237. številka Ljnbljana, v ponedeljek 16. oktobra 1899. XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja V8ak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avatro-oger ake dežele za vse leto IS gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 I kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. na mesec, po 30 kr.za četrt teta. — Za tujje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, ae ne ozira. — Za oznanila plačuje ae od Btiriatopne peti t-vrste po 6 kr., če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae izvole" frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo In upravniStvo je na Kongresnem trgu Bt. 12. DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice Bt. 2, vhod v upravniStvo pa a Kongresnega trga Bt. 18. Telefon št. 34. Na delo! Občni zbor kranjske kmetijske družbe, ki ga je klerikalno nasilstvo pred nekaj meseci razgnalo, nadaljeval se bo d n e 26. oktobra t. 1. Ta dan pride do odločitve o usodi cvetočega, srečonosnega zavoda, ta dan se pokaže, bodo li v kmetijski družbi gospodovali kmetovalci ali svedrci, bo li ta družba še nadalje kmetijska družba ali konsumno društvo. Klerikalna stranka je napela vse sile, da naskokoma zavzame to važno postojanko. Njen tihotapski poskus se ji je vsled lastne nerodnosti in oblastnosti izjalovil. Ali poguma še ni izgubila. Klerikalna stranka ve sicer prav dobro, da ogromna večina družbenih členov ne pripada njenemu taboru, 3a so pri družbi največ samo naprednomi« sleči kmetovalci, prav malo pa tistih ovčic, katerim se ima stranka zahvaliti za svoje državnozborske in deželnozborske mandate, ali stranka se zanaša na upliv in na agitacijo duhovščine, in zato je treba najres-nejšega napora, da se klerikalni naklepi preprečijo, da se kmetijska družba reši pretečega ji uničenja. Klerikalna stranka je že razpela svoje mreže in duhovniški aparat deluje po vsi deželi, tiho ali sigurno. Agitacija je povsod urejena po lokalnih razmerah. Na Bledu in v nekaterih drugih krajih agituje duhovščina jaivno za udeležbo, češ, da mora kmetijska družba priti v klerikalne roke, veljaj karkoli. Drugod zopet, koder duhovščina na člene kmetijske družbe nima dosti upliva, tam se izdaja parola: Se ne bomo udeležili. Na ta način upajo klerikalni agitatorji doseči, da ostanejo napredno misleči členi doma, agitatorji pa bi zadnji dan s svojimi zanesljivimi pristaši skrivaj odrinili na občni zbor Svarimo vse napredne kmetovalce, ka terim je procvit kmetijske družbe količkaj pri srcu, naj se po takih agitacijskih manevrih ne dajo preslepiti, vse somišljenike pa opozarjamo, naj ljudstvo pouče o pogubnosti klerikalnih naklepov, in naj delujejo na kar možno najštevilnejšo udeležbo. LISTEK. Pismo iz Curiha. Moji prvi vtisi. Kadar človek prvič stopi na tla nekake obljubljene dežele, je seveda navdušen. Jaz sem bila to v polni meri, ko nas je vlak privlekel iz Romanshorna v veliko kolodvorsko poslopje curiškega mesta. Bila je noč. Že prej sem gledala vso pot skozi kupejsko okno venkaj v temo, iz katere je neprenehoma rosil dež na lepa prosta švicarska tla. Zakaj je bila vendar tema, da nisem mogla zreti teh krajev! Bilo je, kakor bi se Hlo nebo obrnilo, kakor bi mi tisoč zvezd sijalo iz tmine nasproti, samo večje, svet lejše. In bilo mi je, kakor da je vsaka teh luči krasna, svetla nada, jedna izmed onih nad, ki so me zvabile iz slovenskega do-movja v prosto Švico. — Oh vi cilji, moji zlati cilji! — Najraje bi bila razprostrla roke in zaukala venkaj v noč, da bi me čulo vse mesto. Vlak je zaukal mesto mene in evo nas tu! V naglici sem še vprašala gospoda, ki se je peljal z menoj, za cenejši hotćl. Povedal mi je neko ime, opisal mi v hitrici pot in potem smo šli. Našim somišljenikom bo to toliko laglje, ker imajo za dokaz pogubnosti kle