska drama potrebuje v novi sezoni večje število statistov. Gospodje in gospodične, ki imajo veselje do tega dela, naj se zglasijo v nedeljo 27. t. m. med 10. in 11. uro v dramskem gledališču kjer bo imel z njimi razgovor višji režiser prof. Osip šest.
u za mestne reveže so darovali: g.
I.Pielick, trgovec z južnim sadjem in zelenjavo v Lingarjevi ul., 20 kg graha v stročju in 18 kg paradižnikov za staro cukrarno; trgovina Lovro Demšar, Sv. Petra c. 4., 30 parov dolgih moških nogavic, 24 parov moških nogavic in 24 komadov črnih majic; g mg. ph. Rihard Su-šmk. lekarnar na Marijinem trgu, 300 din mesto venca na krsto blagopokojnega velikega župana v p. dr. Miroslava Lukana m v isti namen g. Oton Spende, Pražako-va ulica 15., 100 din. V znamenje obeh zadnjih daril je mestna vrtnarija položila na krsto dva preprosta venca s trakovi v mestnih barvah. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. u— Pozor, lovci! Člani lovskega društva Ljubljana se pozivajo,, da se v kroju udeleže pogreba bivšega odbornika dr. Lukana Miroslava. Pogreb se vrši danes ob 16. uri. — Odbor. (—)
Iz Maribora
a— Himen, v tukajšnji magdalenski cerkvi se je poročila najmlajša hčerka blagopokojnega dr. Ljudevita Pivka, gdč. Cveta, učiteljica v Dalmaciji, z g. Miroslavom Zejem, asistentom oceanografskega instituta v Splitu. Združil se je idealen sokolski par. Iskreno čestitamo! a— V St. Ilj! Vrli šentiljski Sokoli ima-
Montiranje nove peči v mestni pli.
narni. v kratkem bodo v modernizirani mestni plinarni montirali novo peč, ki bo proizvajala višje kalorični plin. S tem bo mestna plinarna veliko pridobila.
a— Snežni prestrežniki. Mestno poglavarstvo poziva posestnike vseh stavb, da namestijo do 1. novembra t. 1. na strehah snežne prestrežnike, kar je spričo vsakoletnih nesreč zaradi snega, ki pada s streh, in pa v svrho nemotnega prometa že nujno potrebno. Podrobnejša pojasnila pri mestnem gradbenem uradu in v pisarni Društva hišnih posestnikov.
a— Kvaren pojav. V zadnjem času se množijo v Mariboru selitve industrij in se napoveduje selitev tudi nekaterih drugih industrij. Med drugim je bil Maribor silno prizadet zaradi prenosa sedeža tukajšnje tekstilne tvornice Doctor & drug v Beo grad ter zaradi selitve tekstilne tvornice Zelenka &Cov Egipt. Sedaj pa se bo s 1. septembrom preselila iz Maribora v Zagreb industrijska tvrdka Jugoslov. Be-iersdorf, ki ima svoj obrat na Koroški cesti. škoda za Maribor je precejšnja.
a— Tatvine na jezuitskem vrtu. V noči na četrtek sta 18-letni Ivan G. in 19-letni Franc D. obrala slive na vrtu tukajšnjega jezuitskega samostana. Ko so ju zaslišali, sta izpovedala, da sta brezposelna in da sta hotela z zavžitjem sliv pregnati svojo lakoto.
a— Brezsrčna mati je utopila lastnega otroka. V bližini Kovačičeve gostilne pri Sv. Petru niže Maribora je naplavila Drava truplo novorojenčka. Truplo je bilo v polnem razpadu, vendar so bile na glavi rane in poškodbe. Brezsrčna mati je lastnega otroka takoj po porodu vrgla v Dravo. Orožniki poizvedujejo za neznano morilko lastne krvi.
a— Anonimna pisma pojasnjena. Poročali smo o številnih anonimnih pismih, ki so jih prejeli nedavno razni posestniki iz Radvanja in ob vznožju Pohor ja in ki vsebujejo pretnje s požigom. Sedaj so tezen-ski orožniki zajeli znanega požigalca 24-letnega Franca Lubajnška, ki je bil svoj čas zaradi neštetih požigov obsojen na 2 leti strogega zapora in ki je sedaj osumljen. da je zažgal gospodarske objekte posestnice Teje Pošinger v Razvanju. S tem bodo verjetno pojasnjena tudi navedena anonimna pisma.
peč telefon 32-52 -f^ v^,^ I
Iz Celja
p— Brezposelnost se je povečala. Pri
celjski borzi dela je bilo 10. t. m. v evidenci 300 brezposelnih (214 moških in 86 žensk) nasproti 343 (220 moških in 123 žen ske) 20. t. m. Delo dobijo: 2 hlapca, 1 ma-jer, 1 krojač. 1 pek, 2 mizarja in več de-kel, kuharic in služkinj ter po ena nataka. rica, sobarica, vzgojiteljica in gospodinja.
e— Na Okrešlju v Savinjskih planinah bo v nedeljo 27. t. m. ob 10. sv. maša za planince.
e— Planinci iz vse Slovenije se zberejo 3. septembra na planinskem taboru SPD na Plešivcu (Uršiji gori). Na predvečer bo do zagoreli kresovi, v nedeljo ob 9. bo služba božja v cerkvi sv. Uršule, nato slavnostno zborovanje. Dostop iz Slovenjega Gradca 4 ure, iz Guštanja 3 ure. Iz Celja je treba odpotovati v soboto z vlakom ob 16.
e— Kongres planinskih društev kralje, vine Jugoslavije bo 8. in 9. septembra v Nišu. O priliki kongresa bodo tudi razni izleti po Južni Srbiji in v Bolgarijo. Celjskim interesentom je podroben spored na razpolago pri podružnici SPD v Celju, kjer se sprejemajo tudi prijave najkasneje do 5. septembra.
Iz Murske Sobote
ms— Poizkus z avks«n<>m v Prekmurju.
Nekaj sto naprednih slovenskih kmetov je letos napravilo poizkušnjo z avksinom. To umetno rastilo se namreč primerno razredči z vodo ter potem v to raztopino namoči žito. Tako seme potem povzroči bujnej-šo rast rastline. Poizkusni laboratorij za fitodin je v Ljubljani. Nunska 10. Na pri. poročilo Zveze so naročila društva kmetskih fantov in deklet prekmurskega okrožja od novinarja Kača letos spomladi več doz fitodina. Poizkus so napravila s koruzo v sledečih krajih: črnelavci, Veščica. Pucon-ci, Sebeborci. Adrijanci in Gornji Petrovci. Sedaj prihajajo poročila, da se je kljub suši in pozni saiitvi koruze pokazal lep uspeh.
ms— S trgovske šole. V zvezi z odobrit, vijo zasebne dvorazredne trgovske šole združenja trgovcev v Murski Soboti se je izvolil na letošnji glavni skupščini šolski odbor. V ponedeljek 21. t. m. se je ta odbor takole konstituiral: predsednik g. Franc Ceh; podpredsednik g. Jože Benko, sin industrijalca; člani: Josip Brumen,
ms— Gradba orožniške vojašnice. Odobren je kredit za gradnjo nove orožniške vojašnice v Murski Soboti. Občina bo odstopila erarju nekaj parcel na marofu ob Radgonski cesti jod pogojem, da se grad. nja začne v teku dveh let, sicer preide zemljišče nazaj na sedanjega lastnika. Verjetno sc bo začela gradnja že letos.
ms— Že trgatvena veselica. V zvezi s tekmo koscev, ki jo bo priredilo Društvo kmetskih fantov in deklet v Pucindh, ter zborovanjem. na katerem bo govoril tudi okrožni tajnik, odvetniški pripravnik g. Štefan Kovač, bo v Pucincih 27. t. m. tudi trgatvena veselica. Bržkone je to letos prva trgatvena veselica v Prekmurju.
ms— Skrb za pogozdovanje. V zadnjih letih se je v raznih krajih Prekmurja opažalo izsekavanje gozdov, že v sami neposredni okolici Sobote je padlo nešteto orjaških dreves v gozdu nekdanjega grofa Sza. paryja. Strokovnjaki so resno izrekli svojo zaskrbljenost in obenem svarilo, da bo to v škodo prebivalstva. Ne samo, da se v nekaterih krajih že zdaj občuti pomanjkanje drv, bo vedno večja možnost nastopa suše, saj polja več ne bedo zavarovana pred vetrovi. Skrb oblasti za pogozdovanje je zato razumljiva. Kmetovalci dobijo na osnovi prošnje sreskemu šumarskemu referentu brezplačno v banovin ski Gozdni drevesnici v Murski Soboti razne gozdne sadike. Obdaja se bo vršila letos jeseni in drugo leto spomladi.
ms— Tombole gasilskih čet. Zadnja le. ta so postale tudi v Prekmurju tombole običajne. Poleg tradicionalnih letnih tombol Sokola in SK Mure. se odločijo pogosto zanje tudi razne gasilske čete. Tako bo priredila gasilska četa v Petanjcih 3. septembra tombolo na dvorišču v gostilni Me-kiš tudi domača gasilska četa.
ms— V Murski Soboti jc živo. Letošnje leto je bilo v Soboti toliko raznovrstnih prireditev predstav, veselic; tombol, tekem, zborovanj, gostovanj itd., zlasti še v zvezi s »Prekmurskim tednom«, da je mo. rala mestna gasilska četa svojo tradicionalno prireditev opustiti. Ker se splešno izraža potreba naglemu razvoju mesta primernega gasilskega doma, se je soboška gasilska četa obrnila s splošnim pozivom naravnost na prebivalstvo. Uspeh gotovo ne bo izostal.
Iz Kamnika
ka— Velikodušen dar. Odvetnik g. dr. Franc Trampuž je v počastitev spomina svoje prerano umrle soproge ge. Miljutine poklonil 500 dinarjev za mestne reveže.
ka— Kolodvor Kamnik mesto so v po-nedeljek pričeli graditi. Zdaj odvaža občina pesek in zemljo pred predorom, da iz. ravna teren za gradnjo. Občina se je tudi obvezala, da bo navozila kamenje za zidavo novega postajnega poslopja.
ka— Spomenik kamniškim žrtvam svetovne vojne je že postavljen. Zdaj so zgradili velik lok. ki veže obe polovici spomenika v skladno celoto. Lok je zgrajen iz porfirnih kamnov v železobetonskem ogrod ju in bo trdno naslonjen na visoki steber, na katerem so vklesana imena v vojni pa. dlih Kamničanov. V naslednjih dneh bodo še izravnali prostor okrog lipe in postavili nove klopi, tako da bo spomenik lahko odkrit 10. septembra. Odkritje bo združeno z veliko slovesnostjo.
RADI
Petek, 25. avgusta
Ljubljana 12: Slovenska pesem (plošče),
—	12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski orkester. — 14: Napovedi, poročila.— 19.30: Zanimivosti. — 19.40$ Nac. ura. — 20: Iz opere »Libuša« (plošče). — 20.10: ženska ura: Ali na i gre dekle v gospodinjsko šolo? (gdč. L. Blatnik).
—	20.'60: Violinski koncert g. Uroša Pre-vorška, pri klavirju prof. M. Lipovšek. —« 21.15: Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče.
Beograd 19.05: Orkester mandolin. — 20: Prenos iz Zagreba. — 22.15: Violin-ske skladbe. — 22.45: Komorna glasba s plošč. — Zagreb 20: Zvočna igra. — 20.30: ženski pevski kvartet. — 21: Zbor in so. listi. — 22.20: Lahka godba. — Praga 20.10: Pester spored. — 22.15: Variacije.
—	22.45: Plošče. — 23: češka glasba. — Varšava 21: Odrska muzika. — 22.25: Komorni koncert. — Sofija 18: Lahka godba in ples. — 19.15: Donizettijeva opera »Lui. sa di Lammermoor«". — 22: Ples. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16: Vesela muzika. — 18: Koncertna ura. — 21: Nemško bolgarski koncert. — 22.30: Lahka godba in ples. — Berlin 20.15: Glasba Joh. Straussa. — 21.10: Zvočna igra. — 22.30: Nočni koncert. — Miinehen 19.20: Kon. certni večer. — 21: Koračnice. — 22.35: Godba za ples. — 24: Nočni koncert. — Pariz 20: Zvočna igra in plošče. — 20.30: Simf. koncert.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
LIPSKI JESENSKI SEJEM I939.
