tobij»hrp uro MajvSČJI ▼ Združenih državah. Veljs sa celo leto.........K.00 Z* pol leta................$3.00 Za New York oelo loto.....$7.00 Za inozemstvo odo loto....$7.00 pw. my autruriop rt IW m OPTO— C 1>1T. d gpji M TOME. H. T. lr t> Ho 'JL R. GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki. She largest Horenfan Dally in tho United States. Issued every day except Sundays and legel Holidays. W 75,000 Headers. m TELRTOH: «76 CORTLAWDT. Entered as Second Class Matter, September 31, 1903, at the Poet Office at Hew York, H. Y. the Aet of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 COBTLANDT. HO. 90. — fiTEV. 92. NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 20, 1921. — SREDA, 20. APRILA, 1921. volume xxix. — letnik xxix. gary u zvezno kontrolo industrij PREDSEDNIK UNITED STATE8 STEEL CORPORATION SE JE IZJAVIL ZA REGULACIJO KAPITALA IN TUDI DELA. — OBSOJA DELAVSKE UNIJE. Kontroliranje tako kapitala kot dela od strani vladnih agencij j«* zagovarjal sodnik Elbert H. Gary, predsednik sveta United Statvi Steel Corporation n« letnem sestanku delničarjev v Hobokenu. To kotrolirenje je predlagal kot možno rešitev problemov delavskih unij. Obrazložitev te*:! naerta je priSla kot posledica ostre obsodbe iMn\škili unij in delavskih voditeljev ter ponovitve vere Jeklarske korporacije v open shop. Sodnik Gary je (.menil ugotovila, da se zbira velikanski sklad /a pospeienje delovanj« delavskih voditeljev in da se namerava i prizoriti drago kampanjo za razširjenje delavskih unij. Pred kratic mi m' je poročalo, d'» so napravljeni načrti za organizacijo jeklarski- industrije r dogleduem easn in to je predstavljalo najbrž povod, da j»» sodnik Gary st'-ojjo kritiziral na zborovanju delavske unije. Sodnik Gary je vekel: — Mogoče je n; j*i rešitev problema delavskih unij ali protisred-Ktvo proti njim. Jaz ne verujem v sooijalizem; v vladno upravo ali operacijo. Zagovarjati« pa publieitfo, regulacijo in primerno kon-in.lo .d strnni vladnih agencij. Člani komisij ali departmentov naj 1-i l»ili nepristranski ir. njih usposobljenost naj bi se presojalo po nji-1 <' » s Slika nam kaže kip južno-ameriškega osvobodilca Simona Boliva-ja. Spodaj je portret ženske, ki je kip napravila. Kip je razkril včeraj v New Ycrku predsednik Harding, ki je ob tej priliki v vzne- novjj šenih besedah slavil prijateljstvo med Združenimi državami in juž- London, Anglija, 19. aprila. — Premogarski baroni so sestavili danes čisto nove predloge, katere bodo predložili štrajknjočim delavcem. V splošnem prevladuje mnenje, da bodo premogerji te predloge sprejeli ter napravili konec sedanjemu mučnemu položaji: v Angliji. Predlogi so naslednji: Vstanovi naj se narodno oblast, ki bo določil.t plačilno lestvico. Natančno naj se določi dan, ko i bodo stopile plače v posameznih [okrajih v veljavo. Določiti se mora minimum nad katerega ne smejo plače pod nobenim pogojem pasti. Zastopnikom delavcev bo dana prilika, da s« lahko ob vsakem čifsu prepričajo, da se v vsakem okraju plačuje največja plača z czirom na produkcijo in povpraševanje. Glede onih ljudi, ki so najmanj plačani, se bodo vršila posebna ;pogajanja med zastopniki delavcev in delodajalcev. Zastopniki delavcev in premo-pregledovali knjige ter skupno pregledovalvi knjige ter skupno dognali, koliko dobička ima ta al: oni premogarski baron. Po konferenci je rekel zastopnik gospodarjev: Upamo, da se bodo pogajanja s premogarji v najkrajšem času ob- veliko vznemirjenje v nemčiji VSAKOVRSTNE GOVORICE GLEDE NAČRTOV ZAVEZNIKOV. PREKINJENJE DIPLOMATIČNIH ODNOŠAJEV V SLUČAJU NADALJNE INVAZIJE. Berlin, Nemčija, 19. aprila. — Čim bolj se bliža prvi maj. tem bolj mučno postaja splošno razpoloženje. Pariško časopisje siori v»e, l*ar je v njegovi moči, da pospešuje vznemirjenje v Nemčiji in komaj poteče en dan, ne da bi se spravilo na dan nove načrte, kako s silo iztirjati veliko odškodnino. Sedaj se gla^i med drugim to, da bodo Francozi zaplenili tretino vseh akcij velikih nemških industri-jalnih podjetij, da bodo na ta način deležni deobičkov. Potem se glasi nadalje, da bodo na sličen način kot se je delalo v Turčiji skozi desetletja, pobirali davke v Nemčiji ter prišli na ta način do svojega denarja. Govorica o zasedenju Berlina je že stara stvar. Medtem pa vstraja nemška vlada trdno na svojem stlišču. Pripravljena je pa plačati primerno odškodnino, io je tako, ki ne bo presegala moči Nemčije. Več pa noče in tudi ne more storiti. C'e bi storili Francoz korake, ki bi ne bili v soglasju z mirovno pogodbo, sklenjeno v Versailles, bo smatrala nemška vlada pogodbo kot kršeno ter odpoklicala tvojega poslanika iz Pariza in mogoče tudi iz Londona. Mogoče je, da bo nastalo zopet vojno stanje. ki pa bi Francozom ne bilo ljubo. Potem bi bilo namreč treba skleniti novo pogodbo in če bi ta tako izpadla kot ona v Versailles, je še veliko vprašanje. Pariz, Francija, 19. aprila. — Če bo Francija izvedla svoje grožnje ter zasedla okraj Ruhr ter vestfalski industrijalni okraj, potem bo sledilo najprvo prekinjenje diplomatičnih odnošajev med Francijo in Nemčijo in pozneje tudi napoved vojnega stanja. Iz avtentičnega vira se poroča Universal Service, da sta dobila nemška poslanika v Parizu in Londonu navodila, naj bosta pripravljena na takojšnje odpotovanje, kakorhitro bosta dobila tozadevno obvestilo iz Berlina. Pariz, Francija, 19. aprila. — Zavezniška reparaeijska komisija ;e danes objavila, da jc dala Nemčiji do 22. aprila časa, tekom katerega mora prevesti zlate rezerve državne bank? v kolenško in ko-linsko podružnico banke. Če bi se Nemčija ne hotela pokoriti temu povelje komisije, se glasi nadalje, potem se bo zahtevalo, da se mora takoj izročiti to zlato komisiji. no Ame*iko ter zagovarjal Monroe doktrino. trgovska zveza med priseljevanje bo boljševiki in japonci še bou omejeno Sovjeti skušajo uveljaviti trgo- Državni tajnfk zahteva, naj se PREJŠNJA CESARICA DOMA. Potsdam, Pruaija. 19. aprila. — Častniki, ki so preje pripadali potsdamski garniziji, so st&li sko-Izi celc noč na straži pri železni- vinsko pogodbo z Japonsko. — Položaj v republiki Daljnega iztoka. Washington. D. C., 19. aprila. Jndom prepove prihod v deželo. |škera yozu' 3 katerim se ie Pri Balkanci niso zaieljivi Washington, D. C., 19. aprila. Republika Daljnega iztoka v C"i- Državni tajnik Hughes je danes ti je dobila cd boljševiške vlade priporočil kongresu, naj sprejme v Moskvi, navodilo, naj se izogne stroge odredi e proti priseljeva-kateremukoli konfliktu z Japon- i,ju. Po mnenju državnega tajniško ter, če mogoče, stori potrebne ka so posebno nezaželjivi Armen-korake ter prične s pogajanji za|ci, Židi, Perzijci in Rusi. Priporo-sklenitev trgovinske pefrodbe s|čil je, naj bo predloga glede omejitve priseljevanja takoj sprejeta. Debata se bo jutri začela. Hughes je tudi odločno proti temu da bi se izseljevali ljudje z NADALJNIIZGBEDI V ITALIJI j igrah "Penn Relay Carnival". --j Mladi ljudje se sedaj vežbajo, a Rim, Italija, 19. aprila. — Ofe britlko pritožujejo, da ne mo-stanju skrajnega nereda se poro- rtJO dobiti vina. Rekli ča iz centralne severne IaJije, kjer da.n^ mog\i nj:es;ar so stranke skrajnih nacijonalistov ali fašistov v oboroženem spopadu s socijalisti in komunisti sko-ro vsaki dan. Neredi in izgredi, c pravi!i pr: igrah, če ne bodo dobili vina. ka't: vežbanje brez vina je po .nj!!