MILAN ČADEŽ FINANCIRANJE SPLOŠNIH DRUŽBENIH POTREB V OBČINI Financiranje družbenopolitičnih skupnosti je urejeno s temeljnim zakonom o financiranju družbeno-političnih skupnosti, ki je začel veljati 30. julija l%4. in /. zakonom o financiranju družbeno-političnih skupnosti N Sil Sloveniji, ki je začel veljati is. decembra l%4. Sistem financiranja družbeno-političnih skupnosti, ki je bil uveljavljen z navedenima zakonoma, se je začel izvajati leta 1%3. Pomenil je vskladitev Financiranja družbeno-političnih skupnosti z načeli nove zvezne in republiške ustave, ki sta bili sprejeti v letu 1963. Bistvena razlika med sistemom financiranja, ki je bil tedaj uveljavljen, in tistim, ki je veljal pred letom 1965, je v tem. da ima sedaj vsaka družbeno-politična skupnost svoje dohodke, ki jih tudi samostojno določa in razporeja. Poseg centralnih organov v financiranje nižjih družbeno-političnih skupnosti se kaže v omejevanju nekaterih stopenj prispevkov in davkov. S 3. členom temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti je zvezna skupščina pooblaščena, da lahko z zakonom določi za posamezne prispevke ali davke zgornjo mejo. do katere lahko družbeno-politične skupnosti predpišejo svoje prispevke ali davke, lo pravico je zvezna skupščina uporabila pri prispevku i/, osebnega dohodka iz delovnega razmerja in pri davku od prometa blaga na drobno. Omejene so ostale tudi še upravne in sodne takse. Dohodke, ki jih imajo družbeno-politične skupnosti in jih vsaka zase predpiše, delimo v štiri osnovne skupine: 1. na prispevke iz osebnega dohodka, 2. na davke na dohodke, 3. na prometne davke, 4. na takse. Prispevke plačujejo občani iz dohodka, ki ga dosežejo z osebnim delom, davke iz dohodka, ki ga dosežejo z uporabo dopolnilnega dela drugih, iz dohodka od premoženja in premoženjskih pravic ter na premoženje. Posebna oblika davkov so še raznovrstni prometni davki, ki se uvajajo z namenom, da se z njimi vsklajajo razmerja med proizvodnjo in potrošnjo in razmerja v cenah, kol tudi. da si z njimi družbeno-politične skupnosti ustvarjajo dohodke, s katerimi krijejo svoje potrebe, lakse pa predstavljajo predvsem delno odškodnino za delo državnih organov. 164 PRISPEVKI IZ OSEBNEGA DOHODKA Prispevki i/, osebnega dohodka izvirajo: 1. iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja. 2. iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti. 3. iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, 4. iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev. 5. iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentom in tehničnih izboljšav. 6. iz skupnega dohodka občanov. 1. Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja. Osebni dohodek, iz katerega se plačuje prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, so vsi denarni prejemki iz delovnega razmerja, razen tistih denarnih prejemkov, ki pomenijo povračilo dejanskih stroškov (potni stroški, selitveni stroški in podobno). Za osebni dohodek se šteje tudi dohodek, ki ga dobivajo člani predstavniških teles za svoje delo pri predstavniških organih ali pri družbenih in drugih organizacijah, in dohodek, ki ga dobivajo člani zadrug za svoje delo pri zadrugi. Vendar so nekateri osebni dohodki, ki izvirajo iz delovnega ali njemu podobnega razmerja, lega prispevka tudi oproščeni, in sicer: pokojnine, invalidnine ter druga nadomestila, povračila in prejemki iz socialnega zavarovanja, otroški dodatki, nadomestila med začasno brezposelnostjo, nagrade, ki jih dobivajo učenci strokovnih šol s praktičnim delom pri delovnih organizacijah, ter nagrade, ki jih dobivajo za delo osebe med rehabilitacijo. Prispevek se ne plačuje tudi od štipendij osebam, ki niso v delovnem razmerju. Razen tega je za nekaj kategorij zaposlenih dovoljen obračun prispevka od pavšalne osnove ali v pavšalnem znesku in še na nekatere načine. Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja se plačuje od bruto dohodka, ki vsebuje razen čistega osebnega dohodka tudi vse prispevke. Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja je najvažnejši dohodek občine, saj predstavlja v letu 1967 kar 51,7% vseh dohodkov občine. 2. Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti. I a prispevek plačujejo občani, ki so lastniki ali uživalci zemljišča. Osnova za plačevanje prispevka je katastrski dohodek. Vendar je v Sloveniji urejeno tako. da je za občinski prispevek katastrski dohodek osnova samo za plačevanje prispevka od kmetijskih zemljišč, medtem ko je osnova za plačevanje prispevka od gozdov vrednost posekanega lesa. I a prispevek pobirajo federacija in občine. V letu l%7 znaša prispevek federaciji 6 % katastrskega dohodka vseh zemljišč, tako kmetijskih kot gozdnih. Ta stopnja je enotna in se plačuje od vsega zemljišča enako in ne priznava druge diferenciacije kot tiste, ki je upoštevana pri ugotavljanju katastrskega dohodka. Drugače pa je z občinskim prispevkom. Zanj je območje občine razdeljeno na štiri skupine katastrskih občin in je za vsako skupino določena posebna stopnja prispevka. \ prvo skupino so uvrščeni ravninski predeli, z možnostjo strojne obdelave, z ugodnimi zvezami in dobrimi tržnimi 165 pogoji. \ drugo skupino so uvrščena valovita območja z manj ugodnimi proizvodnimi pogoji kot v prvi. vendar še zmeraj dobrimi, v tretjo skupino bolj oddaljena, vendar za proizvodnjo še kar ugodna zemljišča, in v četrto skupino pa za kmetijsko proizvodnjo najslabša zemljišča. Stopnje prispevka so progresivne. Za prvo skupino je predpisana stopnja prispevka od 23—44 %, za drugo skupino od 20—58 %,. za tretjo skupino od 10—25 % in za četrto skupino od 2—12 %. Prej je omenjeno, da se prispevek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, ne obračunava po katastrskem dohodku, temveč od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa. določenega za posek v letu. za katerega se prispevek odmerja. Osnova za odmero je poprečna cena lesa na panju, ugotovljena v preteklem gospodarskem letu na območju gozdne organizacije, ki gospodari /. gozdom, po vrstah lesa in vrednostnih razredih. Prispevek se odmerja s stopnjo 30 % od osnove. Stopnja ni diferencirana, ampak je za celo občino enotna. Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti je tudi med pomembnimi dohodki, saj npr. v letu 1967 predstavlja 9.4 %\ vseh dohodkov občine. 3. Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih i ti drugih gospodarskih dejavnosti. Ta prispevek plačujejo občani, ki se ukvarjajo z obrtjo. Prispevek se tem zavezancem lahko določa v štirih oblikah. Obrtnikom, ki samostojno in trajno opravljajo storitvene obrtne dejavnosti, po pavšalni letni osnovi. Pavšalna letna osnova se določi za eno leto naprej tako, da sme dosegati največji letni znesek osebnega dohodka, ki ga doseže iz delovnega razmerja delavec v gospodarski organizaciji, ki opravlja enako dejavnost v občini, v kateri ima poslovni sedež, ali v sosedni občini, listini, ki opravljajo obrt v manjšem obsegu, priložnostno ali brez stalnega poslovnega mesta ali jim je (o delo le postransko ali občasno, se določi prispevek v pavšalnem letnem znesku naprej. Če pa nekdo doseže kakšen dohodek od obrtne storil ve samo priložnostno ali od postranske kmetijske dejavnosti, ki ni obsežena v katastrskem dohodku, pa plača prispevek v določenem odstotku od vsakega dohodka. Nazadnje imamo še obrtnike, ki se ukvarjajo z obrtno proizvodnjo. \\ plačajo prispevek od dejanskega osebnega