ZAČETEK 27. AVGUSTA:
lu Gajeve in Tyrševe ceste, ki je stala regulacijske m» jBfrsg ffiogočgo ga-
60% POPUSTA NA NEMŠKIH ŽELEZNICAH. ZNATNI POPUSTI V DRUGIH DRŽAVAH
VSA POJASNILA DAJEJO:
ZVANICNI BIRO LAJPCISKOG SAJMA — BEOGRAD. KNEZ MIHAJLOVA 33/L
f čim večim ohiflfcnmt
rN ČASTNI ZASTOPNIKI:
ING. G. TONNIES, LJUBLJANA, TYRŠEVA 33, TEL. 27-62
JOSIP BEZJAK — MARIBOR, GOSPOSKA UL. 25, TEL. 20-97
Gospodarstvo
Angleški fant in francoski frank
Glede na napeto situacijo v Evropi, ki I je povzročila nervoznost na deviznem trgu je Angleška banka že v sredo izdala navodila glede omejitve terminskih kupčij v dolarjih, tako da je terminski nakup dolarjev praktično onemogočen Ti ukrepi pomenijo nekako uvedbo deviznih omejitev vendar ne v obliki deviznih predpisov, kakor v drugi državi, temveč v obliki priporočil Angleške banke zasebnim bankam, ki pa. se, kakor je to v Angliji vedno običaj, striktno izvajajo. Nadaljnji ukrepi v angleški kreditni politiki bodo izdani šele po prihodu ameriškega zakladnega tajnika Morgenthaua, ki bo prispel prihodnji teden v London V poučenih krogih zatrjujejo, da gre za pogajanja o vprašanju, v kakšnem obsegu so Zedinjene države pripravljene v okviru francosko-ameriško-an-gleškega valutnega sporazuma podpreti angleški funt.
Situacija francoskega franka je trenotno prav ugodna. Francija je bila od nekdaj dežela presenečenj. Francoski narod je v letošnjem letu stalne mednarodne politične napetosti pokazal veliko notranjo disciplino. V času, ko so druge dižave beležile beg kapitala predvsem v Ameriko, se je v Francijo pričel v znatnem obsegu vračati kapital, ki je prej pobegnil v druge države.
Po finančnih neuspehih zadnjih let, ki so dovedli do devalvacije francoskega franka. vlada danes popolno zaupanje v frank in je frank zopet ena najtrdnejših valut v Evropi. Dobo finančne in gospodarske slabosti je Francija nepričakovano naglo prebolela in danes je ves svet presenečen zaradi nagle finančne in gospodarske okrepitve Francije. Znaten obseg povratka kapitala iz inozemstva je povzročil, da je bil francoski valutni izravnalni fond primoran oddati Francoski banki za 5 milijard frankov zlata, da si na ta način ustvari razpoložljive rezerve v francoskih frankih za nadaljnje nakupe deviz in zlata. Zlati zaklad Francoske banke je znašal v začetku avgusta 98 milijard frankov. K temu je prišteti še 16 milijard frankov zlata, ki ga imata valutni izravnalni fond in fond za intervencije na trgu državnih papirjev. Okrepitev francoske valute je v zadnjih mesecih tem bolj značilna, ker so v istem času vse ostale države, ki še vzdržujejo zlato valuto, morale zabeležiti oslabitev položaja zaradi odtoka kapitala v druge države, zlasti v Ameriko. Patriotizem je bil v Franciji močnejši, nego bojazen, da bi zaradi eventualnih vojnih zapletljajev francoski frank izgubil na svoji vrednosti.
Preiskava proti delovanju cementnega in papirnega kartela
Na podlagi ugotovitve posebne komisije za pregled delovanja cementnega kartela, ki je bila imenovana 26. aprila 1.1. in je doslej pregledala delovanje tvornice v Beočinu, je trgovinski minister odredil, da se izvede preiskava proti cementnemu kartelu na podlagi členov 8. in 9. kartelne uredbe.
21 odlokom od 5. avgusta pa je trgovinski minister odredil v zvezi s povišanjem cen papirja tudi preisKavo proti papirnemu kartelu. Obenem je razveljavil novi cenik tega kartela, dokler se preiskovalno postopanje ne konča. Prepoved zvišanja papirnih cen je stopila v veljavo 11. avgusta.
člena 8. in 9. kartelne uredbe določata, da lahko trgovinsko ministrstvo vsak čas
odredi pregled delovanja kartelov in tudi včlanjenih podjetij, če se izkaže, da je izvajanje kartelne pogodbe ali posameznih določb in ukrepov škodljivo koristim narodnega gospodarstva ali če ogroža dru-
ge narodne koristi, odnosno samo utegne povzročiti tako oškodovanje, tedaj mora trgovinski minister odrediti preiskavo. Ze takoj po odreditvi preiskave sme prepovedati uporabo kartelne pogodbe odnosno določb, sklenjenih na osnovi te pogodbe, kar je sedaj storil glede papirnega kartela. Po uredbi se smatra zlasti za ogrožanje koristi narodnega gospodarstva, narodnega blagostanja ali javnih koristi, če se določijo, vzdržujejo ali zvišujejo cene čezmerno visoko glede na produkcijske stroške. Uredba daje oblastvu dovolj možnosti, da v redu izvrši preiskavo in je minister tudi upravičen odrediti pregled vseh včlanjenih podjetij, pri čemer imajo organi ministrstva pravico vpogleda v vse poslovne knjige in vse ostale spise in se preizkusno postopanje lahko razširi tudi na tehnično ureditev in produkcijski način ,ki se drugače smatrata za poslovno tajnost.
Revizija carinskega zakona
Kakor smo že pred meseci poročali, s§ priparvlja revizija sedanjega carinskega zakona. Gospodarske organizacije zbirajo gradivo za to revizijo tako glede carinskih postavk kakor tudi glede carinskega postopka.
Finančni minister je izdal odlok o spremembi pravilnika o poslovnem redu v finančnem ministrstvu. S tem odlokom se v finančnem ministrstvu ustanavlja nov oddelek, in sicer »oddelek za kontrolo in organizacijo službe«. V delokrog tega oddelka spada kontrola carinskih ustanov glede pravilne uporabe carinskih predpisov ter rednga in enotnega izvrševanja službe, nadale koordinacija dela z ostalimi oddelki ministrstva in z oblastmi drugih resorov glede predpisov, ki so v zvezi s carinsko službo. Končno bo ta oddelek zbiral in urejeval gradivo iz carinske prakse, da bo na razpolago, kadar se potrebuje pri izdajanju novih predpisov in zaradi pripravljanja načrtov zakonov, uredb in drugih odlokov Obenem bo ta oddelek zbiral in hranil gradivo, ki se nanaša na motive pri določitvi Dosameznih predpisov, razpisov in pojasnil načelnega značaja, v kolikor je to gradivo važno za sestavo ncvih carinskih zakonskih predpisov
S spremembo pravilnika o poslovnem redu v finančnem ministrstvu se obenem ustanavlja nov »tarifno-tehnični oddelek«. V delokrog tarifno - tehničnega oddelka spadajo posli, ki se nanašajo na spore zaradi kakovosti blaga in uporabe carinske tarife v zvezi s tozadevnimi določbami pravilnika o carinskem zavodu, kakor tudi vsi ostali posli v zvezi z vparša-njem uporabe carinsko-tarifnih odredb.
Izvoz jabolk v NemSifo
Pozivajoč se na svojo okrožnico z dne 19 julija t. 1., obvešča Prizad interesente, da je za izvoz svežih nepakiranih jabolk v Nemčijo v teku tega četrtletja po nem-ško-jugoslovenskem kliringu rezervirana vsota nadaljnjih 500.000 mark Prizad mora z obžalovanjem ugotoviti, da so nemška merodajna oblastva znižala ceno za nepakirana zgodna jabolka jugosTnven-skega izvora od prejšnjih 20 na 15 RM za 100 kg franko jueoslovensko-nemška meja. Za prodajo franko madžarska meja se zviša cena na 16.50 RM. Znižanje cene je v glavnem povzročila kakovost prejšnjih pošiljk, ki v mnogih primerih niso bile zadovoljive.
Prizad poziva izvoznike, da na gornji kontingent izvažajo le taka jabolka, ki ustrezajo pogojem uredbe o kontroli sadja in sadnih izdelkov, namenjenih za izvoz, ker se bo na ta način lahko dosegla vsaj za bodoče boljša cena. Izvozna premija podpisane družbe, ki je bila razpisana z omenjeno okrožnico v znesku 25 din za vsakih 100 kg jabolk, uvoženih v nemško carinsko področje do 24. septembra letos, velia tudi za novi kontineent. Bla?o se lahko prodaja samo za takoišnje plačilo. Uvažanje neprodanih količin jabolk v Nemčijo zaradi kasnejše prodaje ali kon-singnacije je prepovedano. Do nadaljnjega odloka je prepovedano prodajati jabolka po zffornjih cenah za carinski uvoz v Nemčijo po 24. septembru Za izvoz svežih jabolk v Nemčijo veljajo tudi splošni predpisi, ki jih vsebuje okrožnica od 15. julija, kakor tudi pogoj od 19. julija ter okrožnica od 8. avgusta, kolikor niso spremenjeni z določili današnje okrožnice.
Prizad obvešča z okrožnico vse izvoznike, da so za prodajo svežih češpelj v Nemčijo na naš carine prost kontingent določene naslednje cene: 14 mark za 100 kg I >«špelj franko jugoslovensko-nemška me- '
ja in 15.50 marke franko madžarsko-nem-ška meja. Naš izvozni kontingent znaša 161.000 metrskih stotov. Fakturna vrednost svežih češpelj se mora izvozniku na-kaazti preko Prizada zaradi kontrole prodajnih cen in prodajnih pogojev.
Prizad je nadalje izdal okrožnico, v kateri sporoča, da je za izvoz svežega grozdja v Nemčijo določen kontingent 500.000 mark. Za prodajo svežega grozdja v Nemčijo je Prizad določil naslednje cene: 26 mark za 100 kg smederevskega grozdja in 22 mark za 100 kg ostalega grozdja zgod-nih sort, vse neto v zavojih po 15 kg franko jugoslovensko-nemška meja; cena pri prodaji franko madžarsko-nemška meja se poviša za 1.50 marke. Zaradi pospeševanja izvoza svežega grozdja je družba razpisala izvozno premijo 25 din za 100 kg, ki velja za čas do 31. decembra t L Izvozno premijo morajo izvozniki upoštevati pri kalkulaciji.
Gospodarske vesti
= Povišanje izvoznih kontingentov za mehki rezani les. Iz Stockholma poročajo, da so vse države, včlanjene v evropskem kartelu mehkega rezanega lesa, potrdile sklep konference 2. avgusta v Stockholmu, kje rje bilo z večino glasov sklenjeno, da se letni izvozni kontingenti linearno povišajo za 10% in sicer od 2,903.200 na 3, 193.520 standardov. Izvozna kvota za Jugoslavijo se poviša od 134.400 na 147.840 standardov. Navzlic temu sklepu je prišlo do nadaljnje okrepitve cen na angleškem trgu, kjer je cena mehkemu rezanemu lesu medtem narasla na 14/10 funta nasproti 10/5, kolikor je znašala najnižja cena v lanskem letu.
= Italijanska zunanja trgovina. Po naj novejših podatkih je znašala vrednost italijanskega izvoza v prvih sedmih mesecih letošnjega leta 4.73 milijarde lir (lani 4.48), vrednost uvoza pa se je skrčila na 5.91 milijarde lir (lani 6.95). Deficit italijanske trgovinske bilance se je torej znatno zmanjšal in je znašal letos le 1.18 milijarde lir, lani pa v istem razdobju 2.47 milijarde lir.
= Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Marije Plevčak, posestnice v Do-bovcu, in Marije Bauman, rojene Plevčak, posestnice v Ločjem dolu (poravnalni upravnik dr. Janko Leskovar, odv. v Rogatcu; poravnalni narok pri okrajnem sodišču v Rogatcu 30 septembra ob 9., prijavni rok do 25. septembra).
— Bistrih rek in potokov je pri nas mno. go, rib v njih pa mnogo premalo! Imamo tudi mnogo jezer, kjer bi lahko gojili znatno več rib, kakor jih gojimo. Naše vode so zlasti prikladne za postrvi. Kako ceni zunanji svet te plemenite ribe, nam pričajo Angleži, ki radi hodijo k nam lovit postrvi. Koliko dela nas še čaka na polju ri-barstva in koliko lepih sadov se nam obe. ta, če bomo znali to delo prav organizirati!* V okviru jesenske banovinske kmetijske razstave na ljubljanskem velesejmu od 2. do 11. septembra bo tudi gospodarska razstava. Na nji bomo videli stanje ribir-stva zlasti v zaprtih vodah. Videli bomo, kako se plode in rede postrvi. Krapov bi lahko redili pri nas mnogo več. Ta panoga ribogojstva je pri nas še zanemarjena. Na velesejmu bomo videli, kako je treba krape rediti. Prikazana bo tudi površina naših ribnikov glede na možnost, izko. riščanja. Videli bomo male kmetske ribnike in način, kako jih treba smotrno izkoriščati. Naj torej ne bo ribiča, ki si ne bi ogledal te zanimive razstave! (—)
= Tudi sirarstvo nam prinaša lepe dohodke. Ozrimo se malo nazaj in videli bomo, da še ni dolgo tega, ko zares dobrega domačega sira sploh še nismo poznali. Izdelovali smo sir tudi doma, toda po mestih i so ljudje kupovali samo uvoženi sir. Zdaj i
| pa imamo številne vrste domačega sira, s 1 katerimi lahko stopimo v svet in tekmujemo z raznimi vrstami inozemskega priznano dobrega sira. Naše sirarstvo je doseglo že lepe uspehe doseže pa lahko še nov razvoj, če bomo lepo započeto delo smotreno in pridno nadaljevali. Od 2. do 11. septembra bo jesenska prireditev ljubljanskega velesejma, kjer bomo videli sadove našega prizadevanja na polju sirar-stva. Razstavljene bodo vse vrste našega domačega sira in posetniki se bodo lahko prepričali, da Slovenija v sirarstvu pred-njači drugim pokrajinam Razstava bo najboljša propaganda za naš domači sir. našim sirarjem vzpodbuda, gostom iz drugih krajev države in inozemstva pa velika privlačnost. (—)
= Licitacije. Dne 4 septembra bo pri štabu mornarice kr Jugoslavije v Zemunu licitacija za dobavo 4000 zimskih volnenih mornariških maj. Dne 20. septembra bo pri direkciji pomorskega prometa v Splitu licitacija za dobavo verige za sidra. Dne 25. septembra bo pri 1. oddelku vojnotehnične-ga zavoda v Hanrijevu pri Skoplju licitacija za dobavo asfalt-laka, vazeline, grafita, nafte, petroleja, parafinskega olja, mila za pranje, kavstične sode. tovotne masti, olja za ležaje, govejega loja, denatur. alkohola, mavca, želatine, cilindrskega olja, 28. septembra pa za dobavo zakovic, žice, žag, žebljev, železne pločevine, karbida, vijakov. azbesta, klingerita, manometrov in termometrov.