« Sedaj po mnenju nemogoče, prijatelji atletov, s ki so posledica velikega razbarje- kater,mi s0 se oznanili tekom njaT ki se je polotilo javnosti|V°jne' skrbeli za to' da dobivajo vspričo kampanje za splošne voU-fr^n° P« ™ *drav- Ne odlašajte ako nameravate naročiti vozni listek iz stare domovine za Vašo družino, sorodnike ali prijatelje. Pišite ra cene in droga potrebna navodila na najstarejie in skuie-no slovensko bančno podjetje: BATHER STATE (potniški oddelek) slednjo vlado, — soglasno z ofici-jelnimi sporočili, ki so dospela semkaj ter krožila v vladnih krogih. V ta namen je baje dospel ^-jBalkana regnikov, prejšni tajnik Krasino-ve trgovinske misije v Londonu, Vladivostok iz Moskve, da pomaga pri formuliranju pogojev. Jurin, zastopnik republike Daljnega iztoka, ki se mudi že nekaj časa v Pekingu ter skuša dovesti do trgovinskega dogovora, s kitajsko vlado, j« bil informiran, dt sta dva pogoja, katera mora boljše viška vlada izpolniti, p redno je mogoč kak dogovor med o-bema vladama, namreč obljuba, da se bodo boljševiki vzdržali vsake boljševiške propagande na Ki tajskem in primerno zavarovanje Kitajcev v Sibiriji. Vsled dogovora, ki je bil sklenjen med boljševiško vlado v Moskvi ter ono republike Daljnega iztoka, se je meje slednje dežele prvikrat določilo ter bodo vključevale severni del otoka Sokolina (Saehalin), katerega je pred krat kim zasedla Japonska in to kljub protestom ameriške vlade. — Izseljevanje moramo tako omejiti, — je rekel — da bo le roalokateremu mogoče priti iz teh dežela. V zadnjem letu so ameriški konzuli v Evropi vizirali nad šeststotisoč potnih listov. Iz tega je razvidno, da so se hoteli ljudje izseliti v Ameriko ter da so se faktično tudi izselili, še predno bi bile sprejete strožje odredbe. Evropa se hoče na vsak način iznebiti Židov. če jih Evropa noče, zakaj bi jih mi sprejemali v svoje okrilje? Tako je naprimer odredil rnmunski policijski ravnatelj, naj se izpusti iz romunske armade vse Žide, ki se hočejo izseliti v Ameriko. Posebno nezaželjivi so Židje iz Letske in Litvinske. vedlo Iz Doorna na Holandskem truplo prejšnje nemške cesarice. Železniški voz je stal v bližini postaje AVildpark. nekako pol milje jnino od nove palače ter ob vzhodu v park Sans Sonci. Ko je napočilo jutro, se je odredilo vse pot-ebno, da se prevede krs+o v kupilo v Sans Souci parku, kjer se bodo završili koneČni obledi Razve n članov družine ter prejšnjih uradnikov nemškega dvora ne bo nikdo pripuščen k pogrebu. GENERAL WOOD, NAČELNIK VSEUČILIŠČA. Naročniki, pozor! ČEDV0 GOSPODARSTVO, rfetas Iiltnd, N. Y., 19. aprila. Danes je bilo na javni dražbi prodanih za 5673 dolarjev petero topov, za katere je morala vlada plačati rtptisoč dolarjev. Topovi so bili del obrežne b be na Long Ialandu. KRKO VIDMAR ni več naš zastopnik ter ni upravičen poslovati v naiaiu imenu. Kdor mu kaj Srroži, stori to od danes naprej na tvojo odgovornost. UPRAVA "GLAS NARODA", 81 Cortlaadr Street, Vow York, N. Y. tve, ki se bodo vršile dna 15. maja, se osredotočujejo predvsem krog Florence ter drugih mest Toskane. Več kot dvajset ljudi je bilo ubitih tekom spopadov v nedeljo in prišlo je do številnih napadov j iz zasede. Veliko število socijali-,; stičnih in komunističnih klubov j«* bilo uničenih od naeijonalistov in voditelji komunistov so bili prisiljeni izjaviti svojo zvestobo do italjanske vlade. Nad glavnimi stani soc.jalistov in komunistov se je dvignilo narodno tro-bojnieo. niške reeept^, — kot bolniki. (To ie zel > dobra primera pro-hibicijskega lmmbuga.) MONARH1STIČNI RUSI. Philadelphia, Pa., 19. aprila. — Generalni major Wood je bil danes izvoljen od upravnega sveta Pennsylvania vseučilišča voditeljem ali ravnateljem tega zavoda. Preteklega meseca je bil nomini-ran kot edini kandidat za to mesto. Ni še določeno pod kakim naslovom bo posloval, vendar pa se namerava razdeliti upravne posle med njega ter sedanjega poslujoče ga prof osa, dr. Pennimana. Važno za potnike, Kdor želi v bližnji bodočnosti potovali v- stari kraj, naj ee obrne na nas, da mu pošljemo vsa navodila, kako jo mogoče dobiti potni list. Kdor ie Ima jugoslovanski ali ameriiki potni list lahko potuje kadar hoče. Kdor po spada v zasedeno ozemlje, m leli potovati t staro domovino, mu ie vedno lahko preskrbimo potni list, kadar prida ▼ New York. V tvidko: Pari*, Francija, 19. aprila. — Soglasno s poročili, ki so dospela iz Berlina, se bo tam sestal dne 1. (junija tega leta svetovni kongres monarhistično navdahnjenih Rusov. Kot se je izvedelo, se bo vde-ležila tega kongresa tudi delegacija iz Amerike. Monarhisti, ki ne spadajo v Rusijo, so povabljeni, r.aj se vdeleže posvetovanja kongresa. Generalna stavka je bila pro-j " "" giašena v številnih mestih, v ka- CARUSO BO KUPIL PRI NAPO- terih je prišlo do prelivanja krvi tc-kom zadnjih bojev. prohibicijski humbung. Semkaj je dospelo pet francoskih LJU VILO. Napolj, Italija, 19. aprila. — Sem bo dospel koncem meseca maja Enrico Caruso ter kupil Philadelphia, Pa., 19. aprila. —^krasno vilo v bližini tega mesta. V Italiji bo ostal toliko časa, da atletov, ki r.aj bi sodelovali pri bo popolnoma ozdraveL ZANESLJIVO IN HITRO eakrbeje DRHARHA IZPLAČILA v stari domovini In opravlja droge b>rfi Frank Sakser State Bank 82 Camaodt Street Nov York Rojaki, poslužujte se vseh sadevah te slovenske banke, ki je pod stalnem nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo ~ $100,000.00 glavnice In $60,000.00 rezervnega saklada. Frank Sakser, predsednik, Vieraj smo računali sa poiOjatve jugoslovanskih kron po sle-ietih eenah: 900 kron .... $ 2.35 1,000 kron .... $ 7.50 400 fcnm .... $ &10 5,000 kron .... $37.25 600 krem .... $ 5.85 10,000 kron .... $74.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; la tega rasloga nam ni mogoč« podati natančne eene vnaprej. Mi računamo po eeni istega dne, ko nam poslani denar dosp4 r__ jo poJnU najbolj po DimiiHi Mo-y Ordsf, aH ps Freak SakarStDi Bst « GLAS NARODff, 20. XPR. 1921 "GLAS NARODA" ISLfVKNIAM DAILY) _ 9wm* ano PubllaM* ww SLO V JU IO PUBLISHING COMPACT <■ Corporation) LOUIS BENEDIK. Traaaurar F HANK lAKIIR. Corporation and Addi Manhattan. mom of Abovo Offlctoro: Now York City. N. Y. "Glao Naroda" Iskala voakl dan IrviawW nodall In praznikov. I« coio loto valla In Canada Za doI l«ta Za Cotrt lota Za Now York sa colo loto xa do) iota ILa Za Inoaamstvo sa colo tola •140 sa pal lota - I7N •740 »1.50 I L A I NARODA (Voloo of tho Poop*o> 11» day axeept SuMdaya and BdMu*. Subscription yearly M 0« Advorttaoment on Doplal bros podplaa la ooobooot! oo no prlobčujejo. Denar naj ao blocovoll po- ■UJatl ek> Money Order. Prl mramembl kraja naročnikov prosimo, da ao mm tudi proJAnJo blvaHl£o naznani, da hitreje najdemo naslovnika« LASNARODA Borough of Manhattan. Now York. N. Y. Tole phono: Cortlandt 2878 Ruska trgovina. Eden izmed razlogov, katere je navedel državni department proti trgovini z Rusijo, je bil ta, da mi nočemo imeti te trgovine, če j«* to prav tako resnično z ozirom na ameiški nerod kot je resnično glede državnega departmer.ta. potem je to preeej dober razlog svoje vrste. Mr. Hughes pa vstraja pri tem. da skuša mešati čisto logiko s ristim predsodkom. Pred par dnevi je že drugič izjavil, d« nočemo trgovati z Rusijo, ker nima ničesar, s eemer bi mogla tržiti. To svoje staliire je utrjeval s tem, da nam je pripovedoval o obupnem ekonomskem položaju Kenije. Nobenega dvoma ne more biti o tem, da s« nihaju Rusija v obupnem ekonomskem položaju. Zadnja poročila pravijo, da je prebivalstvo Petrotrrada padlo z«: eelih 7."> odstotkov v primeri s prebival-s!vum pred vojno in da je v Moskvi za celili 49 odstotkov manj prebiva lcev kot jih je bio leta 1914, to je ob času pričetka svetovne vojne. O Leninu se zopet poroča, da je priznal potrebo kompromisa kapitalizmom. Tramportaeijska sredstva, katera ima Rusija na lazpolago, so skoraj popolnoma uničena in njene industrije so komaj vredne tega imena. Ta dejstvu pa nikakor ne pomagajo logiki Mr. Kughesa. Tudi če bi dokazovala, da nima Rusija ničesar, s ."emiir bi tržila, bi prav nič ne pomagala. Ce ne ob>,toja nobena nevarnost trgovine z Rusijo, potem tudi ni nobenega vzroka, da bi se jo prepovedovalo, rasven na temelju naših predsodkov aii slabega postopanja z našimi državljani. Pripravljenost, da se razpravlja o zadevah, bi najbrž v večji meri pomagala obema tema kot pa morejo te obdol-/ ki morejo povzročiti le še večje razdraženje mesto reformacije, brez ozira na tof v koliki meri so Rusi dejanski krivi. Dejstvo pa je seveda, da ima v resničnem pomenu besede Rusija marsikaj, s čemur lahko trži. Rusija ima ozemlje, ki je dvakrat tako veliko kot naše in prebivalstvo Rusije piekašu naše za eelih L10.000.00Q dui. Kakorhitro bi bila trgovina dovoljena, bi brez dvoma rasla. Rusija je bogata na različnih predmetih, ki predstavljajo Acliko trgovsko vrednost, na lesu, kovinah, žitu in lanu. Bogata je tleli glede človeke sile Slaba je le glede denai^ja, strojev ter organi zacijske zmožnosti. Vse to slednje damo luliku mi na razpolago. — Mr. Hughes ve dobro, du so najboljša trgovinska ozemlja kot si jih je mogoče misliti, nerazvita trgovinska