rikalnih naklepov najprepričevalnejše argumente. Treba se jim je samo sklicevati na dosedanje delovanje kmetijske družbe, na čudovite, od prvih strokovnjakov v državi priznane njene uspehe. Nas veseli napredek našega kmetijstva, in kdor ima količkaj razsodnosti, bo spoznal, da bi bil neodpusten greh in usodenosen udarec za vso deželo, zlasti pa za kmetski stan, ako bi se kmetijsko družbo odtujilo njenemu namenu in postavila v službo politične klike, katera si hoče z moralnim in materialnim ugo-nobljenjem kranjskega kmeta zagotoviti gospodstvo v deželi. To in nič druzega pa hočejo klerikalci. Imeli so družbo dolgo let v rokah, a brigali se niso zanjo čisto nič in družba je žalostno hirala ter igrala v naši kronovini tako klavrno ulogo, kakor jo igra sedaj tista karikatura kmetijske družbe, ki životari v Trstu in se zove „Societa agraria". Sedaj pa, ko se je družba, stoječ nad strankami in ne meneč se za politične boje v deželi lepo razvila, ko je postala velika, ugledna, uplivna in si je pridobila znatnih sredstev, sedaj so se je polakomili klerikalci in jo hočejo zaplesti v politični boj. Zakaj to? Ne le, ker čutijo klerikalci, da ne bodo nikdar in nikjer veljali za prave reprezentante kmetskoga stanu, dokler so v najvažnejši kmetijski organizaciji le peto kolo, ampak tudi zategadelj, ker je družba na poti njihovi bankerotni organizaciji njihovim konsumnim društvom. Kmetijska družba preskrbuje vsled svoje izborne organizacije svojim členom vse kmetijske potrebščine po tako nizki ceni in tako vzorne kakovosti, da kon-sumna društva glede kmetijskih potrebščin absolutno ne morejo konkurirati in se sploh z dobavljanjem teh potrebščin ne morejo pečati, ker bi ničesar ne zaslužila. Najbolje dokazuje to sleparjenje z umetnim gnojilom, o katerem bomo te dni še kaj več povedali. Ako pride družba v roke klerikalcev, pomeni to popoln preobrat- Družba bo potem središče konsumnih društev, iz družbenih sredstev se bode pokrivala izguba teh ničvrednih zadrug in škodo bo imel kmet, toliko večjo škodo, ker v konsumno društvo spremenjena kmetijska družba gotovo ne bo več deležna tistih velikih podpor, katere zdaj uživa. Komur je mar za napredek kmetijstva, za ohranitev naše toli zaslužne vzorne družbe, tisti naj skrbi, da se preprečij o klerikalni nakladi. Apelujemo na vse rodoljube, zlasti še na napredno učiteljstvo, naj ljudstvo poučujejo in naj se zanesljivo udeleže" občnega zbora. Na delo! Nemški drž. jezik pa člen 19. avst. osnovnih zak. — Kako se to strinja? V pravni, svobodni, moderni državi bi ne bilo treba nikakih „ jezikovnih naredeb". Pravice narodnostij in jezikov v taki mno-gojezični državi, kakoršna je Avstrija, bi morale biti jasno določene v zakonu. Jezikovne naredbe za Češko so bile samo slabo paliativno sredstvo proti nezakonitostim v obrambo Čehov. Dvojna napaka pa je bila ta, da so se bile izdale te naredbe samo za Čehe, kakor bi jih mi Slovenci ne potrebovali. No, bilo je vsaj nekaj provizo-ričnega. Dne 17. t m. pa prekliče „vlada" še te jezične naredbe za Češko, zadavi, kakor znorela mati, svoje lastno dete. Ves svet ve, da je vlada kapitulirala pred nemško obstrukcijo. Wolf je sedaj na vrhuncu svoje moči, pravi generalissimus, ki ukazuje, in čigar komandi se uklanja in umiče vlada in vse, kar nosi vladno ime v naši državi. Prekrasne razmere v moderni evropski monarhiji, kjer so Nemci v ogromni — manjšini z ozirom na ostalo prebivalstvo! Uspehi dajejo človeku pogum, in nespametni bi bili voditelji nemško-nacionalne stranke, če ne bi šli dalje, in če ne bi zahtevali za Nemce še večjih predpravic. Der Appetit kommt beim Essen . . . Najvažnejša zahteva je nemški dr žavni jezik za vso Avstrijo. Ker pri nas sploh ni nič nemogoče, kadar se gre za to, da se pritiskajo Slovani, mogoče je tudi to, da