Borze
24. avgusta
Na ^jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinSki čeki nespremenjeno 14.30. Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 32.35, v Beogradu pa po 32.87. AngleSkl funti notirajo na svobodnem deviznem trgu nespremenjeno 258.
Na zagrebškem efektnem tržišču se Je Vojna škoda pri mirni tendenci trgovala po 464 (v Beogradu po 465). Zaključki« bili še v S«/® Blairovem posojilu po 103.
DEVIZE
Ljubljana. oficielni tečaji: London
205.65 — 208.85, Pariz 116.12 — 118.42, New York 4375.50 — 4435 50, Curih 995
—	1005, Milan 231.45 — 234.55, Praga 149.75 — 151.25, Amsterdam 2356—2394, Berlin 1761.12 — 1778.88, Bruselj 743 — 755. Tečaji na Svobodnem trgu: London 256.40 — 259.60, Pariz 144.84 — 147.14, New York 5459.66 — 5519.66. Curih 1239.87 — 1249.87, Amsterdam 2937.56 — 2975.56, Bruselj 926.40 — 938.40.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.7475, London 20.76. New York 443.50, Bruselj 75.10 Milan 23.30, Amsterdam 238. Berlin 177.50 Stockholm 107.0250, Oslo 104.30, Kdben-havn 92.6750, Sofija 5.40, Praga 15.05, Varšava 83, Budimpešta 87, Atene 8.90, Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 463 — 465 (464). 6«/o begluške 87—87.75, 6% dalm. agrarne 83 bl., 6®/0 šumska 80
—	82, 7<>/o stabiliz. 100 50 den., 7«/. invest. 100 — 101.50, 7o/0 Seligman 100 — 102, 7% Blair 94.50 den.. 8o/„ Blair 102 — 103 (102); delnice: Nar. banka 7300 den., PAB 205 bJ., Trboveljska 176 bl., Gutmaan 51 bl.. šečerana Osijek 80 den., Osiječkalje-vaonica 153 bL
Beograd. Vojna škoda 464.75 — 465.50 (465), 4Vo agrarne 61.50 den. (61.50), 4®/e severne agrarne 58.50 den., 6«/® dalm. agrarne 82.75 — 83 (82.90), 6«/o begluška 87—87.50 (87), 6°/o šumSke 81.25—82.25 (80 — 83), 70/, Blair 94.25 den. (94.25), PAB 207 den.
Blagovna tržiSča
ŽITO
T ChieagO, 24. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 70.50, za dec. 71.50, za
maj 72.."'
PANATOMIC - X
PLUS-X
SUPER-XX
Novi Kodak filmi
— še večja občutljivost — še finejše zrno
— nepovišane cene!
FX - (27°)
PX-(29°) SXX-(32°)
Panatomic X je pankromatski film z 27° občutljivosti. Ima posebno fino zrno, tako da ga lahko povečamo do največjih formatov. Popolnoma verna reprodukcija vseh barv ter jasna in briljantna gradacija so ga postavile na prvo mesto kot film za vsako razsvetljavo to vsakega amaterja. Dobiva se v vseh formatih
Plus-X je specialni pankromatski film za kamere malega formata (Rettoa, Rettoette itd.) to ima 29» občuti ji vostL Dovršeno reproducira vse barve to ima posebno fino zrno, tako da morete Vaše male negative povečati do največjih formatov.
Super-XX predstavlja najbolj občutljiv pankromatski film finega zrna za najkrajše osvetlitve. Njegova občutljivost od 32° omogoča moment-posnetke v gledališču, najkrajše osvetlitve pri sportskih posnetkih, kratka osvetljenja pri slabi razsvetljavi itd. Dobiva se v vseh formatih.
KODAK d. s 0. j. ZAGREB
SR Winnipeg, 24. avgusta. Začetni tečaji: pešnica: za sept. 70.50, za okt. 62, za dec. 64.50, za maj 67.25.
-f- Novosadska blagovna borza t m.). Tendenca nesprem. Pšenica: stara (78/79 kg); baška, sremska. slavonska 147 —149: iužnoban 146—149 Ri: baška nova 140 — 142.50. Ječmen: baški, sremski, novi 124 — 126. Koruza: baška in pariteta In-djija 117 — 118. Moka: baška to banatska >0g< to >0gg« 230 — 240; >2« 210 — 220; >5« 190 — 200; >6« 170 do 180; »7« 145 — 155; >8« 117.50 do 122.50. ITCžoi: baški, sremski beli, brez vreč novi 265
—	267.50. Otrobi: baški v jutastih vrečah 105 — 107; sremski v jutastih vrečah 102
—	104; v banatski, v jutastih vrečah 100
—	102.
qp Budimpešta«ska terminska borza (24. t. m.). Tendenca čvrsta. Koruza: za sept. 19.18 — 19.22.
BOMBA2
T Llverpool, 23. avgusta. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za avg. 4.68 (prejšnji dan 4.68), za dec. 4.40 (4.39).
w----^-
Nova zveza Ptuj—Slovenske gorice
S 1« septembrom se uvedejo krožne poštne vožnje
Dfll4	otrmidfo	tvi Pa^Vmr*_Ctt	UO1/\TOVI ;
Ptuj, 23. avgusta
Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani je otvorila v začetku leta 1937. potniški avtomobilski promet na progi Ptuj—Haloze, dne L septembra letos pa ga bo razširila tudi na progo Ptuj—Slovenske gorice; s tem dnevom bo uvedla krožne poštne avtomobilske vožnje v dolžini 40.9 km na progi Ptuj—Sv. Urban— Sv. Bolfenk v Slov. goricah—Sv. Andraž v Slovenskih goricah—Juršinci (Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah)—Ptuj. Poštni avtobus bo obratoval dnevno dvakrat. Pri prvi vožnji bo odhajaj iz Ptuja ob 6. uri to se vračal v Ptuj ob 7.35; pri drugi vožnji bo odhajal iz Ptuja ob 13.30 in se vračal v Ptuj Ob 15.05.
Da bo vsemu prebivalstvu ob progi omogočeno priti po najkrajši pod v Ptuj in se vrniti po najkrajši poti, se bo spreminjala smer voženj vsaki drugi dan, kap kor je to pri avtomobilskem prometu v Haloze. Ob lihih dneh (1, 3, 5,) bo obratoval poštna avtobus pri vožnji v smeri Ptuj—Sv. Urban—Sv. Bolfenk—Sv. Andraž—Juršinci (Sv. Lovrenc)—Ptuj, pri drugi vožnji pa v smeri Ptuj—Juršinci (Sv. Lovrenc)—Sv. Andraž—Sv. Bolfenk —Sv. Urban—Ptuj. Ob sodih dneh (2, 4, 6 itd) bo obratoval pri prvi vožnji v smeri Ptuj—Juršinci (Sv. Lovrenc)-—Sv. Andraž—Sv. Bolfenk—Sv. Urban—Ptuj, pri drugi vožnji pa v smeri Ptuj—Sv. Urban —Sv. Bolfenk—Sv. Andraž—Juršinci (Sv. Lovrenc)—Ptuj. Zveze k vlakom m od vlakov so ugodne, podrobni vozni red pa bo razposlala poštna uprava. Voznina je določena s 70 par od kilometra. Na progi so 4 vmesne poŠte, ki bodo prejemale to odpravljale poštno tvarino dnevno dvakrat, medtem ko so jo pri sedanjih vožnjah s konjsko vprego prejemale šele v poznih popoldanskih urah.
Prebivalstvo tega dela Slovenskih goric je zelo pogrešalo avtomobilsko zvezo s Ptujem, kjer je najbližnja železniška postaja. Novo prometno sredstvo bo predvsem koristilo prebivalstvu našega podeželja. Nujno potrebno je nadaljnje reševanje velikega problema, ZboJjšati poštne zveze po podeželju z uvedbo avtobusnega prometa povsod tam, kjer so za to dani pogoji, predvsem pa tam, kjer ni železnice to kjer so oddaljeni kraji še do danes brez rednih prometnih sredstev. To nalogo bo treba začeti izvajati takoj že povsod tam, kjer ni za to nobenih pravih ovflr, kakor je primer pri zaprošenem razširjenju poštnega avtomobilskega prometa Ptuj—Haloze na gornji del Haloz, to je na progo Ptuj^yrpys^P0dlehnik—Np-
va Cerkev—Sv. Trojica v Halozah, in kakor je primer pri zaprošenem razširjenju poštnega avtomobilskega prometa Ptuj— Slovenske gorice tudi na obdravski del Slovenskih goric, to je na progo Ptuj— Vurberg—Sv. Barbara pri Mariboru; v obeh teh primerih sta na razpolago premalo zaposljena šoferja to avtobusa, kritje za gorivo to amortizacijo pa je najti bogato v dohodkih od potnikov to ukinjenih izdatkih za vzdrževanje poštne zveze s konjsko vprega
Kako trpijo gosto obljudene vasi po oddaljenem podeželju zaradi pomanjkanja avtobusnega prometa, pričajo prošnje to vloge prebivalstva na 32.5 km dolgi progi Ptuj—Rogoznica—Dornava—Hlaponci Polenšak—Save i—Sv. Tomaž pri Ormožu — Korač&ce — Peršetinci—Hranjigovci— Ključarovci — Lunače—Lešnica—Strmec Dobrava—Ormož. poŠta—Ormož — Kolodvor, ki so jih prizadeti vložili na poštno ravnateljstvo ta poštno ministrstvo. Našemu podeželju je treba pomagati z boljšimi postnimi zvezami ta z uvedbo rednega avtomobilskega potniškega prometa.
Razširjenje poštne avtomobilske službe, pri čemer velja upoštevati razne krajevne razmere, je v korist splošnosti in šele resnično to pravo zboljšanje poštnega in potniškega prometa. V interesu naroda in gospodarstva je, da se avtomobilizira vsaka poštna zveza, pri kateri se ni bati, da bi poštna uprava doplačevala tudi tedaj, ko bo že udomačena v pokrajini Sodimo, da mora smatrati poštna uprava uvajanje poštnega avtomobilskega prometa za najvažnejšo nalogo bodočnosti.
din, se bo dobila v šoli. Vsi učenci iz tujih šolskih okolišev te meščanske šole morajo pri vpis	•J,"*:ti tudi izjavo občL
svojega bivališča, da bo ona prispevala za učenca k vzdrževanju meščanske šole. Vse pristojbine, ki jih bo moral vsakdo plačati pri vpisovanju bodo objavljene na šol-
BCufrBpmi BSA ipm J05TB11 'piSap JUSBToO PJB
navodila, naj jih učenci še pred vpisovanjem prečitajo.
Maugham — vitez častne
Pisatelj Sommerset Maugham je bil prošle dni imenovan za viteza francoske Častne legije. Kakor Shaw in Wells, »pada Maugham med angleške pisatelje, ki so že davno pred svetovno vojno dosegli priznanje v svetu, a so kljub temu še danes podjetni in čili ter delavni.