ozemlja. Zakaj pa teče kapital v Mehiko, Argentino, v Chile in na Kitajsko - Niti Kitajska, niti Mehika nam ne more dosti nuditi, razven če tej ali drugi pomagamo spraviti dotične stvari na dan. V Kaka teh de^el je ravno tako bogata ri* naravnih virih kot Rusija. Rusija je eno največjih trgovskih rvo-lja v naslednjih letih. Lloyd George je spoznal te možnosti, Hughes jih še vedno ne more \ideti, čeprav so tako jasne kot črke, natiskane v knjigi za otroke Tarif za filme. Ker so fihni "Strict", ''Prevar?" in drug?. v Nemčiji izdelani fiiuii dokazali, da je rajti v berlinskih študijih več inteligence in uuielnoMti kot pa v onih Los Angel« sa, so pohiteli zastopniki filmske industrije v Washington ter prosili kongres, naj post) Los Angeles še nadalje tak kot je bil dosedaj, namreč neinteligenten in neumetniški. Prošnja, naj se naloži veliko carino za inozemske filme, ne more pomeniti ničesar drugega. Izdelovanje filmov ni morda umetnost, a vsebuje možnost, da postane kaj takega. Nemci so delovali v smeri proti umetniškemu in ameriška filmska industrija hoče sedaj pre-pre. iti, da bi uvažali Nemci v to deželo take vrste filme, ki bi prisilili naše proizvajalce, da opravljajo ter spravljajo na dan boljše delo. S kino slikami hočejo postopati kot z lesom ali avtomobili. — Oni pravijo; — Umetnost nima nobenega btika s to stvarjo. Zadeva, 7.a katero gre. jc zavarovanje industrije. — Dobro je biti prostodušen. V slučaju kino ?Jik pa ni vprašanje natančno ono. zavarovanja industrije. Publieiranje ali izdajanje knjig je tudi industrija, a mi ne vidimo tiskarjev in izdajateljev hoditi naokrog ter kričati:_Mi i ornmo biti zavarovani priti Mr. Wellsoni. Bencttom in (Jalsworthi-jem. Ti pišejo boljše novele kot pa naši ameriški pisatelji ter nam odjedajo kruh. — Nf», ameriški založnik dobro ve. da bo ameriški čitatelj rekel: — Kaj za vraga briga mene, če pišejo najboljše novele Angleži? — Zakaj pa ne spravite na dan dobrih ameriških novelistov! Mogoče je tudi, da se je napisalo boljše ameriške novele ravno zaraditega, ker so bile tukaj angleške, ki so tekmovale z njimi. — Isto bo resnično glede ameriških in inozemskih filmov in naj bodo potem nemški, luksemburški ali pa sardinski. Predlagani tarif na fil-ir.r je tarif na inteligenco. dopisi Barberton, Ohio. T'mrla je Marija Otoniear, rojena Malnar v vasi Papeži, po večtedenski mučni bolezni. Zaspala j« v Gospodu dne 15. aprila. Tukaj zapušča žalujočega soproga in enoletnega sinka ter sestro o možem o Vrhov ec, v starem kraju pa stariše ter enega sina iz prvega zakona. Številni venci in pogreb dokazujejo da je bila po-kojnica priljubljena v naši naselbini. Bila je članica slw. sam. društva Domovina, kartero ji je izkazalo zadnjo čast. Počivaj v mira! „ le je Avgust Gafcler, sin znane družine Gablerjeve. z neko Amerikanko. Po enomesečnem zakonu se zahteva že raz-poroka. Kje je krivda, se ne ve. Ve se pa, da slovenskemu mladeniču prija najbolj slov. dekle, ki zna ceniti delo in varčnost. Poročevalec. Waukegan, Hi. Zelena pomlad se je nam približala. Vsa narava se probuja k življenju. Valovito Miehigansko jezero se je pomirilo in stoji mirno v svoji čarobni lepoti, in ladje plujejo po njem. Z delom gre tu ravno v seda- njem času bolj slabo kot povsodl vendar je pa upanje, da se kmalu obrne na bolje, ker za slabim mora priti dobro. Tukaj imauio do 15 različnih Eveleth, Minn. Pred. par tedni se je v "Pro-sveti*- zaletel M. Panian v "Glas Naroda ' iu mu predbacival, kako da dela za kapitaliste itd. Dolgo Peter Zgaga podpornih organizacij, le eno smojsem čakaT in mislil, da se bo rno-pogrešali, to je, da se narod med-jreblti kakšen bralec "Glasa Na-sebojno podpira m pomaga drug roda" oglasil in Vam naznanil drugemu. V ta namen smo uata-Jkaj o tem, kajti tudi on ni tako no vili društvo z imenom " Sever- j" lep*7, kakor si misli, da je. Bom no nahrežno stavb Lusko društvo7 ?j pa jaz bolj nakratko razložil, ka-(North Shore Building and Loan ko so tukaj delali "delavski pri-Assoeiatiou). Nam^n tega dru-'jatelji*'. št v a je štedljivost in pomagati] Pred par leti se je v tukajšnji drug drugemu do blagostanja.'naselbini osnovalo neko društvo, Delnice so po 25 centov na teden.lv katero ni mogel drugi pristopiti Lahko jih pa vzame eden, koli-jkakor tisti, kateri je bil rdeč od kor jih hoče. j pet do glave. En čas so nekaj tiho V soboto 23. aprila zvečer ob tlačili in ko so videli, da brez pol osmi uri bo seja v Frank Ope- J skupnost i ne morejo nič narediti, katovi dvorani na 10. cesta. North so rekli, da mislijo narediti Slo-Chicago, pri kateri upamo, da bo venski Dom, katerega so pozneje vse slovensko občinstvo iz North prekrstili v Narodni Dom. In res, med tukajšnjimi Slovenci je nastalo veliko zanimanje za to idejo. Nastali so razni agitatorji, med katerimi je bil eden prvih M. Panian. Prirejali smo raznovrstne veselice v ta namen Ln tako smo znesli lepo svoto skupaj *v Sredi prihodnjega knjiga tedna izide Ohicage in Waukegana navzoče. Fr. Opeka, predsednik. John I mek. tajnik. Calumet, Mich. Delavske razmere so tukaj popolnoma mrtve. Pred petimi meseci je družba skrajšala število j kratkem času, ker vsak si je mi-delavcev in skrčila zaslužek za lo siII, da to bo res nekaj, kar 'bo odstotkov. Delavci niso zaradi te-.nam vsem v ponos,. In bi tudi bilo, ga godrnjali, češ, saj drugod tudi"ko ne bi bili takšni možje, kakor ji i vse prav. Zelo pretresljiva pa je Panian, zraven. Naredili so je bila novica, ki je bliskoma pri-'plan za Narodni Dom, ki bi stal šla za 1. aprila in aaznanila, da -•> tisoč dolarjev, in kupili ipro-takoj prenehajo s potovanjem vsi'stor. za katerega smo plačali 2500 rudniki, spadajoči pod dobro zna-!dolarjev, iu začeli kopati in zidati, no in veliko Calumet & Hecla olj pospeši, zato se bodo storili Klinar. Anketa je prišla do za-1 primerni koraki pri vladi, da v kljueka, da bi bilo v vsakem oziru!najkrajšem času poskrbi potrebni najbolj priporočljivo, da se novi kredit za izvršitev gori navedene- centralni kolodvor zgradi ob Martinovi cesti tik za kolinsko tovarno. Centralni osebni kolodvor bi stal za poslopjem današnje tovarne Ob Martinovi cesti, lokalni tovorni kolodvor pa v naravni kotlini Zelene jame in Vodmata. Od tega kolodvora bi se proga jutžne železnice zgradila tako, da bi tekla nekaj časa po progi dolenjske železnice, za Gradom pa bi se odcepila, prekoračila ob izlivu Malega grabna Ljubljanico ter bi tekla preko mestnega loga do Viča, kjer bi se zgradila železniška postaja. S tem bi odpadla proga, ki teče ob Bleiweisovi cesti mimo Tivolija m Rožne doline. Od novega kolodvora 'bi §e zgradila nova proga od novega pokopališča direktno na Ježico, kjer bi bila postaja, od ta pa na Viimarje, kjer bi ae združila s staro progo. S tem načrtom bi odpadle vse že- ga projekta. Bedak slučaj visoke starosti Umrla je v hiralnici sv. Jožefa na Radeckega eesti št. 9 najstarejša Ljubljančanka Klementina Bosizio. Vzlie hudim časom vojnih let je dosegla nenavadno visoko starost 101 leto, 2 meseca in f) dni. Bila je do zadnjega šaljiva in duševno eila, d asi je že pred časom izgubila vid svojih oči. Veva tovarna kovinaatih izdelkov v Ljubljani. Tvrka Saj o vie & Co. je napravila na Celovški eesti 26 a (Sp. Šiška) tvornico kovinastih izdelkov. Tovarna je opremjena z najnovejšimi stroji in tehničnimi pripomočki, ima lastno topilnico in livarno, brupalnico in galvanoteh-nieno delavnico. Kakor se čuje, se bo pečalo novo podjetje specijel- pa noben cucek » Če izleže kura jsjce, lahko napravi iz njega kuharica dobro jed, znano pod imenom "volovsko oko". Bog ve, če bi se dalo napraviti kurje oko, ako bi vol legel jajca. Neki čitatelj vprašuje, če res vročina, razširja stvari, dočim jih mraz krei. Seveda. Najlepši primer so dnevi. Poleti so dolgi, pozimi so kratki. * o * Italjanska vlada je baje odločila, da ^»e smejo Primorci nositi žepov pri svojih oblekah. Pravijo, da zato, da ne bodo mogli imeti pri prisegah naši ljudje fig v žepih. * - • Če bi res škoda izpametovala človeka, bi že zdavnaj ne bilo na svetu nobene neumnosti. # . » A. K. Ne, vi ste slabo informirani. Skaza ni član društva "Na-prelni Slovenci". * o * Simon Legree v "Stric Tomovi koči" je bil vzor clovečanstva v primeri s farmerjem Williamsom. no z