dohodka, ki se ugotavlja konec vsakega leta za nazaj. Obrtnikom, ki plačujejo prispevek od pavšalne letne osnove, se odmerja prispevek v enaki višini kol osebam v delovnem razmerju, to je s stopnjo 12,9%. Teh je tudi največ, in sicer 60%. vseh. ki imajo obrtno dovoljenje. V pavšalnem letnem znesku bo v letu l%7 plačalo prispevek približno 150 zavezancev. Njihovo število se namreč stalno spreminja. Višina prispevka pa je odvisna od vrste dejavnosti. Najnižja je 5.000 S din in najvišja 100.000 S din. Prispevek v odstotku od vsakega posameznega dohodka se odmerja s stopnjami od 10 do 20''«. ki so prav tako odvisne od vrste dejavnosti. Od dejanskega osebnega dohodka pa plačujejo obrtniki prispevek po progresivni lesti ici. ki se začne z 18 %i in konča s 50 %. Število zasebnih obrtnih delavnic se v zadnjih letih hitro veča. Na koncu leta 1963 je bilo v občini samo 126 obrtnikov, danes pa jih je že 176. Med njimi je 11 avtoprevoznikov. Še posebno pa je v zadnjem letu naraslo število delavcev, ki se priložnostno ukvarjajo z obrtjo. Na koncu leta 1965 jih 166 je legalno opravljalo to delo samo 45. danes pa že 176. K takemu večanju zasebne obrti so predvsem prispevali manj zahtevni predpisi glede strokovnosti in ugodnejša davčna politika. I udi prispevek iz osebnega dohodka obrtnikov ni med nepomembnimi dohodki občine. V letu 1967 znaša 5,2 % vseh dohodkov občine. 4. Drugi prispevki iz osebnega dohodka. To so prispevki iz osebnega doliodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev. Plačujejo jih občani, ki opravljajo razne intelektualne storitve (odvetniki, inženirji, geometri, duhovniki, učitelji jezikov in glasbe in drugi), prispevek od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav in prispevek iz skupnega dohodka, ki ga plačujejo tisti občani, katerih skupni letni osebni dohodek preseže 2 milijona starih din. V naši občini so manj pomemben dohodek. Prispevek iz skupnega dohodka občanov se plačuje po z zakonom določeni progresivni lestvici od zneska nad 2 milijona S din. Prispevek iz skupnega dohodka občanov je sicer po zakonu dohodek federacije, vendar ga ta odstopa občinam. DAVKI NA DOHODKE le davke plačujejo občani: 1. od dohodkov od stavb, 2. od dohodkov od premoženja in premoženjskih pravic, 5. od dediščin in daril, 4. od kmetijskih proizvajalnih priprav in na samorodno trto, 5. od dohodka, doseženega z uporabo dopolnilnega dela drugih. Vsi davki na dohodke predstavljajo v naši občini komaj 1 3 % vseh dohodkov občine. 1. Davek na dohodek od stavb. Zavezanec za ta davek je lastnik oziroma uživalec stavbe ali njenega dela. Davčna osnova za davek od stavb je enoletna stanarina oziroma najemnina, zmanjšana za stroške upravljanja in vzdrževanja. A išino stroškov upravljanja in vzdrževanja določi občinska skupščina v odstotku od stanarine oziroma najemnine. Ti so določeni v naši občini v višini 60 %,. Za te odstotke pomanjšana stanarina oziroma najemnina je davčna osnova. Od nje se plača davek po stopnji 40 %. Davka od stavb ne plačujejo kmetijska gospodinjstva za gospodarska poslopja in lastniki novih hiš ali stanovanj 25 let od časa. ko dobijo dovoljenje za uporabo hiše. ter za cerkvene stavbe in počitniške hišice, ki se ne dajejo v najem. Nadalje so z občinskim odlokom oproščene plačila davka ludi stare stavbe in stavbe v hribovitih krajih. 2. Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic. Zavezanec za ta davek je občan, ki ima dohodke od nepremičnin in premičnin, oddanih v zakup, od podnajemnin in od dohodkov, doseženih s prodajo stvari večje ali trajnejše uporabne vrednosti, ki je bila kupljena /. namenom prodaje. Lestvica davka je progresivna, in sicer od 20 50 %. 