Maughamu je zdaj 65 let. Večji del svojega življenja preživi v Franciji, kjer ima vilo na Cap Ferratu. Maugham je študiral v Nemčiji. Obiskoval je univerzo v Heidelbergu in je po svojem poklicu prav za prav zdravnik. Seveda pa ne izvršuje prakse, ker se bavi samo s pisateljevanjem V svoji avtobiografiji »The sum-mung up« piše, da pomeni njemu funkcija človeškega razuma več nego funkcija telesa. Maugham ima v Angliji brata lorda Maughama, ki je ugleden sodnik.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
Naše šole
S— Državna meščanska šola v Tržiču. Popravni izpiti bodo v četrtek dne 31. t. m. ob 8. uri. Razredni ™T>ravni izpiti pa bodo 1. to 2. septembra od 14. do 18. ure to sicer prvi dan za vse prve razrede, drugI dan pa za vse učence ostalih razredov. Vpisovanje učencev v L razred bo 1. septem. bra od 8. do 12. ure, za vse ostale učence pa bo vpisovanje 2. to 4. septembra od 8. cko 12. ure. V I. razred se lahko vpišejo učenci, ki so dovršili IV. razred ljudske šole ali kak razred višje narodne šole. ter so rojeni po 1. januarju 1925. Vsak učenec mora prinesti k vpisovanju zadnje šolsko izpričevalo (ne knjižioe), ter kolkova-no davčno potrdilo; oni učenci, ld se vpišejo ▼ I. razred naj pridejo k vpisovanju v spremstvu staršev, ter naj prineso seboj tudi krstni list Prijava za vpis, ki jo je treba izpolniti in kolkovati 9 kolkom za 5
A. REIN IN DRUG Zagreb,
GAJEVA 7.	MCA 15.
obvešča neobvezno: Pri današnjem žrebanju V. razreda 88. kola državne razredne loterije so bili izžrebani sledeči dobitki: DIN 40.000.— št. 76400 DIN 80.000.— St. 28251 69876 88650 DIN 24.000.— št. 92187 DIN 20.000.— št. 82402 DIN 16.000.— št. 58608 74179 DIN 12.000.— št. 50185 DIN 10.000.— št. 80028 88928 46407 47029 60603 61278 81989 90899 PO DIN 8.000.— 7135 11211 16212 21907 25862 26951 30091 85915 59298 96800
PO DIN 6.000.— 8905 8682 19288 25800 29152 87258 59946 68797 67886 70002 78821
PO DIN 5.000— 188 6068 7817 15499 1551S 18987 22348 81068 88880 42170 48502 49887 51S21 51793 54657 57810 87778 98163
PO DIN 4.000.— 6872 7055 8248 18817 14475 15708 83012 38013 40864 48174 50670 54458 56001 63144 63774 68731 78005 79078 79528 82225 85928 87881 88197 89596 90403 94877
Razen tega je bilo izžrebanih še 1300 ttevilk dobitkov po din 1.000.—.
Prihodnje žrebanje bo 29. t. m. v Splitu. Popolno uradno listo dobitkov. Izdano in Kontrolirano od same državne razredne loterije, torej brez vsakih pogreškov, nošljemo vsakomur na zahtevo.
Za pravilnost številk, zaradi telefonskega prenosa tvrdka A. Reln In drug ne nosi odgovornosti.
»JUTRO« št IffL
8
Petet, 2& VUL1939
V njihovih rokah ie usoda Evrope
K> e b r u n
Da 1 a d i o*
Chamberlain
Kralj Jurij VI
Stroga nevtralnost v vsakem primera
V Bruslju so se sestaS zunanji ministri Belgije, Danske, Finske, Luksemburške.
Holandske, Norveške ln švedske In so sklenili resolucijo, ki poudarja, da ostanejo njih države ne glede na mednarodne za-pletljaje strogo nevtralne
Hea^lekl
Hitler
Ribbentrop
Sta Itn
Mol ot
Ciano
Belgijski kralj Leopold
Danski kralj Kristijan
JSocveSdi kralj Haakon
j&HNfefld knd) Gustav
Maginotova črta v zraku
Vpralanfe obrambe velikih mest pred letalskimi napadi
Pariški »Jour« je objavil članek, ki na velezanimiv način razpravlja o vprašanju pasivne obrambe velikih mest v primeru vojne. Prebivalcem velikih mest je treba pomagati z ustvaritvijo »Maginotove čr. te v zraku«. Takšna obramba bi v znatni meri preprečila napade sovražnih letal, že v svetovni vojni se je Italija na ta način zelo spretno ubranila avstrijskih aeropla-nov. ki so skušali napasti Benetke.
Generalni štab v Calais-Meudonu je proučil ves problem in na podlagi njegovih zaključkov so napravili francoski vojaški činitelji sklep, da izpopolnijo službo z vodljivimi baloni, ki bi utegnili s po. močjo posebnih kablov v zraku stvoriti neprobojno bariero proti sovražnim letalom.
Poseben tip takšnih balonov je zgradil polkovnik Letoumer. Njegovi baloni se lahko dvignejo v višino 7000 m, celo do 9 m, teoretski maksimum znaša celo 30 tisoč m
Namen teh balonov je, držati kable, ki so zelo gibki in ni mogoče leteti ne mimo njih, niti mimo žic, s katerimi so pove. zani med sabo. Kadar se letalo le dotakne takšnega kabla, je njegova usoda zapečaten. Zruši se na zemljo in se razbije.
»Balonski zid« deluje ne samo konkretno. marveč tudi psihološko na pilote sovražnih letal, ki dobro vedo, kaj jih čaka, če se približajo mreži balonov. Zato m<>
rajo odvreči bombni tovor izven omrežja balonov — ali pa se odločiti za propast letal, obenem seveda tudi za lastno smrt.
Za obrambo Pariza hi po izvajanjih pi. sca zadostovalo 250 balonov, kar predstavlja strošek približno sto milijonov frankov. S to vsoto bi Parižani dobili obrambo v podobi Maginotove linije v zraku. Pozabljena bi bila plinska vojna, ki ustvarja več strahu nego dejanske škode, nepotrebne bi postale maske proti plinom, odveč bi bila zaklonišča in evakua- ^__________r_o_________
cije. Demoralizacija vojnega nasprotnika j ^r pošteno premlatili, a tudi to ni bi bila skoro nemogoča stvar.	gin.
Zakon z veliko starostno railiko
Na Poljskem govore ta čas mnogo O poznem ljubezenskem romanu neke S4letne ženske iz vasi Zarczyckieja, ki se je splošno presenečenje svojih sorodnikov In znancev poročila z lSletnim kmečkim fantom. Zaman v« sorodniki cbeh trudili, da bi zakon preprečili. Poroka je bila te drri.
Kakor se je izkazalo, je imela stara vtkx va dosti snubcev, kajti poleg lepega gospodarstva je imela tudi 6000 zlotov v gotovini. Vse konkurente pa je potolkel 18 letni fant, ki si je znal pridobiti ljubezen in zaupanje stare ženske. Na dan pred poroko so ga njegovi razkačeni tekmeci
Topovske krogle iz cilindra
Mirovna pogajanja s čarovnsskiin trikom
Ko so bili Francozi zaposleni z osvajanjem Alžira in se je vojna sreča nagibala zdaj sem zdaj tja, so med nekim premir. jem povabili poglavarje sovražnih rodov v svoj glavni stan, da se tam ž njimi podrobno pogovore. Pogostili so jih z najboljšim, kar so imeli, in za zabavo so bili povabili tudi znanega čarovnika Houdina, ki je ob koncu svorjega predvajanja potegnfl iz cilindra toliko in toliko tucatov topovskih krogel.
S to točko Je pa napravil na zbrane
Pogled na Kremelj v Moskvi
orabske odličnike mogočen vtis. Z velikan, skim začudenjem so gledali, na kakšen način si Francozi pridelujejo svojo municija, vsak se je vpraševal: »Ka*co bi se mogfi z uspehom boriti proti narodu, ki si lahko nasuje vso potrebno municijo kar iz prvega klobuka?« Pri posvetu, ki so ga imeli po teg pogostitvi, so si bili edini v tem, da si takšnih virov za bojevanje pač ne morejo privoščiti, in so sklenili, da sprejme, jo brez nadaljnjega obotavljanja francoske mirovne pogoje. Francozom je bilo to aeio prav, kajti tudi zanje je bila vojna zvezana z velikimi izgubami in jim je šta že na živce.
V rusko-turški vojni L 1877. je bomba priletela v šotor generala Skobeljeva. Preden se je mogla razpočiti, jo je neki vojak zagrabil z obema rokama in jo vrgel v sod z vodo. General je vojaka za to pogumno dejanje pohvalil in je dejal: »Kaj ti je ljubše, križ sv. Jurija ali sto rabljev?« Hrabri mož je vprašal oklevajoče: »Eksoe-lenca, koliko je vreden križ sv. Jurija?« — »Kakšnih trideset rubljev,« je odvrnil general, »toda čast je vendar več!« — »Nu, ekscelenca,« se je odrezal vojak, »tedaj bi vas prosil za križ in sedemdeset rabljevi«
fcjar je bUn podptfipvi* nHbHMmfta p^f^Vfh # m 1'UHMUIIM^b
Kulturni pregled
Poljski spis o Srednji Evropi
V usodnem času, ko se tarejo med seboj močne in razgibane sile, da vtisnejo Evropi nov obraz in vsilijo slabotnim narodom svojo voljo, vznikajo načrti, kako uravnovesiti te politične sile in zavarovati življenjske interese narodov. V letih velike vojne (1915) je iziišlo mnogo disku-tirano delo nemškega teologa in politika Friedricha Naumanna (1860 - 1919) »Mit-teleuropa«. Bil je to prvi smotrni in do vseh posledic premišljeni poskus postavitve srednjeevropskega problema v smislu njegove geografske, geopolitične, gospodarske in kulturne zaključnosti. Nauman-nova Srednja Evropa je idealna stvaritev nemške ekspanzijske volje m je očitno ustrezala tedanjim vojnim načrtom, ki tudi danes niso pozabljeni. Pozneje je bilo vprašanje Srednje Evrope kot geopolitične enote večkrat v diskusiji, zlasti v zvezi z načrti podunavske konfederacije in pod.
Poljak dr. phil. Aleksander Wojtecki je
pravkar izdal pri varšavski založbi Ge-bethner i Wolf 120 strani obsegajočo knjižico »Sprawa EurOpy Srodkowej«. Za
motto svoji razpravi je vzel besede Pilsudskega, da svoboda ni kaprica in ne načelo »meni je vse dopustno, drugemu pa nič«, marveč mora svoboda zedinjevati in združevati, podajati roke sosedom in nasprotnikom. Pisec je posvetil metodično rasnovano razglabljanje onemu istemu problemu, ki ga je med svetovno vojno obravnaval Naumann: ustvaritvi široko pojmovanega edinstva Srednje Evrope kot posebne edinice med Zapadno in Vzhodno Evropo. Poskus Wojteckega seveda ne gre v take podrobnosti kakor Naumatmovo mnogo obširnejše delo in je tudi izveden na drugačni miselni osnovi, v docela drugem duhu.
Tudi dr. Wojtecki sprejema nekatere teze geopolitikov, tudi on pozna pojem življenjskega prostora. Poljski avtor pa napolnjuje vse te pojme z drugačnim duhom: njegovi pogledi na svet so huma-nitetni, on ne prepušča rešitve zapletenih vprašanj, kakor je sožitje narodov na določenem in zaokroženem zemljepisnem prostoru, pesti najmočnejšega, marveč se zavzema za mirno in sporazumno rešitev na osnovi idealne in interesne skupnosti, v duhu skupnih kulturnih stremljenj.
Spis dr. Wcjteckega je močno aktualen zlasti v teh časih, ko stopa v ospredje prav problem geopolitične sovisnosti raznih ozemelj in njihovih narodov, ki je rešljiv na dva načina: s slo, ki dejansko ničesar ne reši, marveč samo otežkoča in zadržuje, razvoj, in s sporazumom zainteresiranih narodov. Vsekako je treba dokaj idealizma, da kdo po tolikih izkušnjah veruje v tak sporazum, za katerega sicer
govore vsi razlogi, ki pa ga ovirajo gore predsodkov. Samo dolgoletno, smotrno urejeno delo, kakor ga predlaga tudi pisec ob koncu svoje razprave, bi moglo odpraviti te predsodke. Za tako delo pa je treba poleg časa tudi mnogo miru in normalnih razmer. Kje so?
Poljski ideolog Srednje Evrope ima za razmejitev Srednje Evrope drugačna geografska merila, kakor njegovi predhodniki. Srednja Evropa mu je prostor med tremi morji: Jadranskim, Baltiškim in črnim morjem. Zapadna meja te geopolitične edinice naj bi bila dolina srednje Lahe, češki gozd in Vzhodne Alpe do Jadranskega morja; na jugu bi segala do Olimpa in Rodopov in zajela tudi Carigrad, vzhodna meja bi tekla ob črnem morju in po dolini Dnjepra do Baltiškega morja, ki M to Srednjo Evropo omejevalo na severu. Potemtakem bi nemško ozemlje pripadalo v glavnem Zapadni Evropi. Tako poj-movana Srednja Evropa bi obsegala deset držav: Estonijo, Le tonsko, Litvo, Poljsko, češko, Slovaško, Madžarsko, Jugoslavijo, Rumunijo in Bolgarijo. Ta edini-ca bi štela nad sto milijonov prebivalcev, ki bi jih družili skupni interesi samoohranitve. Najznaimivejša je vsekako določitev zapadne meje Srednje Evrope. Nasproti tezi nemških geopolitikov je postavil poljski teoretik za mejo dvanajsti po-ludnevnik vzhodne dolžine od Greenvicha, tisto linijo, ki je že v starorimskih časih veljala za mejo dveh svetov. Karel Veliki ji je dal ime srbska meja — limes sora-bicus — ker je ločila Nemce od Slovanov.