izdelovanjem zifonskih gla-vie in sprejemalo v popravilo aparate za sodavičarsko in gostiln i-čarako obrt, za kar ni bilo v Jugoslaviji doslej še nobene tovarne. . > Pretep ▼ Kurji vasL Fantje k Stepanje vasi bo se te dni ponoči stepli pred gostilno Jakoba Gorjanca. Ko je prišel nad-stražnik Humar fante mirit, so stekli, le dva sta bila tako vinjena, da nista mogla uteči, bila sta pa tudi na glavi poškodovana. Žalna manifestacija v Ljubljani. V nedeljo 20. marca se je vršila pri vdeležbi nekoliko .tisoč ljudi velika žalna manifestacija ob priliki proglasenja italjanske aneksije v zasedenem oeemlju na Jadranu in ob Soči. Zbrala so se vsa narodna društva a onto ovitimi da tako manifestirajo preti celim ce in na ščitu zmage smo prinesli svetom svojo tugo iu bol na dan, domovini veselje in svobodo, na-ko je podpisala Italija obsodbo rodu pa čas t. V tistih trenotkili suženjstva Jugoslovanov v Pri- odločitve smo zaprisegli drug morju in Istri. Združena pevska drugemu in svoji ideji popolnega društva so otvorila manifestacijo edinstva in svobode prisego žrtev, in žalostno j« donelo "Buči, buči Napojili hho zemljo s svojo krv-morje adrijanskoV kratkih be- jo. Iz te krvi je vzklilo novo živ-sedah je orisal prvi govornik iz Ijenjc in nase besede so meso po-tužnega Korotana dr. Rožič po- stale. Le deloma — le deloma in. men tega dne, pomen žalne maiki-, današnji dan nas zopet resno opo-feytacije in dal smer delu, ki nam minja, da naše delo še ni dokon-bo zopet povrnilo ugralbljene ro- čano, epominja nas dolžnosti, ki jake. V istem smislu je govoril jih moramo vršiti. Zato naj bo poslanec narodne socijalistične dan žalosti obenem dan svečane stranke Brantner. Obniil se je do obnovitve tLsie tiste prisege edin-navzoeih predstavnikov češkega ^tva in svobodi, ki nas je vapod-naroda, naj poročajo v svoji do- bujala v najtežih momentih in ki movini o naši bolesti in o krivici,'»am je vedno kazala edino prarvil-ki se nam dela. V imenu jegoslo-,uo P;,t v bodočnost in k uspehom, vanskih dobrovoljeev se je ubi-uil Tuga pa, ki nas obdaja, naj nas k zbrani množici Fedor Šlajmer[združi tembolj v eno nerazdruž-s sledečim govorom: "Zveste;Ijivo delavno telo, naj njus opomi-hčerke in verni sinovi mučeniške- "Ja vedno in j>ovsod, da je dolž-ga naroda jugoslovanskega! 0-'no> neumorno in pošteno delo edi-bračam se k vam v imenu jugo-.uo> najboljše in najmočnejše oro-slo vanskih dobro vol j cev. v imenu ;žje. s katerim se bomo Iwjrili do tistih borcev, ki so bili vedno in zmagonosneiga konca za končno povsod pripravljeni, da prinesolo^boditev vseh svojili bratov in vse žrtve v korist domovini iu rii! Mladina, ki hrani v sebi naroda! Že zopet smo zbrani v vl*oče srce in neskončno ljubezen znaku tuge, z ranjenim srcem, po- naroda iu domovine, ta mladimi od žalosti, zbrani, du se skup-,mi liai '»stane ViLs up, naj vam bo no poslovimo od tistih naših ne- v tolažbo! Ona bo skušala najti srečnih bratov in sestra, ki mora-ltista pota, ki vas bodo privedla jo ponovno odeti trnjevo krono|najhitreje nam v naročje. Mi bo-trpljenja in upogniti pod silnim1110 gladili pred vami pot. Bedeli udarcem usode glave pod jaremihomo tlan noč nad sinjim va-suženjstva. Nedavno nam je zapel lov jem slovanskega Jadrana, in žalostno pesem v slovo go«poevet-p0^a ostane sestra Save in Drave. >ki zvon, danes pa zbira Soča sol ;Mi ne poznamo sredstev, ki bi ze jugoslovanskih mater in jih;,lai" mogla braniti, da vam ne sti-nosi tja v Jadransko morje, ki skaino tudi v bodoče bratski roko skuša s svojim valovjem hladiti preko meja. Naša prisega je skeleče rane k bregu prikovanega sveta; naše delo pa bo dokončano mueenika jugoslovanskega Pro-.^e tedaj, ko vas bomo zopet svo-methea. Dan velike žalosti naj b* bo* ko velika je krivica, ki nam jo .^"čnnsti \ pa smo nje apostoli! dela tuje nasilje! Naš klic po pra- Neustrašeno naprej za popolno vičnosd naj odpre zaprta srea ti.|svobo1Jci spominsko plošeo pred goslovanskega. Solze pa. ki jih vi- univer/o z napisom: "20. III. dam v vaših očeh. naj bodo v to- 1921- Zai*Hlenem" oeemlju!" Ob lažbo nesrečnih rojakov, katere zvok,h narodnih liim^n je bila zase skuša z umetno potegnjenimikl3llče«a žalna manifestacija, zidom ločiti od nas ostalih. Te' solze so le vidni znak našega so- Mučen incident na ruskem boljše- eustvovanja in našega gorja, ni«) pa solze obupa! Ko je izvedela mati na Kosovem polju o izgubi devetih svojih sinov, potekle so ji po licu slične solze. Srce ji je pokalo od tuge. Pohitela je ns bojno polje, da poišče poslednjega svojih junakov. Poljubila ga je vroče v čelo in spregovorila je pomembne besede: "Primi moj blagoslov, sinko, a znaj. kadar pride čas, da je smrt za domovino sladka!" To so besede jugoslovanske matere in te besede naše matere $0 nam porok za to, da je slovo, ki ga danes jemljemo, le začasno. Trpeli smo v tlačanstvu in preganjanju stoletja in stoletja pa nismo cbupavali. Napolnili smo je- viškera kongresu. zastavami in.s staki žalosti skop- 5e, irtrvovali smo najboljše izmed no s šolami na Kongresnem trgu,'najboJjih, opasali smo meč pravi- V seji permanentnega odbora vseruskega sovjetskega kongresa, ki se je nedavno vršil v Moskvi, je prišlo do škandaloznega incidenta, ki se živahno komentira v sovjetski Rusiji. Žinovjev je ostro napadel predsednika odbora za žitni promet Lvova ter izjavil, da ga ubije, kakorhitro se prikaže v Petrogradu. Lvov je odgovoril: — Ne bojte se zame. Ubite v Petrogradu kolikor hočete ljudi, in lazite, zapadni Evropi kolikor hočete. Kar se tiče mene, vam moram reči, da je tako neumen človek, kakor ste vi, nevarnejši od sovražnika. Po teb besedah je prišlo do ostrega spora med pristaši Žinovjeva in Lvova ter je moralo vojaštvo napraviti red. " v. I J) i1"*^*- r f■ ".i*- »"P r>- ■ C; »I J GISS yfARODX 20. XPR. 1921 slilc^i in Novela. — SpUal dr. Stoj&n. (Nadaljevanje.) Drugod a va povesi oči in veze dalje krasno vezilo. Molče sedita potem oba. Naenkrat pa privzdigne guspiea glavo, v njej se rodi nova misel, in tedaj reče tiho: » * M "Gospod grajHČak je rew proti meni jako prijazen in priljuden. Vedno mi akazuje največjo skrb in mi kaie vso svojo naklonjenost. A vse to, mislim, dela le zavoljo tega, da mi pupluča ljubezen do njegovih hčerk." "Mislite?!"' lzr«kii pa vstane Desimir in pristopi k nizkemu drevescu t«*r mu začne suhe vežice pod reza vat i in trebiti. Dobro je bil opazil, da jezdi proti domu grajščak in da bo mahoma na mestu. In kaj bi rekel poteui, ko bi &ra našel pri Dragoslavi na samotni klo|rtvi/! Skokoma je bil ^raj^čak pri od-gojiteljici; nialo da se ga ni prestrašila. "Kje pa sta Angela in Dorica, grsjnea Dragoslava?" "Angelika slika na verandi, a Dorica se vadi na glasovi™*', odgovori mimo odgojiteljiea. Danes zvečer vam hoče nekaj krasnega igrati ter vam pokazati, kako ji- že napredovala." "Gospod oskrbnik, blagovolite mi poklicati hlapca, da mi odvede konja v hlev." ji hotel javiti, da ne skali otroku nedolžnega veselja. Dolgo je zrl Radivoj za krasno, vitko postavo gospice Dragoslave. Ko mu izgine Lap red. oči za košatim grmrčjem in drevjem, pa potegne iz svoje listnice sliko, katero je nosil vedno s seboj. Gorila v cirkusu p§ginilac i EDINA ŽIVA GOSILA V CIRKUSU JE POCH3WLA V N3SW XU. PODLEGLA JE PREMRZLI KLIMI. John Daniel, slavna gorila, ki je predstavljala največjo mičnost Ringlingovega cirkusa, ki se mudi sedaj v New Yorku, je poginila v nedeljo za pljučnico. Držali so jo v so^j na vrhu Madison Square Gardna, kamor so jo prevedli pred par dnevi v upanju, da ji bo sveži zrak dobro storil. Gorila je zbolela dva dni pred smrtjo. Poklicani so bili zdravniki OGLASI NAJ SR XAROL PENKO. Pri nas ima pismo od Toni Božič iz Zareeja, pošta Trnovo. Up ravni št v o Glasa Naroda. (19-21—4) NAZNANILO. Rojakom in rojakinjam sirom NAPRODAJ JE čevljarska delavnica, opremljena z vsemi modernimi stroji. Najboljša prilika za kakega Slovenca ali sploh Slovana. — John Serial, 1235 Maamolia St., Beaumont, Texas. ~ (16-22—t) — Amerike naznanjam, da je tukaj Jci so si cele ure prizadevali rešiti njeno življenje, a vse zaman, kajtikunrl po kratki in mučni bolezni! "Redka izjema. Ta *Lika ne la-'PJJu^a tek živali so skrajno občutljiva napram strogosti našega pod- ~~~------ že. Se iej«a je Dragoslava v Lstini