167 3. Davek na dediščine in darila. Zavezanec za ta davek je občan ali zasebna pravna oseba, ki v Jugoslaviji podeduje ali dobi v dar nepremično premoženje. Zavezanec za davek na dediščine in darila je tudi zasebna pravna oseba, ki dobi iz tujine darilo v denarju. Osnova za ta davek je prometna vrednost podedovanega ali v dar prejetega nepremičnega premoženja. Stopnja davka se giblje v razmerju od 4 do 21 V Je sicer dohodek republike, vendar ga ta z zakonom odstopa občinam. Davka na dediščine in darila ne plača dedič oziroma obdarjenec, ki je z zapustnikom oziroma z darovalcem v prvem dednem redu. 4. Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih. Ta davek plačuje občan, ki uporablja v svoji pridobitni dejavnosti tudi dopolnilno delo drugih. Likih zavezancev je letos v naši občini 46 in imajo zaposlenih 64 delavcev. Osnova z;i ta davek je osebni dohodek, izplačan delavcu, pomanjšan za najmanj 60 % in največ SO %, kar je odvisno od vrste dejavnosti. Stopnja davka od tako ugotovljene osnove je 30 %,. Obrtniki, ki opravljajo storitve, plačujejo tudi ta prispevek v pavšalnem letnem znesku, ki znaša najmanj 43.000 S din od enega delavca in največ S0.000 S din. 3. Davek na dohodek od kmetijskih proizvajalnih priprav in na samorodno trto. Občani, ki imajo določene velike mehanične priprave za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo, kol so težki traktorji, buldožerji, kombajni, bagri, velike mlatilnice in strojne žage. ali imajo posajeno samorodno trto. plačujejo od teh predmetov davek. Ta davek se v naši občini ne plačuje, ker takih zavezancev ni. čeprav ga imamo predpisanega v višini 13.000 S din od priprave PROMETNI DAVKI Prometni davki so drugi najvažnejši vir dohodkov občinskega proračuna. V letu l%7 predstavljajo namreč 22% vseh dohodkov občine. V naši občini, prav tako tudi v drugih, so uvedeni naslednji prometni davki: 1. od prometa blaga na drobno. 2. od plačil za storitve. 3. od nepremičnin in pravic. 1. Davek od prometa blaga na drobno. S prometom blaga na drobno, na katerega je predpisan davek, je mišljen vsak promet proizvodov neposredno s potrošniki. Sem prištevamo tudi alkoholne pijače. Vpeljanega imajo federacija, republika in občina. Od prometa z živili in še v nekaterih drugih primerih, ki jih določa zakon, se prometni davek ne plačuje. Zbirna stopnja zveznega, republiškega in občinskega davka od prometa blaga na drobno znaša, razen od alkoholnih pijač. 20 % (občinski 4 %.). Od prometa alkoholnih pijač pa se plačujeta samo zvezni in občinski prometni 168 davek, in sicer /vezni le od žganih pijač s stopnjo 30 % in občinski od vseh alkoholnih pijač s stopnjo 20 %>. razen od naravnega vina in piva v gostinstvu, kjer se plačuje s stopnjo 15%. Osnova za davek je prodajna cena vsega blaga, od katerega se plačuje davek. 2. Davek od plačil za storitve. Prometni davek od plačil za storitve, ki se pobira v naši občini, je samo občinski davek. Osnova zanj je plačilo za opravljeno storitev. V poštev pridejo pretežno samo obrtne storitve, medlem ko so druge, za katere je predpisan davek, neznatne. Stopnja davka je od 5 do 20 %. So storitve za katere občini' ne morejo predpisali davka, le so: zunanje trgovinske storitve, trgovski' storitve v prometu blaga na debelo in kreditne in drugi' bančne storitve. Zanje ima predpisan davek federacija. 