V okviru informativnega poročila se ne moremo spuščati v podrobnosti tega zanimivega traktata poljskega avtorja, ki prihaja — prav kakor nekoč Masaryk v knjigi »Nova Evropa« — k sklepu, da je rešitev malih narodov in držav samo v tem, če se strnejo v čvrsti blok. Dr. Wojtecki veruje, da obstoje za tako Srednjo Evropo ne le politični, marveč tudi gospodarski in psihološki pogoji, ter razvija načrte, kako bi bilo treba ustvariti Srednjo Evropo, kakšne ovire ji stoje na poti, kakšen je današnji položaj narodov na tem komplek su itd. Vsekako značilen poskus, doseči iz geografsko in zgodovinsko politično sorodnih ter po gospodarskih in političnih interesih povezanih narodov čvrsto sintezo. žal da je le-ta kljub vsem dejanskim pogojem in objektivnim spoznanjem sila daleč od današnje stvarnosti na tem prostoru. Vsekako pa bi imeli poljski avtorji dovolj povoda, da bi se vprašali, ali in koliko je prav Poljska s svojo politiko v letih 1918 — 1939 prispevala k možnostim takega razvoja, kakor ga dr. Wojtecki proglaša za rešitev srednjeevropskih narodov ?!	Moderatus.
Gledališče in dnevni tisk
Beograjska »Samouprava« je priobčila v številki z dno 23. t. m. daljše razglabljanje z naslovom »Pozorište i dnevna štarrpa«. pisec utemeljuje med drugim potrebo, da gledališča z raznimi reklamnimi triki privabljajo občinstvo in navaja za vzgled gledališko reklamo v Ameriki. Posebno obširno se mudi pri vprašanju odnošajev med gledališčem in dnevnim tiskom. Piščeva dolgovezna izvajanja prihajajo k tem sklepom:
»Jer najzad, kako se sada piše u dnev-noj štampi, nimalo ne utiče na najuži krug onih najinteligentnijih, kojima se ne može tako lako »soliti« pamet. I zašto onda pisati suviše »ozbiljno i književno« za široku publiku i zašto kod nje unositi zabunu? Mi ne znamo čemu služi ta oštra kritika pozorišnog života: pozorišnih pi-saca. reditelja, glumaca itd. Uostalom, tu su književni časopisi gde se stručno može pisati o svima manama i nedostatcima našega teatra, pa bi se na taj način digao nivo časopisa i reč napisana bila mnogo efikasnija nego što je slučaj sa pisanjem u dnevnoj štampi...«
Piščevo stališče, ki mu daje poseben poudarek položaj lista, v katerem je izšel članek, je skratka tole: Dnevnik> naj prinašajo samo reklamno grad'ivo in izključno le pozitivna poročila o gledališču, ocenjevanje pa naj prepuste revijam. Vprašanje je, ali bo to stališče postalo službeno in ali ga bodo sprejele tudi uprave državnih gledališč in izvajale vse nadaljnje konsenkvence ? Ali se bo potemtakem kritika gledališkega dela v dnevnikih obravnavala kot ogražanje interesov Narodnih gledališč ?!
Vsekako ne bi bilo želeti, da bi taki nazori postali kdaj koli pravilo za prakso službenih krogov. O relativnosti gledališkega poročevalstva v dnevnikih so spregovorili že zdavnaj mnogo bolj komipe-tentni ljudje, na pr. pokojni Herrman Bahr. Nihče ne bo teh poročil vrednotil višje kakor sega njihova resnična raven in avtoriteta njih piscev. Treba je pa načelno odkloniti stališče, da bi bila kulturna kronika listov, ki kaj dajo na kulturno poročevalstvo, za sama laskanja osebam in istitucijam. če daje pisec »ozbiljno i književno« pisanje v dnevnikih o kulturnih zadevah, kakor je gledališče, v nespoštljivi narekovaj, tedaj smemo videti v tem poziv k znižanju nivoja kulturnega poročevalstva k vse večjemu kulturnemu obubožan ju žurnalistike. Ta poziv je treba odkloniti, zakaj razvoj bi moral iti k višjim vzorom, k večji resnosti, k literarno strožjemu obravnavanju kulturnih pojavov, k smotrnejši vzgoji širokega občinstva za višjo literarno kulturo. Dobro vemo, da sedanja praksa v marsičem ne ustreza tako postavljenim zahtevam in da se za dnevniškimi »kritikami« neredko skrivajo razni osebni obračuni in kulturni snobizem. Toda vse to ne opravičuje stališča, da naj se iz kulturnega poročevalstva izključi sleherno kritično stališče, vsaka javna kontrola in naj vse dobi samo najprimitivnejši značaj, ki je mogoč: reklamni.
če pisec v zagovoru takih zaostalih nazorov navaja vzgled in vzor Amerike, kaže samo, da ni še prebral nobene kritične študije o ameriški žurnalistiki in da ne pozna spisov na pr. Uptona Sinclaira in Lewisa. Ne ve, da se v ameriškem dnevnem tisku »krit&ke« le prepogosto plačujejo in pozablja, da je že tisk predvojne Srbije, ko so v beograjskih listih sodelovali s književnimi prispevka ljudje kakor
Skerlič in toliki drugi, dosegel v odnoša-ju do kulture višje in naprednejše stališče, kakor premnogi buljvarni listi v evropskih in ameriških velemestih.
Ali obstoji češka umetnost?
Vprašanje, ki si ga je zastavil v članku s tem naslovom Miroslav M i č k o (»Pf i t om no s t« 23. t. m.) je zanimivo z dveh zrelišč: Predvsem očitajo Čehom, da si prisvajajo znamenito gotično in baročno umetnost čeških dežel kot češko umetnost in drugič z zrelišča karakteristike češke umetnosti sploh. Glede na nekatere nalike v razvoju (sodelovanje tujih mojstrov in dr.) najdemo v tem nekoliko odgovora tudi za slovensko umetnost.
Pisec navedenega članka pravi o značaju češke gotike: »češkost tu ne pomeni vedno češke krvi, vendar pa že pogosteje češkega duha. Ne vemo nič kaj dosti o narodnosti naših gotskih umetnikov, ki jih v nekaterih primerih ne poznamo niti po imenu. Nedvomno se je tu pokazalo sodelovanje obeh narodnosti, naseljenih v naših deželah, znatno udeležbo imajo tudi priseljenci, vendar se slovanski karakter razodeva v neutajljivih in važnih potezah. Zlasti baš v slikarstvu.«
O baroku: »če ni imel naš barok v samem začetku, v mednarodni in eklek-tični umetnosti Rudolfovega dvora, še nobenih vezi z domačo grudo, kaže že v dobi svojega prvega razvoja po Beli gori Karel škreta o neuničljivi tvornosti češkega okolja. V tem umetniku, ki je utemeljil domačo tradicijo, lahko vidimo najbolj češki pojav vsega baroka.« Pisec pravi, da označuje njegovo umetnost »ne-! kak čvrst realizem, topla in zasenčena i barvitost, nekateri tipi in geste, bolj počasne in dostojanstvene nego vzburjene, poglobljena resnost in intimnost atmosfere ter tisto nekaj, česar ni mogoče de-:nirati, v čemer pa občutimo sorodnost rvi in duha.« Sicer pa umetnost ne postaja narodna samo po svojem nastanku, marveč zlasti po svoji resonanci, po tem, kako je bila sprejeta in kako je živela v svojih nadaljevalcih. In to resonanco je barok pri nas našel... «
»O nastanku narodne umetnosti v polnem smislu besede je mogoče govoriti šele od 19. stoletja. A tudi tu se nam kaže v pomenljivem razkolu vprašanje narodne in svetovne umetnosti. Z ene strani vidimo umetnost, ki se hrani iz čisto domačih vrelcev, a ne dcseza splošno veljavne forme, z druge strani pa umetnost, ki išče za vsako ceno, tudi za žrtvovanje lastne samobitnosti, evropsko formo, kije bila pri nas od sredine 19. stoletja istovetna s pariško. Med tema dvema skrajnost ima je uspelo nekaterim umetnikom, ki so iskali poznanje pri živih vrelcih zapadne tvorbe, ne da bi izgubili spojenost s češko grudo, doseči sintezo domovine in sveta v obliki, ki je bila prav tako spontana kakor zakonita (Myslbek in štursa, Zitek in Kotčra, Karel Purkiiie, Chittussi, Slaviček, Kremlička).«
Na vprašanje, kaj loči češko umetnost od izrazitih stilov drugih narodov — od francoske elegance, španske strastnosti, italijanskega vokalizma, nemške energije _odgovarja Miroslav Mičko s tole zanimivo karakteristiko:
»Lahko rečemo, da češka umetnost poleg izrazitega nagiba k slikarskemu elementu kaže z ene strani nagib k realizmu neko težkopadnost, ki prihaja v resno 'monumentalnost, čustveno naivnost, tu
čilo, tam trpko, življenjsko ugodnost in
1 mar, ki sta često težko odkupljena; na drugI 1 strani pa kaže omamentalnost, lirično in spevno noto, melanholijo in pravljično za-sanjancst. Vedno se pojavlja nekaka topla človečnost, ki prihaja do izraza celo v slikah krajin in tihožitij ... «
Pisec ob koncu odgovarja na vprašanje: Ali obstoji češka umetnost ? z narodno samozavestno izjavo: »češka umetnost bo!«	r
Zapiski
Stotridesettetnica rojstva Slovvackega.
Dne 23. avgusta 1809 se je rodil v Krze-mienci eden izmed »knezov poljskega pesništva« Juliusz Slowacki. že kot dijak je postal znan po svoji literarni nadarjenosti, kakor tudi s simpatijami, ki jih je gojil do značilnih postav romantičnih pesnitev. zlasti Byranovih. Politični dogodki ga izprva niso zanimali. Ko je 1. 1830 izbruhnila v Varšavi vstaja, je jel vzpodbujati vstaše z revolucionarnimi verzi, j medtem ko sam zaradi telesne šibkosti ni
mogel sodelovati. V tem času se je začela njegova politična emigracija. Izprva se je zatekel v Dresden, nato pa v Pariz, ženevo, v Italijo in na Grško. Potoval je tudi po Ori en tu. Ob koncu zgodaj ugašajočega življenja je 1. 1878 krenil v Poznanj, odkoder ga je vlada izgnala, naslednjega leta je 3. aprila izdihnil v Parizu. Ostanke Slowackega so po svetovni vojni pre- ! peljali na Poljsko in jih položili poleg Mi-ckievviczevih v kraljevski grobnici na Wa-welu v Krakovu. Izmed njegovih del so najzanimivejša Balladyna, lila Weneda, Genesis duha i. dr. V slovenščini je o njem pisal dr. Tine De beljak, ki je prevel tudi nekatere njegove pesnitve. Krasne švicarske motive Slowackega je pred mnogimi leti prevel dr. VojcsJav Mole in jih objavil v »Ljubljanskem Zvonu«.
Nova številka »Obzorij«, ki je posvečena češki kulturi, je vzbudila v češkem dnevnem tisku toplo pozornost in hvaležnost. O nji so poročali skoraj že vsi češki dnevnJu.
ŠPORT
Avstralija : Jugoslavija
V medcelinskem finalu tekmovanja za Davisov pokal
nimamo dobrih izgledov
Snoči ob 22. po srednjeevropskem času se je začela finalna medcelinska borba za Davisov pokal med Jugoslavijo in Avstralijo in bo trajala do sobote. Tekmuje se na travnatih igriščih »Langvvood Cricket and Tennis Club« v Chestnut Hillu blizu Bostona v ameriški državi Massachus-sets.
Zastopstvo Jugoslavije je prišlo v Boston že 19. t. m. in je vse dni pridno vežbalo, da se seznani z nevajenimi mehkimi travnatimi prostori. Potovanje na prekooceanskem velikanu »Bremenu« so igralci dobro prestah, le vodja moštva, savezni predsednik dr. čop in njegova gospa, sta imela nekaj časa težave. Na parniku so zbujali naši mušketirji neprestano pozornost sopotnikov. Punčec je de-mantiral vest o svoji zaroki z neko Kar-lovčanko, češ da se bo v kratkem poročila z nekim drugim. Pri pristanku v New Yorku so se takoj znašli v domačem krogu. Poljali so jih namreč v restavracijo nekega Bosanca, ki jim je postregel s pristnimi čevapčiči in ražnjiči in turško kavo. V Bostonu je dr. čop izjavil novinarjem, da Jugoslavija ne more računati na zmago nad Avstralijo, da pa bodo jugoslovenski igralci zastavili vse sile, da dosežejo čim častnejši uspeh. Izjavil je tudi, da bosta v singlu zastopala Jugoslavijo bržkone Punčec in Mitič, v doublu pa Punčec in Kukuljevič, lahko pa se zgodi, da bo namesto Mitiča igral Kukuljevič, ki je že v Wimbledonu dokazal, da je na travnatem igrišču izvrsten. Končna po-
stava bo določena šele po rezultatih treninga.