kakor na tej i>odobi. In njeno srce?! Kdo ga razume, kdo mu pride na vse čute in misli, ki jih to bitje goji i Neskončna blagost seva z njenega lica, in tudi njeno srce kaže globok čut iu neizmerno dobrot 1 jivost...Blaga iu lepa je bila moja žena, plemenita v čutih in mislili, ponosna in samosvestna kakor so le hčere slovanske, ali nebja. Miss Edna Cunnigham, na koje stanovanju v Londonu je živela ta gorila dve leti, je odpotovala v soboto s parnikom Celtie proti New Yorku. Ona je bila v stanu vzdržati to gorilo pri življenju in zdravju dalj časa kot. je bilo to mogoče pri katerikoli drugi gorili, ki je padla v roke ljudi. Gorila je očividno močno občutila ločitev od Miss Cunningham ter je bila videti tudi zelo užaljena, ko so jo dali v kletko, ko je dospela pred par tedni v New York. Zavrnila je vsako hrano, čepela na železni postelji, postavljeni v kletki ter se ogrinjala v odejo, da se skrije pred pogledi radovedne množice., Zadnjih par dni, ko je bila v kletki, se je mogla komaj še ^ . . ...... .. dvigniti na posteljo in to kljub močnim rokam, s katerimi bi lahko Dragoslava jo nadkriljuje v drobila odraslega ^oveka, če bi bila zdrava. nežnosti «n lepoti. In ne vem, W Nato so prevedli gorilo ▼ posebno sobo, kjer so jo neprestano ob-Kadarkoli ji pogledam £]adali z g0rkimi obkladki. Dr. Shields ji je dal kmina in aspirina, a vse je bilo zaman. Ljudje v cirkusu bodo zelo pogrešali to gorilo, kajti vsi so jo vzljubili. John Rigling sam je rekel, da bi takoj izpustil to gorilo v džunglo, a žalibog ni bilo nobene džungle pri roki. Truplo gorile bodo nagačili ter podarili ameriškemu naravoslovnemu muzeju v New Yorku. ko je to v globoke, črne oči, zaiskri ini iz njih nezapopaden žar, ki mi x^re-šine srce in dučo. In tedaj mi stopi pred oči ono bitje, kateremu v spomin sem krstil hčerko Angeli-eo. Da. še več. Z nerazumljivo močjo ine viače nase njeno srce in ne morem si misliti, da bi ga izgubil kdaj iz svoje bližine. V (pogovoru ž njo in v njeni družbi se čutim zopet srečnega. Zadovolj-nost mi polni dušo in srce, če jo .slišim pope vat i milodoneče pesmi. Blago mi donijo njeni glasovi na JANEZ TROHA starosti 39 let in smo ga pokopali na katoliškem pokopališču. Ranjki je bil doma iz Babnega polja št. 30. Tukaj zapušča enega brata in eno sestro ter vee malih bratov, v starem kraju pa očeta, mater, dve sestri ter več sorodnikov. Naj v miru počiva in lahka naj mu bo svobodna ameriška žemljica 1 i A Martin Mlakar, P. O. Box 8, Helvetia, W. Va. Disimir odide, a grajščak stopi uho in me zazibljejo v one rajske raz konja in prisede k Dragoslavi'case, ko sem se bil prost kot ptica rekoč; I poti nebom in se veselil svoje mla- " Ka j pa vezete kra-su<*ga? Ali'dosti. ni to pismenka 1)1" Hipoma se grajščaku čelo zinra- Pokojni Nikita in ruski Bivši cesar Viljem in nje- dvor. Znani ruski državnik grof "Wit-te je spisal svoje spomine, ki izidejo te dni v Berlinu. "Witte je napisal o pokojnem črnogorskem Iz tcjja premišljevanja vzdranii razkralju Nikiti celo poglavje, grajščaka trda stopinja oskrbni-1 kjer pravi med drugim: — Dok-hova. Ne v««d«', da najde Desimir ler sem bil finančni minister, se -vojt-ifa na tem tihotnem-ilisem nikdar sestal s takratnim »lie^itn. *** je prestrašil, ko ga za- črnogorskim knezom Nikito, če-gleda <»udi vase zamišljenega. Sam;I>rav je velikokrat prišel v Petro- prad. Kljub temu pa sem prišel či in neka čudna slutnja mu prešine glavo iu srce. Mialil je nehote, da je to delo v darilo name- 11j«*no oskrbniku DeMtniru. Scle _ _ ^______ ko mu Draguteiava zatrjuje, da je nauierjaval malo tukaj odpuči-dela vezilo zaw in da je to njene-J-i s«- ter razmišjjavati o svoji bo- 7 njim pogosto v nasprotje. Knez na imena začetna črka, potolaži dofnmti, a grajščak mu je nehote Nikita je prihajal v Rusijo samo m* na videz grajščak, ali v prsih;uničil lt^i namen, mu ne premine neljubi sum in* Oskrbnik h»>ee nadaljevati svoj, slutnja, Bal se je, da se nagibi je pot, ali grajščak ga vstavi. Pre-»sJavino srce k drugemu bit»i magoval je srčne čute, in tudi De- tla mu ona le zavoljo tega siiuir je zakrival tajne svoje želje. zato, da izmami od carja denar. Ko sem bil finančni minister, je dobival od nas podporo za vzdrževanje vojake. Vsote so postajale vedno več je, ker je knez Nikola vedno našel novih razlogov za gova knjiga. "Manchester Guardian" priob-euje vsebino knjige, ki jo je izdal bivši cesar Viljem v dvanajstih izvodih za svoje prijatelje. Viljem je zbial vse pomembnosti svetovne zgodovine od leta 1884, naprej, posebno sestanke vladarjev, ministrov in poslanikov. — Ta knjiga, v kateri govori bivši cesar o sebi kot o tretji osebi, je vzbudila v Parizu veliko senzacijo. Sam Poincare se je čutil pri-inoranega. da odgovori Viljemu v pariški izdaji "New York Heral-da". Poincare pravi: — Glavna ideja knjige, da je Nemčija postala žrtev zarote drugih narodov, je navadna izmišljotina in falzifika tako hladno povračuje njegovo j Obad va sta mislila v tem trenotku, . . , . . , , . . vdano* in mb— naklonjene**,! na Dragoslavo, ali vendar je mir-!?0™a?je, sv^Jih izdatkov. Vedno j vi podatki mso naperjeni fc.*r ljubi — Doiinira, njegovega no tekla ujuua govorica o vsakda- ofcUrbutka. 'njih gospodarstvenih razmerah in,, „ .. , . .. , ... . „ , Ta misel raz vname grajščakaJkupčij^kih zadevah. Kakor navad-H"ljf Bxua^' J? ™olci o svojem načrtu, je sel za tem, da ustvari zvezo , j I , • -."-i.i-i 'da bo preje ali pozneje prišlo do ? , ^ ^ r?Tk tUdl f^ i vojne med Rusijo, kot predstav- c^krbn ik, «k1 svojega oekrbmka prijazno in i nifio slovailskejja plemena in Nem. misel raz\Tninie grajščaka. kirpčijskih zadevah. Kakor navad-DouiiNljeval si je nehote nliajata Dragosliyra in kadar ni njega domu. Redkokdaj prUjudno, ali njegovo srce ni ču-i£ Xn da bo Qn ob fej priliki igral je >icer za{>aaiL, da. govori ona tilo več Lstega nagnenja in zauj^a-' skrivnostno z De^miroiu, ali lju- nja do njega kakor poprej, bere srce najde tudi tam dovolj 44 Pa ne prkkte prepozno z gore, vzrokov, da postaja ljubosumno, gospod oskrbnik", opomni še en-kjer /drava pamet niti !»enrc o krat grajščak pri slovesu. "Kaz-njih zaslediti ne more. žalili bi mojo Dorico, ako bi ne Nevoljen op<»uuii t<*daj graj- bilo vas, njenega nekdanjega uči-.s< ak, ko je hotela DragoHlavajtelja. pri koncertu, katerega na-\staii iu *e nai^otiti v grad: pravi na večer s svojo odgojite- 4 kam ae vam p«i mudi, gospi- ljieo." ca f Ali nimate časa, malo z me- To povabilo je oskrbnika izne-noj na tem kltljčnem prostoru po-!nadilo. Ni bilo namreč pri Radi- }cija zgotlovinske resnice. Cesarje-^■^Bsamo je pisal, da sta on in črnogorska [proti evropskim narodom, ampak kneževina velika in edina prija- jtudi proti Zedinjenim državam ki sedeti! Ali vas je tako dolgo mudil gospod oskrbnik m tfvojmii po govori, da morate zamujeni ča*s sedaj poravnati 1 *' "Tega ne, goflipod grajšCak. Saj se je o«krimik le nekaj niinut mudil pri meni. Sicer pa itatk nikdar čaaa ne tratim a praznim govorjenjem ; kajti čestokrat mi preteče po več tlni, da ne govorim z nikomur niti bc*o irnetiu svojo odgojkeljico iu v roki vihteč lepo risanje: 4*Glejte, glejte, Dragoslava, slika je gotova! Grad je narisan. Oče bodo imeli neskončno veselje z mojo rišarijo, £ njo jih ianena-dirm«na njihov god." V tem hipu (>a stopi Drageeisva iz estišia AnseU nasproti ter jo hraji klopiei. vojevih navade, da bi s« shajali na večer v salonu in se tam igraje in poje razveseljevali. Dokler je še gospodinjila gospa grajščako-va, bilo je dokaj vesolja v gradu, ali 'Ki k ar je ona spala pod hladno zemljo, vselila se je v grajščino bridka otužn<**£. In ta navada je še obstajala tudi sedaj. Le grajščak sam je viasih atopil v salon s svojima hčerkama ter poslušal divne inelmlije, ki jih je ipela igraje na glasovir krasna Dragoslava. z nemirnim čutom je pričakoval tedaj Desimir onega večernega trenotka, ko zasliši blagodone-če glasove, izvirajoče iz prsi svoje častil k e. In res tprišel je toliko zaželjeaii cas^ V lepo razsvetljeni dvorani sta sedela grajščak in oskrbnik poeno na večer pri okrogli, z drar goeenkni knjigami in umetnimi vezili ozaljšani mizi. Sredi med njima je bila Dragoslava. Dorica je igrala -izvrstno nekaj lahkega na glasovir in olW-a pohvala ji je donela