5. Davek od nepremičnin in pravic. Prometni davek od nepremičnin in pravic je tudi samo občinski davek. Plača se od vsake nepremičnine ali pravice, ki se prenese na drugega za plačilo. \ poštev pridejo: lastninska pravica, pravica užitka, pravica stvarne služnosti, pravica do rente, pravica modela in znamke ter pravica lastnika do uporabe nacionaliziranega stavbnega zemljišča. A išjna davka je odvisna od vrednosti nepremičnine ali pravice. Najnižja stopnja je 4 %„ najvišja 15 "». TAKSE Poznamo upravne, sodne in komunalne takse. I )i ii/heno-politične skupnosti lahko uvajajo, ob pogojih, ki jih določa zvezni zakon, upravne takse za spise in dejanja v upravnih stvareh pri organih ter za druge predmete in dejanja, ki jih določa zvezna taksna tarifa. Upravne takse so predpisale federacija, republika in občine in so enake. So v celoti doliodek občin, razen posebnih taks, kot so: konzularne, carinske in takse na promet tujih cestnih motornih vozil v Jugoslaviji, ki so doliodek federacije. Sodne takse se plačujejo v postopku pred sodišči. Pripadajo tisti občini. v kateri se taksne vrednotnice prodajo, razen tistih, ki se plačajo v gotovini. Te pripadajo občini, v kateri je sedež sodišča. Komunalne takse se lahko predpišejo: 1. /a uporabo javnega pločnika pred poslovnimi prostori. 2. /a začasno prebivanje v turističnih krajili. 5. za uporabo prostora za parkiranje avtomobilov. V naši občini imamo predpisano samo takso za začasno prebivanje v turističnih krajili (turistična (aksa). Ta znaša 50 S din v preclsezoni in 100 S din v sezoni. DRUGI DOHODKI OBČINE Razen naštetih dohodkov imajo občine še dohodke od cestnih pristojbin, ki se plačujejo za cestna motorna vozila, Cestne pristojbine so dohodek republike in občin, in sicer v razmerju 50:50. I porabljajo se lahko za vzdrževanje in rekonstrukcije cest. 169 V letu 1967 se je začel pobirati tudi prispevek za uporabo mestnega zemljišča. Uporablja se lahko za graditev in rekonstrukcijo komunalnih objektov in naprav kolektivne potrošnje. Skupščina naše občine je za ta prispevek ustanovila poseben sklad. Dohodek občinskega proračuna so vsako leto še neporabljena sredstva preteklega leta, razlike v prispevkih po zaključnih računih gospodarskih organizacij za preteklo leto in nazadnje še sredstva, ki jih občinska skupščina ustvari s svojo dejavnostjo, predvsem s prodajo raznih nepremičnin. Dohodki iz teli virov niso stalni, / a leto 1967 računajo, da bodo znatnejši zaradi prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Predstavljali bodo V2 "« vseh dohodkov. SKUPNI DOHODKI IN PORABA Če na koncu strnemo vse dohodke na primeru proračuna za ugotovimo naslednjo njihovo strukturo: (v celili zneskih) leto 1967, vsi dohodki od tega: prisp. iz os. dohodka davki na dohodke prometni davki takse drugi dohodki L.223,200.000 S din 100 % 811.700.000 S din 66,4 % 15,200.000 S din 1,3 % 270.000.000 S din 22.0 % 25.800.000 S din 2.1 % 100,500.000 S din 8.2 % V letu 1961 se je naša občina razširila v območje, ki ga zavzema še sedaj. lakrat se je namreč pridružila Skofji Loki še prejšnja občina Železniki, medtem ko se ji je občina (lorenja vas pridružila že v letu 1958. Zato moremo primerjati dohodke občine le za zadnjih šest let. Dohodki so vsako leto rasli, vendar niso bili samo odsev napredka občine, ampak tudi posledica spreminjanja instrumentov in inflacije. i i n, l<>(>2 1 9 63 1%4 i'ur, l%6 znesek v 01)1) Silin 552.630 ()>). Iz dohodkov, ki jih občina ima. mora zagotoviti sredstva za družbene potrebe, naloge in službe, ki jih je po ustavi in zakonu dolžna financiran, lo so predvsem: izobraževanje, znanost, kultura, zdravstvo, socialno varstvo, komunalne dejavnosti in državni organi. ^ bistvu se je področje financiranja v zadnjih letih tudi omejevalo na naštete dejavnosti, kar je razvidno iz podatkov zadnjih šest let: (v tisočih S din) 170 izobraževanje kult. in prosv. soe. varstvo zdravstvo komunala drž. organi3 dr. pol. org. neg. investic. Skladi4 Prisp. za uporabo mest. zemljišča5 Pror. obvez, za pret. leta 1'ezerv .1 SKUPAJ 1962 176.118 17.952 28.112 24.794 50.185 122.258 56.561 1.005 — 58.988 