V srečanju z Avstralijo si ne delamo nikakih iluzij. Dobro nam je znano, da predstavljajo Avstralci svetovno elito. Njihova zastopnika Bromvvich in Quist sta bila lani, ko je bil Budge še v amaterskem taboru, drugi in šesti na svetovni lestvici. Morda se bo kateremu izmed naših posrečilo premagati Quista, na zmago nasproti Bromvvichu pa pač ne moremo računati, kajti slednjega smiarajo zdaj za najboljšega amaterja na svetu, saj je v finalu ameriškega prvenstva v Forrest Hillu oddal samo en set, nato pa gladko zmagal, ne da bi nasprotniku prepustil en sam game. Kljub temu bo zanimivo srečanje med evropskim prvakom Punče-cem in neslužbenim prvim na svetovni lestvici, Bromvvichom. V doublu je pričakovati sigurno zmago avstralskega para in je pri tem popolnoma vseeno, če bosta nastopila Crawford in Hopman ali Brom-wich in Quist. Na ameriškem prvenstvu sta se oba para plasirala v finale, pri čemer je prva dvojica izločila ameriško na-do za Davisov pokal Mako-Tidball s 6:1, 6:1, 6:2, Bromwich-Quist pa wimbledon-ska prvaka Riggsa in Cooka celo 6:1, 6:4, 6:0. Avstralca zaradi tega upravičeno smatrajo za najboljši double na svetu. K temu je treba še dodati, da so avstralski igralci že tri mesece v Ameriki in so se v tem času dobro privadili na podnebje in seveda tudi na travnata igrišča, kar so najbolje dokazali s svojimi prepričevalnimi zmagami na prvenstvu Amerike.
Jugoslovenska reprezentanca brez Hrvatov
Že včeraj smo poročali, da je malo verjetno, da bodo zagrebški in splitski igralci, ki jih je g. Simonovič določil v reprezentanco nasproti Češki, nastopili. V sredo zvečer bi morala biti seja hrvatskega nogometnega saveza, ki naj bi sklepal o udeelžbi zagrebških in splitskih igralcev. Seje sploh ni bilo, ker so smatrali, da ni potrebno ponovno razpravljati o stvari, ki se je o nji že dosti govorilo in zavzelo tudi stališče. 2e v svo-ječasno objavljeni resoluciji z glavne skupščine hrvatskih nogometnih klubov je bilo rečeno, da hrvatski nogometaši zaradi obstoječih prilik ne bodo igrali v nobeni reprezentanci, ki ne bi bila izraz moči vsega našega nogometnega športa, oziroma ki ne more zastopati vsega našega nogometa. Kapitan JNS g. Simonovič, je dobro vedel za resolucijo in je popolnoma njegova stvar, če je kljub temu določil hrvatske igralce.
Hrvatski nogometni savez se je pač brez seje solidariziral s sklepom upravnih odborov Gradjanskega in Hajduka, ki sta svojim igralcem prepovedala nastopiti v
reprezentanci nasproti Češki.
Pri JNS torej niso mogli več računati na sodelovanje Matošiča st., Glazerja in Kokotoviča in so zaradi tega postavili moštvo, sestavljeno izključno z beograjskih igralcev, skoraj isto kakor pred meseci nasproti Angliji. Čeprav reprezentanca v času ko to poročamo še ni določena, je zanimivo da so češki listi že objavili postavo jugoslovenskega moštva: Lovrič, Andjelkovič, Dubac, Manola, Dragičevič, Lechner, Gliševič, Petrovič, Živkovič, Ma-tošič II., Zečevič. Nekdo je moral to postavo sporočiti Cehom, ker je sicer ne bi objavili. Nehote se zato vsiljuje misel, da je bila Simonovičeva določitev hrvatskih igralcev zgolj formalna gesta, in da so pri JNS že prej sestavili izključno beograjsko moštvo.
V ostalem je menda pisanje čeških listov točno. Po poročanju beograjskih listov bosta pri omenjeni postavi največ dve ali tri spremembe. Poškodovanega Lovriča bo zamenjal Spašič, desnega branilca bo igral Požega ali Stojilkovič, v napadu pa Vujadinovič namesto Zivko-viča.
prvenstvo na divjih vodah
Letos so ikajakaši prihranili klasično panogo svojega udejstvovanja za konec poletja. Izrabili bodo menda poslednjo sončno nedeljo, da bodo pomerili svoje sile še na divjih vodah. Baš te so bile prve, ki so se na njih najprej udejstvovali, saj so ka-jakaši dolga leta veslali samo po rekah. Ko so končno osvojili najbolj divje brzice, je šele nastalo tekmovanje, kdo jih bo hitreje vozil.
Pri nas bo letos že četrto tekmovanje za državno prvenstvo na divjih vodah na običajni progi od Zagorja do Hrastnika. Pri teh tekmah mora udeleženec pokazati vso vztrajnost in spretnost, obenem pa paziti poleg borbe z valovi in vrtinci tudi na čas. Ravno zaradi teh vsestranskih zahtev je borba izredno zanimiva. Gledalec ne vidi tolike borbe s časom kot pa borbo z valovi. Najlepša prilika za opazovanje bo pri brzici »Prusnik«, ki je poldrugi kilometer oddaljena od postaje Zagorje in je dolga skoraj 1000 m. Ta brzica je najnevarnejša in zahteva od tekmovalca višek previdnosti in tudi sreče, če hoče gladko zmagati zahrbtne valove in vrtince in se razen tega še pravočasno izogniti neštetim skritim skalam. Poslednja preizkušnja pa čaka tekmovalce v brzici pod predorom pred Hrastnikom, približno na polovici proge. Ta predel meri samo 80 do 100 m, je pa izredno nevaren zaradi močnih valov in hudih vrtincev. Gorje onemu, ki bi se tu prevrnil.
Državno prvenstvo bo v nedeljo s startom ob 11. v Zagorju.
Jadran: Disk
V nedeljo se otvori jesenska sezona prvenstvenega tekmovanja v ljubljanskem prvem razredu. Najzanimivejši nedeljski par bo brez dvoma Jadran : Disk. Dom-žalčani so si dokaj lahko utrli pot v I. razred. Za to prvo srečanje so se temeljito pripravili in hočejo dokazati, da so vsem ljubljanskim nasprotnikom dostojen
partner. O priliki prijateljskih srečanj so vedno zmagovali. Gojijo tipičen prvenstveni nogomet, preprost v potezah, ali nevaren za nasprotnikova vrata. V nedeljo bo tudi najprimernejša primerjava, dali tudi kamniški kot goji isto, za rezultat nevarno igro. Jadran nastopi v nekoliko spremenjeni postavi, ki ga bo zastopala v letošnjem tekmovanju.
Tekma se vrši na igrišču Jadrana v Koleziji ob 17. uri.
Reka : Mars
V	nedeljo 27. t. m. ob 17. se odigra na igrišču Reke pivo kolo jesenskih prvenstvenih tekem in sicer pridejo v goste ambiciozni Marsovci z Vanetom in bivšim Rečanom Prijateljem Korletom na čelu. Ker klub izgubi igrišče, bo to poslovilna tekma simpatičnih Rečanov od Viča. Vse tekme bodo v bodoče morali igrati na tujem terenu. Športna publika, ki zna ceniti delo viških športnikov, bo to pokazala s svojim polnoštevilnim obiskom.
Atletik: Celje
V	nedeljo se prične tudi v Celju prvenstveno tekmovanje LNP in sicer s srečanjem starih lokalnih rivalov Atletikov in Celja. Gotovo bo tudi to srečanje poteklo v znamenju lokalnega prestiža za premoč enega ali drugega kluba. V nedeljo bodo prišli na račun prijatelji obeh klubov in kot nalašč bo po dolgem odmoru prva večja celjska tekma v znamenju lokalnega rivalstva. želeti je, da bi tekma potekla v znamenju prave športne borbe in da ne bi prešla mej športne fairnese. Tekma se bo pričela ob 17. pri Skalni kleti.
Iz Maribora
Lahkoatletski dvoboj SK železničar : SK Maraton bo v soboto 26. in v nedeljo 27. t. m. na stadionu SK železničarja ob Tržaški cesti. V vsaki disciplini postavita kluba po 3 tekmovalce, od katerih štejeta za točke prv^. dva vsakega kluba Točkuje se 5:3:2:1, štafeta pa 10:6. Pravico tekmovanja imajo samo verificirani atleti obeh
klubov, v ostalem se tekmuje po pravilih in pravilnikih JAS. Vrstni red tekmovanja je naslednji: v soboto 26. avgusta s pri-četkom ob 16.: tek 100 m, kopje, tek 400 m, skok v višino, tek 1500 m, skok v daljino, krogla, štafeta 4X100 m. V nedeljo 27. t. m. s pričetkom ob 9.: tek 110 zapreke, disk, tek 200 m, skok s palico, tek 800 m, kladivo, troskok, tek 5000 m, štafeta 400X300X200X100 m. Vsi lahkoatletski sodniki se naprošajo, da pridejo polnoštevilno na tekmovanje.
Pričetek prvenstvenega tekmovanja LNP v Mariboru. V nedeljo 27. avgusta se prične prvenstveno tekmovanje v mariborskem okrožju LNP, in sicer se bosta srečala v Mariboru SK Mura in SK Rapid, v Ča-kovcu pa SK Gradjanski in SK Železničar. Mariborski OOLNP je na »voji zadnji seji izžrebal pare in termine II. razreda in juniorjev za prvenstveno tekmovanje in je žreb izpadel takole: 10. septembra: Drava : Lendava in Slavija : Ptuj; 24. septembra: Slavija : Drava in Ptuj : Lendava; 1. oktobra: Drava : Ptuj in Lendava : Slavija. Juniorsko prvenstvo se bo odigralo po sledečem redu: 27. avgusta: Rapid : Slavija; 3. septembra: železničar : ISSK Maribor; 10. septembra: Rapid : železničar; 24. septembra: Slavija : ISSK Maribor; 1. oktobra: Slavija : železničar in 8. oktobra ISSK Maribor : Rapid. Začetek pomladanskega tekmovanja bo še naknadno določen. Prvenstvo rezervnih moštev se bo v smislu sporazuma med mariborskimi klubi odigralo tako, da bo prvenstvena tekma rezerv vedno kot predigra k tekmi prvih moštev istih klubov.
V nekaj vrstah
Rumunski nogometni savez je zaradi incidentov, ki so se pripetili o priliki tekme med beograjsko Jugoslavijo in Rapi-dom v Bukarešti, izdal komunike, v katerem stoji med drugim: Savez je prepovedal nadaljnje gostovanje Jugoslavije zaradi surovih izpadov njenih igralcev pri tekmi z Rapidom. Dva Rapidova igralca sta bila tako močno poškodovana, da so ju morali prepeljati v bolnišnico. Nekateri jugoslovenski igralci so nastopali kakor da zanje ne bi obstojala pravila igre in so se izpozabili tudi nasproti sodniku, ki so ga neprestano nadlegovali z neupravičenimi protesti. Ker je v interesu dobrih prijateljskih odnošajev med ru-munskim in jugoslovenskim savezom in da bi se preprečili nadaljni neprijetni izgredi, je rumunski savez prepovedal tekmo Jugoslavije z Venusom. Jugosloven-skemu moštvu se je izplačala dogovorjena vsota.
V soboto in nedeljo bo v Dubrovniku gostoval eden najboljših plavalnih klubov v Evropi, UTE iz Budimpešte. Ta klub ima več madžarskih internacionalcev, zlasti močna pa je njihova olimpijska štafeta. Po gostovanju v Dubrovniku bodo madžarski plavači nastopili še nasproti Viktoriji na Sušaku.
Za sojenje nedeljskih tekem v hrvatsko-slovenski ligi sta bila določena tudi dva ljubljanska sodnika, čamernik bo sodil tekmo Concordia : Slavija Osijek, Maco-rati pa tekmo Gradjanski : Ljubljana. Njuna namestnika sta Vrhovnik oziroma Mrdjen, ki sta prav tako iz Ljubljane.
Čehi so določili za tekmo z Jugoslavijo, ki bo to nedeljo v Pragi, naslednje moštvo: Burkert, Burger, Daučik, Koščalek, Bouček, Ludl, ftiha, Senecki, Bičan, Ko-pecki, Vitlačil. Tekmo bo sodil italijanski sodnik ScarpL
Atletski podsavez v Ljubljani, službeno.
Sodniški zbor za državno klubsko prvenstvo, ki bo v Ljubljani v dneh 26. in 27. t. m., obakrat ob 16., je sestavljen naslednje: voditelj tekmovanja Windisch, star-ter za skoke v soboto Cimperman, v nedeljo Hvale, starter za mete: v soboto Pevalek, v nedeljo prof. Dobovšek; časo-merilci: Gorjanc, Gnidovec, Cuderman, Keber, Potokar, Stepi šnik, Trtnik. Vodja zapisnika Cek. Imenovani gg. savezni sodniki se morajo javiti vrhovnemu sodniku vsak dan pol ure pred pričetkom tekmovanja. Prostor za tekmovanja bo razviden v dnevnem časopisju pod športnimi vestmi naknadno. Vsi zadržani gg. morajo javiti izostanek vsaj do petka zvečer pri blagajni kavarne Evrope. V nasprotnem primeru sledi drakonična kazen. Pomožna sodnika šoukal in Stropnik se pozivata da polagata praktičen izpit na igrišču ASK Primorja v petek dne 25. t. m. ob 18. Predsednik.
SK Svoboda. Drevi ob 19. važen članski sestanek, ki naj se ga zanesljivo udeleže vsi igralci prvega moštva. Sestanek je važen zaradi nedeljske prvenstvene tekme z Bratstvom na Jesenicah.
SK Jadran. Danes ob 20. strogo obvezen sestanek za I. garnituro zaradi nedeljske prvenstvene tekme. Juniorji igrajo pred-tekmo. Sestanek bo pri M. Sokliču — Trnovo.
SK Slavija. Drevi ob 20. članski sestanek I. in juniorskega moštva. Važno zaradi nedeljske tekme. Tajnik II.