po dvorani. "Presn&io priznanje in neskončno hvalo izrekam vam, goepica Dragoslava, za vas trud", opomni grajščak ter ji stisne roki v zna men je svoje hvaležnosti. '"Tebi, moje ljubo dete, pa podarim sa tvojo pridnost srčen p oljni)." (Dalje prihodnie.) viduo ulogo. V svojih pismih je vedno slavil pravoslavno vero. ko pa je takratni italijanski prestolonaslednik Vittorio Emanuele prosil za roko njegove hčere, jo prisilil, da. je prestopila v katolicizem. "Witte nato opisuje načine, kako je Nikita prišel do denarja. Navadno se je posluževal svoje hčere \nastazije, ki je bila poročena z Nikolajem Niko-UjeviČem. Nekega dne je prišel knez Nikita v Petrograd v avdi-jeneo k carju. Njegova hči je sporočila Witte ju, da je prišel po denarno podporo, ki bo pa to pot taka, da se n«? bo dotikala ruske državne blagajne. Ko je "Witte prišel pozneje k carju, mu je rekel car, da plača Turčija stalno vsoto 3.600.000 rublov. To vsoto je dobivala Rusija kot nekako kontribucijo na račun svojih izdatkov v rusko - turški vojni. — To vsoto je ?elel prejemati knez Nikita, ki je svojo željo upravičil z idealnim komentarjem, da na ta način ne bo dobil ruskega denarja ampak turškega. Sicer je car odbil to Nikitino željo, vendar pa mu je povečal vsoto, ki jo je do-{bival za oborožen je in prosveto. Francijo proti Veliki Britaniji. — Francoski mornariški ataše, kapitan Burchard je leta 1899 poročal 0 cesarjevi želji, da naj bi prišla v kako nemško pristanišče fran coska bojna ladja, ki bi jo Nemei tudi sijajno sprejeli. Takrat je Viljem rekel: Evropski kontinent bi moral skleniti močno zvezo pro 1 i bodoči nevarnosti s strani Ame rike. V slučaju vojne z Anglijo bi morala Francija koncentrirati svo jo mornarico morju. &TJBUA IZPUSTILA ČLANE SALVATION ABMV. London Anglja, 19. aprila. — Ir. Helsingforsa poročajo, da so boljševiki ispustili vee člane Salvation Army, katere so bili zapri! • ni se * tt kom zadnjih let. Pravoslavna Čehoalo- v * Sredozemskem TOVARNA ZA ŠKATLJE NOGE POVEČATI SVOJE PROSTORE v V to jo jo prisilila povečana trgovina v Johnstownu. _ Sedanji prostori no zadoščajo. POIZVEDOVANJE STOJtU. O PRO- V Belgrad je prišla deputacija iz prikarpatske Rusije (Rdeča Rusija), ki je izročila arhierev-skemu saboru in vladi prošnjo, naj se prikarpatskim Rusinom dovoli, da si iz svoje srede izvolijo arhiereja pravoslavne vere. Tako bo prebivalstvo tega ozemlja, ki šteje okoli 750,000 duš tvorila del srbske patriarhije in bo avtonomno telo v pravoslavni cerkvi. Prešli so na uniatizem se leta 1649, sedaj pa na ta način vstopijo v pravoslavno vero. Tudi če-hoslovaika vlada se je obrnila na jug. vlado po svojem poslaniku v Belgradu in zastopnik Čehoslova-ske v Belgradu, Kalina, je obiskal patriarha Dimitrija in ga prosil, naj odpoflje Cehoslovsfid ikofa, kf bi pomagat pri ustanavljanju češko pravoslavne cerkvi Vsled izvanredno velikega razSir« jenja trgovine, in ker sedanji prostori nikakor ne zadostujejo, so za -Celi uradniki Peerless Foldnj? Box & Oate Company, sedmi ward, poizvedovati za kak ugoden prostor, na katerem bi bilo mogrofe zgraditi tovarno, ki bi odgovarjala vsem zahtevam. Vstanovljen^ leta 1918, se Je Peer« less tovarna hitro tako povspela* da so potrebni novi prostori. Vsled-tega se je tvrdka preselilo, v to mesto ter se nastanila v Cambria. Paint Company v Johnstown, v sedmi ward leta 1*18. Pozneje 9« pa trgovina tako narasla, da tudi ti prostori niso ved zadostovali, in tovarna se Je preselila v sedanje prostore na Pine Street. Spomladi namerava druftba zgraditi veliko moderno tovarno ter sedaj 15£e pripraven protsor. Zanimiva razstava izdelkov te tovarne Je sedaj pod imenom "Slada In Johnstown Exhibition** v Moose Temple ter vzbuja veliko pozor-•ost. Ker se je v zadnjem Času prodalo veliko blaga, in ker povpraševanje vedno nara&ča. j« bila #ruiba prisiljena dobiti od raz-Blh drugih firm del materijala. ka» te rejca s« uporablja za. te Izdelke. Bdlnote novo poslopje bi odpomoglo tej situaciji. Uradniki in ravnatelji tovarn so: predsednik in generalni manager. T. s. Shuman: podpredsednik. Matthew Maronlch: hte—JniSkl tajnik. Francis Abel«: ravnatelji. W. T. Hurray. W X OConnor. John Abele. Matt Nalza ia Oscar Netta. —ADV. Revmatizem. ZNAČILNO DOMAČE ZDRAVLJENJE DANO OD ONEGA. KI GA IMA. Spomladi i. 1893 «e me je lotil mu-skularni in vnetni -revmatizem. Trpel sem več kot tri leta. trpel kot vedo sami oni. ki ga imajo. PoskuSal zdravilo za zdravilom, zdravnika za zdravnikom toda dobljena pomoč je bila začasna-KoneC-no sem dobil zdravilo, ki me 5e ozdravilo in bolezen se ni več vrnila. Dal sem ga dustim revmatičnim ceio takim, ki so morali biti v postelji vsled revmatlzma. nekateri start od 70 do 80 let In uspehi so bili taki kot v mo-j^rn slučaju. Moja želja je. da bi vsak poskušal to čudovito zdravilno moč. Ne poSUlte nobenega, centa. PoAljlte aa mo svoje ime in naslov in jas vam bom poslal poakuSnJo zastonj. Ko boste to porabili in se bosta prepričali da je nipMiio h rev rvatl zem. po- Sljite ceno. en dolar. PomiSljite, da Jas nočem denarja, dokler ga ne poSijet« prostovoljno. Ali riso to čisU računi Zakaj bi trpeli nadalje, če se vam nu dl us^eina pomoč? Ne odlašajte Pili tet Mark IT. Jackson. No 425 G. Dura t on Bldg.. S>*raeuse. N. T, Mr. Jackson odgovoren. Gornje poročilo je resnično. BRZOPARNIK Calabria Cunnrd* Anchor črte odpluje 17. maja V TRST Cena za m. razred $120.00 Cena za II razred $180.00 vštevši vojni davek. Za vsa pojasnila se obrnite na tvrdko FRANK SAKSER BANK STATE Dr. Koler slovenski zdravnik 638 Pen Ave. Pittsburgh, Ps. Dr. Koler Je najstarejši slovenski zdravnik Specialist v Pittsburgh*!, ki ima 24-letno prakso v zdravijo, nju vseh molkih Zastrupljenje krvi zdravi s gia-«rHUm SOS. U ga Je izumel dr. prof. Erllch. Ce imate mozolje ali mehurčka po telesu, v grlu. izpadanje las. bolečin« v kosteh, pridite in izčlstu vam bom kri. Ne čakajte, ker ta bolezen naleze. Vse mofike bolezni zdravim po o-krajSanl metodi. Kakor hitro opazite da vam prenehuj« zdravje, ne čakajte. temveč pridite in Jaz vam ga. bom zopet povrnil. Hyroeoio ali vedno kilo ozdravim r S6. urah in clcer brez operacije. Bolezni mehurju, ki povzročajo bolečine v križu in hrbtu in včasih tudi pri puSčanju vode. ozdravim r gotovostjo Revmatizem, trganje, bolečine o-tekllne srbečice, fikrofle In druge ko-£>.e bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi. ozdravim v kratkem času in ni potrebno lelatl. Nekateri drugi zdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jaz znam te lz starega kraja, zato vaa lalje edravlm, ker vas razumen slovenski. Uradne ur«: ob delavnik Iti od I. do I, Ob nodcljah od • do S. KDO SE POSLU2UJE PAIN-EXPELLERJA? Delavec se ga poslužuje, da oiinomore svojim bolečim mišicam, ki so se mu pre-tegnile pri težkem dnevnem delu. Farmer ga uporablja in noče biti brez njega. Pain-Expeller zavzema častnu mesto v vsaki farmar^ki bisi, kjer «e pojavljajo liitri napadi, nesrečni dogodki in druge stvari. Tovarnarški delavec uporablja Pain-Expeller, če napadejo njegovo moč in en energijo revmatične bolezni, lumbago, nevralgijo in druge neprilike v njegovem težavnem poklicu. Majnar potrebuje Pain-Expeller pri revmatičnih boleznih, bolečinah v križu, nevralgiji ali vseh boleznih, katere oslabijo telo »n odvzamejo vso energijo. Gospodinja uporablja Pain-Expeller, če otroci padejo ter se ranijo, zoper pike muh in vbodljaje drugih žuželk in kjerkoli je potreba dobrega linimenta. Vsakdol uporablja PAIN-EXPELLER. Obed, ki prija vsakemu okusu. Cena, ki uga-^ja vsaki de- Vsaka družina se veseli roast beefa. Corned Beef in Corned Beef Hash. narnici* Vsaka družina je z veseljem Tudi Vi se lahko veselite te jedi. In poleg tega tudi lahko zmanjšate stroške za vaše meso. Vlada Združenih držav je tako uredila, da da javnosti priliko nakupiti silne množine mesa v kanah — Boast Beefa, Corned Beefa in Corned Beef Has ha, ki je bil naročen za naše vojake onkraj m0ria- .i i - . ^ .. s , a i JiL • > i- Okusno meso najboljše kakovosti, navadna, mišice gradeča hrana. Vse je opremljeno z vladno znamko, da je O. K. > Zaboji mesa v kanah po CENAH NA DEBELO -— v resnici za eno tretino in več bolj poceni kot morete isto meso kupiti danes v mesnici. (Pošljite spodnji kupon, da