54.158 550.089 lW)-> 251.252 17.749 33.801 24.239 85.558 157.564 41.565 — 22.108 __ 55.980 25.242 692.838 1964 283.647 23.622 55.384 25.775 95.22S 163.255 38.123 50.347 11.395 _ 1.500 56.257 814.512 1 <«>->• 475.954 24.598 76.822 21.071 119.511 179.596 52.530 69.668 5.000 8.228 24.993 1.035.771 1966 451.926 55.557 89.937 16.852 89.778 183.463 28.050 37.270 9.300 14.383 9.047 692.893 1967' 588.800 33.000 100.000 40 00(1 60.842 197.600 19.000 45.833 19.320 50.000 56.585 12.220 1.225.200 1. Za leto 1967 planirana sredstva: 2. V letu 1965 je občina iz proračuna prispevala za strokovno šolst\o 62.621.000 S din. Zato tak porast v primerjavi z letom 1964: 5. Državni organi so: občinska predstavniška telesa in občinska uprava, občinsko sodišče, občinsko javno tožilstvo in pravobranilstvo, sodnik za prekrške in zavod za pravno pomoč: 4. Skladi: sklad zu kmetijstvo, sklad za turizem in gasilski — prometni sklad: 5. Proračunske obveznosti za pretekla leta: obveznosti do posojil in nelikvidiranc druge terjatve. Bolj od nominalnega gibanja finančnih sredstev za posamezne dejavnosti pa je zanimiva udeležba potrošnje na vseh proračunskih sredstvih za najvažnejše namene, ki jo kaže naslednji pregled: izobraževanje k u l t u r a in prosveta socialno varstvo zdravstvo komunala državni organi družb. pol. org. 1962 52.0 5.3 5.1 4.5 ' / . 1 22.2 6,6 196-i 56.5 2.1, 1,9 3,5 12.5 19.8 6,0 1964 34.S 2.9 6.8 -.2 11.7 20.0 5.9 196. 45,7 2.4 - .4 2.0 11.5 17.3 3.1 1966 46.9 3,5 9,3 1,7 9.5 19.0 2.9 196" 48.1 ) - S.2 3.3 5.0 16.1 1.5 S I. julijem 1967 je vnesena \ sistem financiranja družbeno-poliličnih skupnosti še ena sprememba. S tem dnem so se namreč ustanovile izobraževalne skupnosti za območja občin in republiška izobraževalna skupnost. Z njihovo ustanovitvijo je bil odpravljen tudi dosedanji proračunski sistem financiranja izobraževanja in uveden neposredni sistem financiranja s prispevki občanov iz osebnih dohodkov in davka od prometa blaga na drobno. Nov sistem financiranja izobraževanja bo zagotovil stabilen razvoj materialne osnove izobraževanja s tem. da bodo za te dejavnosti zagotovljeni stalni viri sredstev, ki bodo pogojeni izključno z gibanjem osebne in materialne potrošnje prebivalstva. Vsakoletno proračunsko izvajanje je doslej ustvarjalo mnogo negotovosti in negodovanja. 171 Z u s a m m c n Fa s s u 11 g DIE FINANZIF.RUNG DER AI.KGEMEINEN GESELLSCHAFTLICHEN ERFORDERNISSE IN DER GEMEINDE ŠKOFJA LOKA Der Artikel maehl die Mitglieder der Gemeinde Skofja Loka mii den Quellen umi der Hohe der Gemeindeeinnahmerj bekannt mul uiiterriclitet sie aucb dariiber, /u udilini Zvecken diese Mittel \erv\endet sverden. Die griifiten Eiunahmen staiiuncn ans den Personalcinkommen-Abgaben (l%7 planinaHig (>(>.-!• %). darauf folgen die Beitrage ans den Umsatzsteiiern (22 %). vvahrend die EinKommensteuern nnd amtlichen Gebiihren verhaltnismaflig vvenig einbringen. lin Jahre 1967 wurde eine neue Abgabe liir die Niitzung des stacltischeu Gruudes und Bodens eingefiihrt. Seii den lel/ien sechs Jahren nelnneii die Einualiinen der Gemeinde -(ciii;- zu. Die Ausgaben verteilen sich aul die Mittel, die die Gemeinde liir die Volksbildung (48.1 %). fiir die Ver\valtungs- und Geriehtsbehorden (16.1 %). liir die Sozialversicherung (8,2%,). fiir die kominiinale (5%,). ferner fiir Gesundheitswesen, fiir Kultur- und SchuKvesen und fiir die gesellschaftlieh-politischen Organisationen aufwendet. Dureh die heuer erfolgte (.riindung einer Bildungsgemeinschaft und die Einfiilirung der unmittelbaren Finanzierung derselben ans den Personaleinkommen-Abgaben der Geineiiitlemitglieder und ans den Umsatzsteuern sind die materiellen Griindlagen fiir die Volksbildung gewahrleistet. 172