Za reševalni tečaj v plavanju se lahko prijavite samo še do nedelje na kopališču Ilirije. Izkoristite to priliko, morda lahko kdaj v življenju koga rešite pred vtoplje-njem, ne da bi sebe spravljali v nevarnost, človekoljubno delo vam bo plačilo za malenkostni trud. Tečaj bo trajal od 28. t. m. do 5. sept. Prijavnina je 10 din in dnevna vstopnina 1 din. Vsak dan prične ob 17.
Za nedeljsko tekmo mladine v plavanju vabimo vse dosedanje udeležence naših počitniških tečajev, da se javijo v kopališču Ilirije najkasneje do sobote zaradi dogovora o sodelovanju. Tekma odn. mladinska prireditev, bo v nedeljo dopoldne in bomo točen spored objavili v soboto.
Državna tvornica avionov v Kraljevu
potrebuje večje število prvovrstnih ključavničarjev, rezkačev (frezerjev) in aeroplanskih mehanikov. Prijaviti se osebno pri vhodu tvornice, vsak delavnik do 7. ure z obrtnim spričevalom ali poslovno knjižico in s podatki o prejšnjih zaposlitvah.
RAVNATELJSTVO
i
I
M. BRAND
Sest zlatih angelo*
li o m a
10
»Gotovo misliš, da tvoj stari stric zelo surovo ravna z ljudmi, ki so njegovi gostje — kaj, Char-lie?« je vprašal.
Ker je Ryder v zadregi molčal, je nadaljeval: »No, pustiva to. — Preden stopim k zlovestnemu vranu v svoji sobi, naj te nekaj vprašam: če bi se moral odločiti za eno ali za drugo svojih sosed pri mizi, kateri bi dal prednost — Leslieji Carton ali Elizi Durante?«
»Najbrž sem še pfemlad, da bi mi mogel ugajati otrok, kakršen je Eliza«, je Ryder odvrnil, »med tem ko Leslie Carton — «
»Vrag te vzemi!« mu je Leggett osorno in vidno razočaran presekal besedo, se zasukal na petah in odklobuštral, ne da bi še kaj zinil.
Eric Claussen mu je stopil naproti in ga hotel nekaj vprašati, ker se pa Leggett ni zmenil zanj, se je ta obrnil k Ryderju, rekoč:
»Vašemu stricu se življenje v New Yorku oči-vidno ne prilega — rojen je za čistejši zrak.«
Gostje so se razkropili po prostorih, nastajale so skupine in se spet razhajale, gospodje so si prižigali smotke in cigarete, dame so tekale po stopnicah gor in dol — skratka, direndaj je bil tak, da
ni mogel pozneje, ko se je žaloigra razvedela, nihče dognati, kje je bil kdo v usodnem trenutku.
Pred tem je bil dvornik Gains res da videl Les-liejo Carton, kako je stopila v neki salon, kjer je dalj časa zamišljeno stala pred sliko nekega beneškega mojstra, potem pa krenila navzdol v vežo. Videl pa ni tega, da je čez nekaj časa spet stekla po stopnicah na vrh, odprla v gornjem nadstropju vrata sobe, ki ni bila razsvetljena, in smuknila vanjo. Ne da bi vključila luč, je tipala po temnem prostoru, dokler ni z iztegnjenimi rokami zadela ob mehki žamet okenske zavese. Stopila je zanjo, neskončno previdnostjo neslišno odprla hladno, vlažno steklo in pogledala na levo, toda napuščeni okraski ozkega balkona so ji zapirali razgled. Veter s Hudsonove reke ji je pihal v obraz tisti vonj po sajah, ki je značilen za New York, toda z njim se je mešal vonj cvetlic na strešnem vrtu — in oblaki, ki so se podili po nebu, so viseli globoko čez Manhattan.
Leslie Carton si je sezula čevlje in zlezla ven-kaj, na napušč pod oknom. Veter se je lovil v njeno obleko kakor v jadro ter jo izkušal pahniti v globino — krčevito se je morala držati za okenski križ. Ko je iztegnila roko in se sklonila daleč naprej, je lahko videla skozi eno izmed oken v spodnjem nadstropju, kajti hiša je tu tvorila kot. Na žalost je rob balkona skrival baš najbolj bistvene dele slike, tako da je mogla razločiti samo spodnjo polovico moža, ki je ležal zleknjen na tleh — drug mož se je sklanjal čezenj, a tudi pri tem so bile glava in rame zakrite. Tisti, ki je ležal na teh, se ni ganil, le na koncu enega izmed
njegovih lakastih čevljev je poigraval odsev lučL
Napete mišice njenega komolca so začenjale drhteti, prsti so se ji neznosno krčili, toda vztrajala je v svojem nevarnem položaju, dokler ni videla, kako je roka sklonjenega segla ležečemu v notranji žep suknjiča in potegnila iz njega po-dolgast pisemski ovoj, ki je imel na robu rdeče-belo-modro kockasto znamenje letalske pošte. Potem je zlezla nazaj v sobo, se upehana spustila na stol in znova obula čevlje.
Sele zdaj je zaprla okno, popravila zavese in si, kolikor je bilo v temi mogoče, uredila razkuštrane lase. Previdno si je potegnila z roko po robu obleke, da bi odstranila morebitne sledove prahu. Ker je imela pri sebi le črtalo za ustnice, drugače pa niti pudra niti rdečila za lica, si je z rutico podrgnila obraz, da bi dobil nekaj barve, nato pa jadrno planila k vratom in zapustila sobo. Čisto počasi je šla po stopnicah nizdol in globoko dihala, da bi dobila živce in mišice spet v oblast.
Charles Ryder, ki je pravkar urno in lahkotno kakor izvežban tekač skakal po stopnicah navzgor, jo je srečal na ovinku. Tu je viselo na steni v izrezljanem zlatem okvirju veliko zrcalo nad staroitalijansko kamenito klopjo, ki je bila okrašena s čudaškimi postavami v slogu trinajstega stoletja.
V tem zrcalu je izprva nekam plosko zagledal belo obleko in zlate lase, ker je bila Leslie Carton v senci; ko je pa v naslednjem trenutku obstala pred njim, se mu je zazdelo, kakor bi bila podoba stopila iz okvirja, da podari našemu treznemu času odsev lepote minulih dni.
Zamrmral je nekaj brezpomembnega in stopil v kraj, da bi jo spustil mimo sebe, ko je dvoje zbudilo njegovo pozornost. V njenem smehljaju je bilo nekaj nenavadnega, še bolj čudno se mu je pa zazdelo, da pri tem ni dvignila oči. Tako, s po-bešenimi trepalnicami, časih ženske smehoma se kramljajo pri odhodu iz gledališča, da ne bi ljudje opazili solz v njihovih očeh. —
Tudi rubin, ki je na tenki zlati verižici visel v vratni izrez, je drhtel, da, vse telo ji je trepetalo od divjih utripov srca — to je zdaj videl, kajti vajen je bil bistrega opazovanja, kadar je moral pri kartah gledati sleparjem na prste.
Zganil se je, kakor da bi jo hotel zadržati, in v skrbeh vprašal:
»Ali vam ni dobro?«
Osuplo se je odmaknila, in ko je vzdignila oči, je videl v njenem pogledu gol, neprikrit strah.
»Ne, ali —« je začela, nato je pa menda pomislila, da se mu je izdala že s tistim prvim pogledom, kajti opustila je vse pretvarjanje, se naslonila na ograjo in z zbeganimi očmi zastrmela vanj, kakor bi ga prosila pomoči. Odprla je usta, toda slišal je samo njeno hlastno sopenje.
»Za Boga, pomirite se,« je rekel, sam ves prestrašen.
Ozrla se je nazaj in se zgrozila.
»Mar se bojite, da ne bi šel kdo za vami?« jo je vprašal.
Zmajala je z glavo in hotela iti dalje, pa je omahnila.
»Sesti morate, vsaj za trenutek.«
Prošnja Uaraždinskth Toplic:
že večkrat se je zgodilo, da smo dospele a ne najavljene goste morali odbiti, ker so bile vse sobe naših hotelov razprodane. Tudi za jesensko sezono, ki ob znižanih cenah začne 1. septembra, je veliko število naših sob rezerviranih in zato
prosimo vse goste, ki nas mislijo obiskati, da nam blagovolijo najaviti svoj prihod vsaj 10 dni vnaprej. Pri rezerviranju sobe Vam bomo sporočili najboljšo železniško zvezo z Varaždinskimi Toplicami. Prospekte in informacije daje ravnateljstvo zdravilišča
Varaždinske Toplice
Sobo odda
HALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo
služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12._. Dopisi
in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za. vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje
naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20._.
Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din 3._davka
za, vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17._»
Službo dobi
• ca-^.jsf«**!tič
Viničar,
mlad. priden, pošten, v pomoč, se sprejme. Ponudbe na ogl. odd. Jiitra podi »Novo mesto 2100«.
23762-1
Kuharico
popolnoma samostojno, dobro izvežbano, ki je vajena večjega gospodinj stva sprejme trgovska hiša. Pomoč v kuhinji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snažna zdra va 500 din«.
23748-1
Izvežbano likarico
sprejmem za celi dan ali samo za popoldan. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	23768-1
Tekač
(Lift boy) 14—15 let star ki govori zraven slovenščine tudi nemško ali francosko — prikupljive zunanjosti, lepega vedenja, pripraven in po-strežljiv, točen in snažen se sprejme v službo. Pismene ponudbe s prilogo slike je nasloviti na: Hotel »Slon«, Ljubljana.
23775-1
Frizerko
dobro izurjeno, v stalno 6lužbo sprejme takoj salon »Vena=, Gradišče 4.
23772-1
Trgovsko pomočnico
verzirano v trgovini s kuhinjsko posodo, porcelanom in steklom, sprejme Albert Vicel, Maribor.
23789-1
Frizerko
dobro moč, sprejmem takoj. Stajer, frizer, Kranj.
23767-1
Postrežnico
za čas od pol 7. do 3. ure sprejmem. Resljeva c. 3/2 desno.	23780-1
'! f t J N jiiiii*i£±ijf±iu£ujufumiumiifiuuf fuiiiiuiuii f u < >..
Vajenci (ke)
■ "'I "'»'"»lllllilllillllifflililMIll!
Služkinja
mlada, poštena, ki zna samostojno kuhati išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kjerkoli«.	23771-2
Kupimo takoj
100 m rabljenih poljskih tračnic, dolžine dveh m in 2 vozička s preobrače-valno napravo (Kippwa-gen) vsebina ca 1 kv. m. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Nujno rabimo«.
23663 7
Prodajalka
izučena v trgovini z meš. blagom z dvoletno prakso, znanjem nemšči ne, vestna in zanesljiva želj mesta. Cenj ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra prodajalka«.
23763-2
Glasbili
Krom. harmoniko
klavirsko, Hohner luksus. 120 basov, v zelo dobrem stanju ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. Ogled od 2. ure popoldan naprej.
23782-26
G. Th. Rotman;
ZAČARANI _ KANARČEK"
Ročni voziček
v nosilnosti do 500 kg, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z opisom ln ceno poslati na oglas. odd. »Jutra« pod šifro »Ročni voziček«.	23783-7
ura
Motorno kolo
125 ccm, naprodaj na Mirju št. 2. 23786-10
DKW Meister
limuzino, v brezhibnem stanju, malo vožena. —
Opel p 4
limuzino, voženo samo 15.000 km, kot nova, Harley Davidson motocikel s prikolico, dobro ohranjen za Din
Wanderer limuzino, model 1936, pripravna za
taksi, ugodno proda DKff zastopstvo J. Lov-še, Tyrševa cesta št. 35.
23188-10
Osem Opel
avtomobilov
starih po zelo nizki ceni naprodaj. Ogleda se jih na veseličnem prostoru velesejma.
23649-10
Lokali
Gostilno
podeželsko ali predmestno z ali brez inventarja, vzamem v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23752-19
Delavnico
lepo, suho in svetlo, oddam na šmartinski c. 10.
23777-19
Coprnija se je posrečila; kakor bi trenil, je bil sosedov kanarček preseljen v drugo kletko, ki jo je Tinko naše] v ropotarnici. »Maca! Maca!« je nato zaklical Tinko. Maca je pripredla ki se mu jela smukati okrog nog. »Da, Maca, zdaj pojdeš za nekaj časa tule noter!« je rekel Tinko in porinil Maco v kletko, ki jo je bil ptiček pravkar zapustil.
Kmečki mlin
na stalni vodi kupim. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23755-20
Dvosob. stanovanje
moderno, kopalnica, kabinet oddam za takoj ali za september. Ogled od 10. do 3. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23770 21
Dijaške sobe
Visokošolka
išče zračno, solnčno sobo s celo oskrbo pri solidni družini. Ponudbe na ogl. oad. Jutra pod »Visokošolka«.
23754-22a
Opremljeno sobo
lepo, veliko ln zračno s souporabo kopalnice oddam s 1. septembrom enemu ali dvema gospodoma ev. s hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
_23766-23
Opremljena soba
lepa, s posebnim vhodom, 5 minut od cestne železnice oddam za 1. aH 15. september. Dolenjska cesta — Rudnik 81-H.