boste izvedli vse podrobnosti naših po-pustvenih ponudb.) Kupovanje na veliko zmanjša ceno in je jako dobičkanosno posamezniku. Skličite svoje prijatelje, sorodnike in sosede vaše soseske. Sestavite proračun za množino, ki bi jo potrebovala vsaka družina ali posameznik. Seštejte to in določite po seznamu cen na debelo, in odštejte popust za množino, katero zahtevate. Potem izberite zastopnika, da bo kupil to meso v kanah, in pošiljatev bo prišla na označen naslov. Klubi, občine in družine naj se poslužijo te ponudbe. Pri tem združenem nakupovanju ste lahko deležni popustov ter ste na dobičku s tem prihrankom. Bodite previdni! WAR DEPARTMENT MESO V KANAH Blago Je wnit naročiti s sle-1 detih Uat: Brooklyn. N. T., 59tb St. and First Avenue. Boston, Mass., Army Supply Base. Chicago, lil.. 1819 W. 39th St. Atlanta, G a.. Transportation Bldg. San Antonio, Texas. Ban Francisco. California. CHIEF, SURPLUS PROPERTY BUNCH rf tte WAR DEPARTMENT — CHIEF SURPLUS PROPERTY BRANCH, Office of Quartermaster General. Dept. G. N. Munitions Bldg., Washington, D. C, N Prosim pošljite podpisanemu vse podrobnosti glede popnstov', ki so dovoljetii pri kupovanja na debelo Canned 1 toast Beefa, Canned Corned Beefa in Corned Beet Hasha. Vafie ime: ............................................;........ Cesta: .......................................................... Mesto in država:........................................... ♦'Glas Naroda." , - " ' iT \ mas vtxstmx. vi. 1921 ŽEN SKA VOJNA. b am mtn.Fraaooskl spisal AMndw Damat, Pa "(Haa Msroda^ prtradfl G. P. 88 (Nadaljevanje.) — Jaz ljubim varnostne odredbe v svoji službi — je rekla kraljica, ki bi rada nalagala samo sebe. — Jaz ljubim spoštovanje do svoje osebe, — je zamrmral kralj ter vrgel divji poglel na nepremično stražo. Med tem pa je prodrla beseda: — Kralj, — katero je izrekel stražnik bolj kot sporočilo, prav v trdnjavo. Tedaj pa se je poka-sa.1 zgoraj na zidu neki človek, kateremu se je pridružila cela po-»adka. Ta človek je dvignil kvišku svojo poveljniško palico. Takoj so zadoneli bobni, vojaki so prezentirali puške in padel je strel iz topa, lesno in slovesno. — Vidite, — je rekla kraljica. — Izvršili so svojo dolžnost. Bolj-£c pozneje, kot sploh ne. Naprej. — Oprostite, maJatna, — je rekel maršal, — a jaz ne vidim, da l.i se vrata odprla in mi ne moremo noter, dokler so vrata zaprta. — Pozabili so na to. v presenečenju in navdušenju visokega obiska, katerega so postali deleži, — sje oglasil neki dvorjan. — Na take stvari se ne pozabi, gospod moj, — ie rekel maršal. Nato pa se je obrnil proti kraljici in kralju ter dostavil: — Ali mi dovolite dati svet? — Govorite maršal. — Vaša veličanstva naj se umaknejo na petsto krakov od tukaj, d oči m bom jaz z mušketirji in konjeniki rekog-nisciral prostor. Kraljica je le od,rovorila: — Naprej! Videti hočemo kdo si nam drzne zabraniti prehod. Mladi kralj je izpodbodel konja ter bil dvajset korakov pred drugimi. Maršal in Guitaut sta planila naprej ter ga dohitela. — Tukaj se ne sme skozi, — je rekel stražnik, ki ni zapustil svojega mesta. — To je kralj, — so vzkliknili paži. — Nazaj! — je /.akričal stražnik preteče. Ob istem času j1 bilo videti na robu okopa klobuke in muškete vojakov-Jki so branili to prvo postojanko. Splošno mrmranj" jes prepjelo to prikazen. Meilleraye je prijel konja kralja za uzdo ter obenem ukazal kočijažu kraljice, naj obrne. Oba razžaljena veličanstva sta se umaknila približno na razdaljo tisoč korakov. Maršal je pustil nekako petdeset ljudi za stražo pri kralju in kraljici, zbral je ostale vojake ter se zopet obrnit proti zakopom. Ko je bil oddaljen nekako sto korakov od zakopa, je stražnik zopet obstal. — Vzemite trobentača, nataknite svoj robec na meč, Guitaut, — je rekel maršal, — ier pozovite tega nesramnega governerja, naj se u.'Ta. Guitaut se je pokoril, nataknil robec na koncc svojega meča ter *c podal proti zakopn. — Kdo tukaj t — je vprašal stražnik. — Parlamentar, — je odvrnil Guitaut, ki je mahal s svojim robcem. — Pustite ga naprej, — je rekel isti mož, ki se je že preje pokazal na zidu. Brez dvoma se je po skritem potu podal do zakopa. Vrata so se odprla in most je bil spuščen navzdol. — Kaj hočete? — je vprašal častnik, ki je čakal pri vratih. — Govoriti z governerjem, — je odvrnil Guitaut. — To sem jaz, - - je rekel mož, ki se je že dvakrat pokazal, enkrat na zidu, drugič v zakopu. Guitaut je zapazii, da je ta mož zelo bled, a miren in dostojen. — Vi ste governer trdnjave Vavres? — Da, gospod moj. — In vi nočete odpreti vrat trdnjave njegovemu veličanstvu kralju in kraljici regentinjiT — Žal mi je. — In kaj zahtevate? — Prostost gospodov prineev, kojih jetništvo opustoša ter uni-Hčuje deželo. — Njegovo veličanstvo se ne pogaja s svojimi podaniki. — Ah, to nam je znano, gospod moj. Mi smo tudi pripravljeni umreti v zavesti, da sprejemamo smrt za službo kralja, čeprav iz gleda kot da se vojskujemo proti njemu. — Dobro. — je rekel Guitaut, — več nismo hoteli vedeti. Odstranil se je, potem ko je na spoštljiv način pozdravil gover nerja, ki j** prav tako spoštljivo vrnil pozdrav. Nobena stvar se ni premaknila v Lastili. Guitaut se je vrnil k maršalu ter ga obvestil o uspehu svojega poslaništva. Maršal je iztegnil roko proti vasi Inon ter zaklical: — Takoj naj odjaha petdeaet mož v galopu v ono vas ter prinese na mestu vse lestvice, katere more najti tam. Petdeset jezdecev je oddirjalo v galopu in ker ni bila vas preveč oddaljena, so bili skoro v trenutku na licu mesta. — Sedaj stopite s konj, gospoda moja, — je rekel maršal. — Polovica vas bo, ooborožena z mušketami, varovala napad, a ostali bodo splezali po lestvicah. Predlog se je sprejelo z velikim navdušenjem. Garde, mušketirji in lahki konjeniki so stopili s konj ter držali orožje pripravljeno. « Medtem pa se je vrnilo potdeset jezdecev z nekako dvajsetimi lestvicami. Se vedno je bilo vse mimo v trdnjavi. Straže so hodile gorindol in preko zidu so gledale muškete. Hišne čete, katerim je poveljeval maršal sam, so se pričele pomikati. Obstajale io približno iz štiristo mož, kojih polovica naj bi splezala po lestvicah, druga polovica pa podpirala naskok. Kralj, kraljica in spremstvo so iz daljave s strahom zasledovali kretnje majhne čete. Komaj ao prišli napadalci petdeset korakov, ko se je straža približala robu zidn ter zaklicala z močnim glasom: — Kdo tukaj? , — Ne govorite, — je rekel maršal, — in naprej. — Kdo tukaj f — se je drugič oglasila straža ter namerila Zapadna Slovanska Zveza USTANOVLJENA 6. JULIJA 1908 INKORPORIRANA 27. OKTOBRA 1908 WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Glavni sedež: Denver, Colorado. fluvn A f o r i z m i. t« JOHN FIDO, 44» Wash. St, Podpredsednik: JOHN VAJDIOi, Bok 83, Glavni tajnik: FRANK SKRABEC, 4822 Wash. St. Denver, Colo. Zaplaolkar: BOBEBT BOBLECK, Sta. 0, Poefelo, Oda Glavni blagajnik: JOSIP VIDBTlC, 4486, Logu St, Deavsr. Oda Zaupnik: IBANK ZAITZ. 814 W. ftdirt St, IAadvOa, NADZORNI ODBOBz Predsednik: JOHN GKBM. 784 Moffat Ava. MTHAET, KAPSGHt 608 N. Sprues St, Golo. GBOBGB PAVLAKOYICH, 4717 Grant St, POROTNI ODBOftt Predsednik: ANTOr KOCHEYAB, 1206 BerwtaA Ava, Postila. Gola JOHN KOCMAN, 1203 Makra Ava, Poeblo, Golo. THANK CAN JAR, 500-601 — 45 ivft, Denver, Gola zdsutevalni odbob: Predsednik: FRANK BOYTZ, BB. 2, Baz 182, Poebko, Ode. FRANK MARTIN jak, Box 288. Hj. Mina PETER GBSHB1I* 4464 WftB. St, Dcaw. Osla VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. R. B. BURKBTT, 4487 Washington 8L, Denver, Gola •LAS NARODA, 82 Gortlandt Street Now York. E I ▼ee denarno nakaniee ln vee uradne etrarl ee peMlJeJo ne gL Šolnika, prltoibe na predsednika gL nadnoenesa odbora, as predsednika glavne* V istem trenutku je počila salva iz vrst kraljevih vojakov. Stražnik je padel na tla s klicem: — K orožja 1 En sam strel iz topa je odgovoril na pričetek sovražnosti. Krogi ja je švignila preko prve vrste, se potopila v drugo in tretjo, podrla na tla štiri vojake te raztrgala enemu izmed konj pri vozu kraljice trebuh. Krik strahu se je dvignil iz skupine, ki je stražila kralja in kraljico. Kralj se je umaknil. Ana Avstrijska je malodane padla v nezavesti od jeze, Majzarin pa iz strahu. Odrezali so jermena mrtvega ko nja ter tudi ona živih, ki so se vzpenjali ter skoro porušili voz. Osem vojakov je nato zavleklo voz na varno. (Dalje prihodnjih.) v v NOVE COLUMBIA PL0SCE p« 85" Slovenske« E4232) Drummers parade mark. ) Miller daughter of the E4998) Radeckl mar«, vojaška. ) Oesterreich militaer marš. E7(»00) 91 Reaimerit. marl. ) Grenadier marž, vojaJka. Ki 654) Holihackerbaum marfi. ) Hoch vom Dachstefn mart. ESI 17) Stelerlieder marfi. ) Hop. hop, Rchnelpolka ___ ___ ____ ___forest. E4CE8) Mill zvonček, petje ) Naprej ustava slave. E4C?9) Na tujih Ueh. petje. ) Ko bi moj ljubi vedel. 154845) Še enkrat Te objamem. ) Nedolžno oko. pet le E4fc46) Hausmajsterca v tejatru. ) Špela pečenko jedla. Šaljiva. E4991) Špela ln Micka Iz Domžal ) Zaljubil se je vrabec. Šaljiva. Beautiful GirL nolka. E4992) Družinske sladkosti v Cleveland!! E4°*6\ ^v ^kft OaUon ) Od kod je Špela doma. Šaljiva. ' bky "^itet aauop. E2184) Auf der Aim, valcer Namika VOlaika sodba. > Poatlllon marfi vojafika. EllSl) Rosejrcer mar§. vojaSka. E2260) Na zdravi pohod. marš. ) Aua dem Hochcebirx. valcer ) Jeste se povidam. marfi. Po dolgem času smo dobili prave nemške plošče, vojaSka godba prve verste, krasni vojaški marši in valuer j L Dobili smo jih par tisoč. Pravi glasni Columbia gramofoni od $30.00 do 8375.00. Cenik v vseb jezikih Tam pošljemo brezplačno. Ko naroČite blago, nam dajte točni expressni naslov, da blago prej dobite. Naročbo in denar (money order) pošljite na: IVAN PAJK, 24 Main SL, Conem&ugh, Pa. ♦ ♦♦m +* Treba je biti lisjak, da spoznaš zanke, m lev, da ustrašiš volkove. Tisti, ki hočejo posnemati samo leva, niso pametni. Vedno je imel tisti, ki je znal najbolje posnemati lisjaka, tudi najboljše uspehe. Nujno potrebno pa je, da znaš to lastnost prikriti, da si velik hinavec in prihuljenec. Ljudje so tako domišljavi in poslušni sili trenutka, da tisti, ki hoče goljufati, vedno najde koga, ki se da oslepa-riti. Večina ljudi sodi bolj po tem. kar vidi, nego po tem, kar občuti. Zakaj vidi vsakdo, misliti pa jih zna le malo. Vsakdo vidi, kakšnega se kažeš, malo pa jih premisli, kaj si. Za vsa človeška dejanja, poseb no pa vladarjeva, proti kateremu ni priziva, je odločilen končni { uspeh. Druhal hodi za tem, kar vidi in za uspehom. Sredstva bodo vedno hvaljena in bodo veljala za častna, ako prinesejo uspeh. Vlada mora trde odredbe prepustiti drugim, sebi pa pridržati milostna dejanja. Vladarju, ki sam ni moder, se tudi ne da modro svetovati. Tisti bo srečen, ki liodi a časom, nesrečen pa bo oni, ki zabrede v nasprotje ž njim. Vedno je bolje biti drzen kakor obziren; kajti sreča je kakor ženska: ako jo hočeš obvladati, jo moraš tepsti in suvati. In ker je kakor ženska, je predvsem naklonjena mladini, ki je manj obzirna in ji torej zapoveduje z večjo pogumnostjo in večjo drznostjo. • * • Rože slast so dihajoče, dokler se razvija evet; srce žensko je cvetoče, dokler nima dvajset let. Fran Levstik. PROŠNJA. Kdo rojakov Slovencev pozna JOHNA WOLF, doma iz Soteske pri Straži na Dolenjskem? Onega, ki ve za njegov naslov, pro- OGLASI NAJ SE MIHAEL BOLTE, ki se je nahajal pred enim letom v Princeville, 111. Poročati mu iramo zelo važne stvari. Ako pa kateri rojakov ve sim, naj blagovoli naznaniti to na za njegov naslov, prosimo, da naslov: Anica Petrič. 42S3 Allendale Ave., Detroit, Mich. (20-26—i) nam naznani. FraEk Sakser State Bank, 82 Cortlandt St., New York City. ZASTAVE BTegaHie in re. Iidetoje pe WCIM MISEL 331 Brno 9, CMBUU6H, PL CENIK KNJIG katere se dobi pri Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt St New York Poučne knjig«. Hitri računar .60 Nemški abcednik 35 Nemško-angleški tolmač .60 Pravilo dostojnosti .30 Slovensko-angleški slovar, trdo t platno re-can 1.50 Slo vensko-nemški slorar (Janežič Bartol) 4.00 Slo vensko-nemški slovarček 1.00 tukaj T — je »sklicala tretjič, je puško. na tega dečka, — je rekel maršal. Zabavne in knjig«. Amerik« in Amerikan* ei 5.00 Knjiga ca lahkomiselne ljudi spisal 1. Cankar 1.75 Pet tednov ▼ zrakoplovu 2.00 Doli s orožjem ,60 Zbrani spisi Jakob Aleioree Kako sem se jas likal. Prvi del 1.25 Drugi dal 1.25 Tretji del 1.00 Ljubljanske sliee. Četrti in peti del LBO Ne ▼ Ameriko, Sesti del %» OledaHike igra, Revček Andrejček ,60 Imljaridi. Združenih držav .25 Celega sveta 4.0 Kranjske dežele 40 Zemljevid Evrope .30 Velika stenska mapa Evrope 2.50 Zemljevidi: New York, HI, Kana., Colo., Moot. Pa-, Minn., Wis., Wjo^ W. Vs., Alaska po JS Mohtvenfld. Rajski Glasovi, ▼ platn o vezano v usnje vezano v kost vezano Sveta Ura, v platno vezano v usnje vezano v kost vezano .90 1.80 1.70 1.00 2.00 1.80 Opomba: Naročilom j« priložiti denarno vrednost, bodfad ▼ gotovini, poitai —aH poitnOi snsm-J« Vri Rožice cveto vesele le ob času let'ne mlade; leto pošlje piš in strele, lepo evetje jim odpade. Fran" Prešeren. * * * Sad, ki na spoznanju rase, vse grenkosti prekosi, ker s krvjo se srčno pase, v korenini mir mori. Simon Jenko. * ♦ • Sad najglobljega spoznanja, ki razum uklanja volji danes kot pred tisoč leti, kje zori? — V trpljenja šoli. Anton Medved. * e • Saj kdor vedeti če kaj, naj gre prej po sveti, da bo znal nositi raj ali znal trpeti. Fran S. Cimperman. • m m t i4 Resnične ure so, brez igre smeha pred vzhodom sreče, in brez solznih srag nad brezdnom tuge, ko beži uteha, — so ure; plahi duh prestopi prag in obstrmi in se s seboj začudi, in brez glasu mu pada prošnja v zrak: "Oj, bratje! Naj se v prah še danes zgrudi minljivost vsa, kar naših je reči, ne luč, ne mrak nam misli več ne mudi! Umolkne naj, kar v srcu koprni; bodimo žarki le notranje glorije, le igra črt na licu večnosti! Zdaj sijmo: naša luč od vekomaj na veke sveti naj, molčeče morje, ki brez bregov razliva se v obzorje in brez valov premišlja svoj sijaj..." Vladimir Levstik. Dospelo je novo suho grozdje. Mnikatel salo sladke debel« jagode, boksa 50 funtov $10.— Cipar grozdje največje in naj-■ladkejie, jagod« koksa SO funtov..............$10.— Malo črno fr&o grozdje, z*, lo sladko, boksa 50 funt. $8.— Pošljite $3.00 na račun vsake bokse ki jo naročite in poslali bomo takoj. Balkan Importing Co. 61 — 53 Cherry St. Hew York, N. Y. SfrNTAl CAPSULES MIDY 1 aKIio m viama — hitro pomi|t pri L VNETJU MEHURJA Vulu pilnla (miqy meei ime BT nIZs Varajte «e ponaredi predno se odločite ta rvojo družino sorodnika sli prijatelja naročiti rosni listek, ali joslati denar v domovino, da si *a potnik sam kupi, pišite najpr-o za tozadevna pojasnila na sns-ao in zanesljivo tvrdko PRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St.. New York LLOYD SABAUDO 3 Sut«Str*ri Rev T*rk Prihodnji odplutje 1* N T. parni k na 2 vijaka FE D* ITALIA — 4. maja REGINA D* ITALIA — 28. mala Izdajajo m direktni vozni listki do vseh slavnih mest v JujtoalavlJL BruplaCno vino potnikom L MATIJA SKENDER JAVNI NOTAR Za Ameriko in stari kraj. S227 Butler Street Pittsburgh, Pa. kretanje parnikov KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLUJE J O IZ NEW YORK A. »■LAND 23 aprila — Cherboura IVNDAM ■i aorlla — Bouloan« iAXONIA 26 aprila — Cherboura KOU9ILLON 28 aprila — Mavre JERENGARJA 28 aprila — Cherboura 4. AMSTERDAM 30 aprila — Bouloan« CHICAGO 30 aprila —- Havr« -A LORRAINE aa aorlla — Havr« INLAND 30 aprila Cherbouro KQUITANIA 3 ma-fa — Cherboura DRIATIC 4 maja — Cherboura iOOHDAM T maja — Boulogne AFAYETT8 7 rnaja — Havr« APLAND 7 maja — Charbour« RETIC 11 maja — Genoa RANCE 12 maja — H avre .A TOURAINE 12 maja — Havre 4AURETANIA 12 mala — Cherbouro OCHAMBEAU 14 maja — H avre DLYMPtC 14 maja — Cherbourg KROONLAND 14 mala — Cherbouro ALABR1A 17 mala — Tr«t .A SAVOIE 21 maja — Havre VQUITANIA «« maja — Cherbourc EELAND 28 mala — Cherboura .A LORRAINE 28 maja — Havre ARGENTINA 24 ma ia — Trat \QUITANI A 24 maia — Cherbouro ■RES. WILSON 28. mala — "Trat ADRIATIC 1 juni. — Cherbourg tERENGARIA 2 luni. — Cherbouro "»LYMPIC 4 juni. — Cherbouro -INLAND 4 luni. — Cherboura •»riVETTE 4 iunl. — Havre ROUSILLON 7 juni. — Havre LA TOURAINE 7 Junija — H avre mauretania 9 luni. — Cherbouro LAPLAND 11 Juni. — Cherboura »elvedere 11 juni. — Trat CANOP1C 17 Junija — Genoa KROONLAND 18 Juni. — Havre COLUMBIA 28 lun. — Trst -»FRENGARIA 30 Jun. — Cherbouro PRE8. WILSON 9 julija — Trst ARGENTINA 21 Jul.fa — Trat BELVEDERE 11 aua. — Trat