23741-23
Sobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodom, oddam na šmartinski cesti štev. 10.
23778-23
3 sobe in kabinet
primerno za pisarno, v Prešernovi ulici štev. 54, I. nadstr. na dvorišče, se odda v najem. Vprašati v hotelu »Slon«, Ljubljana 23776-23
Sobe išče
Komfortno sobo
v sredini mesta, iščem s 1. septembrom. Ponudbe: Pfeiffer, kavama Nebotičnik.	23779-23a
Moderno
opremljeno sobo
s posebnim vhodom ln souporabo kopalnice v bližnjem centru, iščem za 1. september Ostanem sr.alno ln plačam točno Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Uradnica«.
23116-23a
INSERIRAJ V „ JUTRU"!
K
PREMOČ
KOKS — DRVA nudi
BOHORICOVA &
Telefon 20-681 Postrežba brezhibna.
NSERIRAJTE
V »JUTRU« 1
Zlodejevo gnezdo
vedno kot novo Jo postite komično Alatiti ali barvati v
JOS. REICH
pastir, a ni bil Tonče. Ni jih več ubogal kozarit na to stran. Rajši je hodil gor
, , , . _ , , _. , pod Vrata, Lemež in Potoče. Tam ni bilo
Sonce je pripekalo izza Debelega roba zlodejev ne d lin ne starega Koha. Leta žgalo rjava ta siva pobočja Javor- Kj je v rušju, trgal in zobal borovnice in ščka, Kala in Lipnika, ko je pasto Tonče veseJlo ukal Jv ' ,|tni dan pasel koze v Dolu in smukal med grmov- pod njim je ležala ^ ^ kotlina ^ jem ta rušjem. Nize poa njimsta v se- ge ko Ia v soncu Po„led
je ves srečen
nožeti pod Utrom Koh ta Gričar rezala	zelene travnik6ej ^ njivice(
deske za senik in šupo.	I majhne, bele hiše, krite z deskami in ogra-
Tonče se je dolgo plazu po reDn in po- i . g lotovL Med
bregovi se je vila Le-
slušal, od kod Prihaja čudni zvok, ki je	vsa svetla in čiat skakala je čez
odmeval od Lipnlkovih sten ta zamolklo Ramne ^	Soči v naročje. Na desni,
bobnel protiVršiču. Končno se je pripla- ^ Debeljakom teman gozd, ki je šumel ziU ves razkuštran, z bosimi nogami v i y travnate skale Kaludra na se-| cokljah, iz grmov in se ustavil, z rokami veru bele stene Grintovca> za njim Jalo_
Velik suh skladiščni lokal
vec m Mojstrovka. Vse sama lepota, sama pesem, živel je s to pesmijo v srcu, pod zavestjo čutil njeno lepoto in moč. Vse so mu vzeli, samo nje mu niso mogli vzeti. Ljubil jo je kot mater in ji prisluškoval ob tihih večerih, ko mu je pela na ušesa iz šumenja gozdov, diha vetra in
Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
v žepih, pred možema.
»že celo uro sem poslušal, kaj dela žok, žok, hresk, hresk, iskal po košutju, pa šele sedaj vidim, da žagata deske, Neze-renjska matč! Sem že mislil, da le straši!«
Koh je nehal rezati, se posmejal ta vprašal:	_	_ »Pobič od kod pa je tebe prineslo? Ali I ^ ~ zvončkov.'ljubil j^eTe gore", ki v neposredni bližini Aleksandrove ceste se ne veš, da U pojdejo koze v senožet, če go mu bUe zibel) življenje in g^ odda takoj v najem in sicer v celotni izmeri se boš tod potepal?« Poletje je minulo. Drobnico so gnali v 12 x 28 m ali pa tudi v manjšem obsegu. »No, očja, če ste že tako radovedni, rav£m prodali skuto in sir da ^ piaeali Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« vam povem, da sem Klinarjev iz Lepenj in davke in dolgove in si kupili moke za po_
1 kozarim na planini za Grebenom. Prigrud ,ento In |u SQ č * sem čredo v Dol, da ne bo crkala od vro- Minila J>Q leta Tonč/je tal T a čine gori pod Pologom, če pa bi kaka ko- ni bn zlodejev ne g^rega Koha. Sreza smukmla v vaši senožeti šop gladeža čal je na ik sv	soškega ali pa suhe praproti, mislim, da vas za- patrona> pred cerkvijo in ga povabil v go_ radi tega še ne bo zlodej vzel, NezerenjsKa stUno gedla ^ naročila pol ut
ra brica
rnatfe! Sploh pa bi bili vi Cezsočani na ^ ge vese]o naj3mejala pri dobri kaplji, boljšem, če bi noter v ZlateniK prignali Tone - bU dobre
volje, ne jeze ne srda ni
past drobnico, kakor pa se potili pozimi bilQ yJ .em v saneh in kleli, da se kar prši, ko sani Tedaj Jje Koh menU. z vlako vred v sneg prevrnete.«	»Veš kaj, Tone, tam gori v duplini ni
Kohu je ugajal pogumni in samozavest- zlodej ^ drugod jih je še preveč, sani pobič ta mu ni prav nič zameril, zlasti I	y	* P^vsod jih *lahko sre. ker je vedel da Sočam ta Trentarji ne iz- čaš P*znava jih oba. Ko pa se spomnim, birajo besed. FomeziKnil je uncarju, si kako
si tekel po tistem produ, kako so obrisal z velikim rdečim robcem pot s če- u ropotale coklje ^ kako ^m tedaj zala in dejal:	I renčal, se mi zmerom napihne obraz in me »Pojdeš kaj v Sočo te dni.« gmeh m Pa ^^ se za svoj grch »Seveda pojdem, saj mi je Matijevec, sem ^ lačal pokoro: Tisto zimo sem ^ naš mlekar, dejal, da me pošlje jutri po petkrat preVrnil v sneg. polomil dvoje sa-
sol k Flajsu.«	ni. Ko pa sem šel nekoč ponoči v Zlatenik,
»Ah ne bi mogel gredd vprašati gospo- ^ je dol Klanfi stra^l0; da so mi od
da župnika, če kupi mladega zlodeja, ki groze šklepetali zobje in sem prišel ves
ga imam naprodaj?«	poten v šupo.«
»čemu mu pa bo?«	Pogovorila sta se še o marsičem. Po-
»K spovednici ga priveze. In Ce se kdo tem sta vstala ^
mize. si stisnila roke, se
iskreno ne spove in bo lagal, ga kar za- poslovila in odšla. Koh jo je mahnil po grabi. Enega sem že prodal v Bovec go- cesti proti Bovcu Tone ^ RaložU spodu dekanu. Dal mi je petdeset hr zanj. oprtnik in šel ^ brvi čez Sočo	u
Bog mu plačaj!«	I 7» n 11 m *
Po dolgem trpljenju nam je umrl naš oče ta stari oče, gospod
IVAN TRTNIK
poslovodja tob. tov. v pokoju Spremimo ga na pokopališče k Sv. Križu iz mrtvašnice splošne bolnice v petek dne 25. t. m. ob pol 18.
Bog mu bodi plačnik za vse dobro!
Ljubljana, 24. avg. 1939.
ŽALUJOČI OSTALI
f
Umrl nam je naš dobri oče, stari oče ta prastari
oče, gospod
FRANC MARN
ŽELEZNIŠKI URADNIK V POKOJU
Pogreb bo v soboto, dne 26. avgusta 1939, ob 4. url popoldne, izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 24. avgusta 1939.
ŽALUJOČI OSTALI
Bog mu Fia>.aj.»	i za, njim:
Pastirček je vprašal, kje je njihovo >Zbogomi ^ja, pa srečno hodite in ko gnezdo. Ko mu je Koh pokazal veliko du- ^^ kosit travo v Zlatenik> mi prav p lino pod Lipmkom, se je že zagnal po lepo pozdravite zlodeje in njihovo gnezdo plazu navzgor in coklje so mu tako ropo- ^ Lipnilwm NeZerenjska mate!«
ZAHVALA
Vsem, ki so mi ob prerani smrti ljubljenega soproga
DroSota Villta Oerblčo
izrekli sožalje, vsem darovalcem cvetja in vencev, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na zadnji poti k večnemu počitku, se najiskreneje zahvaljujem. LJUBLJANA, dne 24. avgusta 1939.
FANCI VERBIC roj. KOMAN
ZAHVALA
Vsem, ki ste našo
VERO MILOST roj. LETNAR
SOPROGO MAG. URADNIKA
imeli radi, jo zasuli s cvetjem in jo spremili v tako velikem številu na njeni poslednji poti, ali ji kakorkoli izkazali spoštovanje, izrekamo svojo najprisrčnejšo zahvalo.
Prav tako iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih urah stali ob strani, nam dajali dokaze prijateljstva ter nas tolažili in bodrili.
Sv. maša zadušnica bo darovana v soboto, dne 26. t. m. ob 6.30 uri v župnijski cerkvi sv. Frančiška v šiški.
LJUBLJANA, dne 25. avgusta 1939.
Globoko žalujoči: JANKO MILOST s hčerkico MARIJO VERO, rodbine: MILOST, LETNAR, dr. ROBIDA, ing. PARDUBSKY, ČUK — in ostalo sorodstvo.
I tale po grušču, da bi se morali še zlodeji ustrašiti.
»Počakaj malo, fantič!« je vpil Koh za njim. »Ali ne veš, da je sedaj stara doma in da te požre, če se ji približaš. Nocoj opolnoči pridi! Tedaj pojde po hrano za mlade in boš lahko vse pobral iz gnezda.«
»Pridem pa nocoj opolnoči z drugimi pastirji. Pa zbogom in dobro režo ta Bog vam daj srečo pa polno šupo sena. če pa pridete kaj gor v Sočo, poglejte še k [ nam v Lepenje! Z malo polente in mlekom ali pa s čompami ta skuto vam radi postrežemo.«
Fante je mahnil za drobnico, ki je me-ketala gori pri Skalci, to žvižgal staro trentarsko pesem. Koh pa se je muzal in smejal v brado prav do večera, vesel, da je fantu t&ko zagodeL
Tonček je prignal koze v planino. Ko se je založil s polento to mlekom, je šel v gozd nabirat smole in je napolnil z njo celega lukeža. Ob enajstih je prebudil pastirje, prižgal plamenico ln jim rekel, naj gredo z njim mlade hudičke lovit. Pastirji so se premetavali po slami, si mencali oči, buljili v fantka ta mislili, da je znorel, pa ga niso ubogali vstati. On pa Je tekal kakor obseden po staji, da so koze vse prestrašene meketale ta ropotale z zvonci in da se je še stari spravnik Matijevec zbudil v stanu. Potegnil je pastirčka za lase to ga nasekal z vejo, da se je repenčil in kričal ko sraka. Planina še ni čula takega krika to vika to še divje koze so se ustrašile tam pod Lemežem
Gorjan.
NADLEŽNE
DIAKE odstranjene
V 3 MINUTAH

BRITJA
oh depilatorjev neprijetnega vonja
_________r______________Uporabljajte No-
Nič ni zaleglo, šel je pa sam po Dolu, I v| »VEET« naravnost iz tube. Izmij-čeprav je bilo temno ko v rogu. Jezno je te x vodo in s tem ste sprali tudi mahal z lukežem dol proti Skalci. Tam je sleherni sled dlak. Nikakega nepri-zavil na desno po produ to gori proti du- jetnega zadaha. Ne maže in ne dra-plini. Bil je pogumen, a vendar so se mu I ŽL Koža ostane gladka, bela in hlačke tresle, ko se ji je približal. Počasi mehka kot žamet Ne ostanejo hi-je stopal, skoraj po prstih, in zastajal mu kake grde bodice kakor po britju, je dih. Pred njim je bila luknja, vsa tem- Od britja dlake še hitreje in ostreje na in grozna, da se je še plamen tresel rasto. Modem. čist. lahek in nagel od strahu. Pri vhodu je postal, se oddah- način, da se iznebite neprijetnih
0)
o
nil in hotel vstopiti.
Tedaj pa je v duplini grozno zarenčalo. Nekaj temnega se je premaknilo proti njemu in ga zgrabilo za jopič iz preje. Tonček ni ničesar več videl, plamenica mu je padla iz rok, iztrgal se je in coklje so mu tako ropotale po kamenju, da je odmevalo po vsem Dolu to prav do vrha Lipnika. Tekel je navzgor, kakor še nikoli. Srce mu je burno utripalo. Primanjkovalo mu je sape in zgrudil se je vrh Dola med pastirje, ki so ga prišli iskat s plamenicami.
Naslednjega dne je spet peklo sonce. V Dolu so se pasle koze in v grmu je ležal
dlak Vam nudi Novj »VEET«. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah v tubah po Din 28.-in 40.- Uspešni rezultati z Novim »VEET«-om zajamčeni, ali Pa se Vam denar vrne.
>
7š
Vsak čitatelj tega lista lahko dobi povsem brezplačno specialno tubo »Veet«a. Pošljite Din 3.— v poštnih znamkah za kritje stroškov za poštnino, ovoj itd. na naslov: HinkoMayer i drug, odio 4/E, Zagreb, Praška ul. 6.
Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarn ar j a Fran Jeran. —- Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. —- Vsi v Ljubljani.