dobodo Nemci za svoj gorostasni predlog zaveznikov v najmerodajnejših in v najvišjih krogih. Saj smo že slišali, da se nemški binkoštni program odobrava na najvišjih mestih. Nemogoče torej ni, da vlada simpati-zuje z nemškim državnim jezikom že iz strahu pred Wolfovo soldatesko! Toda, vpraša se vendar: Kaj pa jo potem s členom 19. naše ustave, kateri člen proglaša vsako narodnost v tej državi za jednakopravno in zagotavlja vsem dotičnim jezikom popolno veljavnost in jedna-kovrednost v šo 1 i, v uradu in v javnem ži vlj enj u? Vsak nejurist mora uvideti, da sepoprej, nego se spremeni ustava, poprej, nego se spremeni osnovni zakon in poprej, nego se črta važni § 19., ne more uveljaviti nemščina za državni jezik! (Tu je bilo konfiskovanih 6 vrst) Seve za take pomisleke se Wolf et consortes ne menijo, saj vedo, da so dosedaj s surovo silo, z veleizdajsko svojo agitacijo dosegli še vse, kar so hoteli. Morebiti pa parlament Nemcem na ljubo korigira osnovne zakone, eliminira sitni člen 19. in tako napravi svobodno pob Prusiji ? . . . Mi pa, ki živimo in dihamo pod samovlado § 14., moramo biti pripravljeni na vse. Toda — „svaka sila do vremena". Dan plačila že tudi pride. Do tedaj pa se držimo Slovani obstoječih zakonov. Na pod* lagi teh državnih zakonov se bomo borili za svoja prava in neprestano kazali na kršitelje in teptalce zakonov, pa naj stoje* ti ljudje nizko ali visoko. „Jezikovne naredbe" so bile polovičarska krparija in zato jih ne bo škoda! ulicah vidiš električni in konjski tramvav; izvoščkov in privatnih kočij pa je prav malo. Po mnogem vprašanju, ki mi je bilo prav sitno, ker za vraga nisem mogla razumeti tega čudnega curiškega dialekta, sem vendar našla glavno pošto, ki je impozantna palača z visokim stolpom, raz katerega so brzojavne in telefonične žice razpeljane po vsem mestu. Da odkrito povem, prav bridko se mi je tožilo po mehkih divanih in komodnih stolih naše ljubljanske pošte. Tu imajo namreč same mize in pulte, a niti jednoga stolca! Sploh se mi je tudi sicer zdelo, da se pri nas v javnih uradih mnogo bolj skrbi za komoditeto občinstva kakor v Švici Ko sem dobila skromno dopisnico, obrnem se zopet nazaj proti kolodvora, kjer poiščem stanovanje gospodičine X. Ta dobra duša je koj vedela, kaj mi manjka in v par minutah sem že imela načrt Curiha v rokah. Prijazna gospodična, Švicarka, bi mi bila prav rada pomagala, poiskati še druge adrese, ali revica ima nogo pohabljeno . •. Zdaj pa k Hrvata dr. T.! Bilo je že 10. ara, ko sem prisopi' v zgornji del mesta. Po mnogih nepn« in zmotnjavah vendar najdem ulico s m eni tim poetičnem imenom: V Pohvaliti se moram, da sem hotel brez vseh nezgod primeroma hitro našla. Seveda sem zahtevala najcenejšo sobo. Šla sem v četrto nadstropje, in če bi bila hiša slučajno še za par nadstropij višja, šla bi bila tudi višje. „Kvišku!" je vendar moj bojni klic, in človek mora biti konsekventen. — Prav hitro sem zaspala in imela sem krasne sanje. Sanjalo se mi je, da imamo pri nas dvajset .Slovenskih Narodov" in deset „Zvonov"; „Narod" plačuje trikrat toliko za vsak podlistek, „Zvon" pa petkrat toliko od vsake strani, kakor doslej ... Vsak slovenski podlistkar in novelist mi mora priznati, da so bile to res imenitne sanje .. . Z melanholičnim čustvom sem zlezla drugo jutro iz postelje in se med obuvanjem slaboosnaženih čevljev, — četrto nadstropje, prosim! — tolažila s Preširnom: „Vremena Slovencem bodo se zjasnila!" Nekoliko pogumnejša sem priromala po brezštevilnih stopnicah na ulico. Moj zdravi kranjski želodec me je seveda takoj prav občutljivo opozoril, da se vender spodobi prej zajutrkovati, predno se začno druga dnevna opravila. Poslušno stopim torej v nako kavarno. — Želite kavo s surovim maslom?— 1 me vpraša žensko bitje z visoko frizuro, i Tu namreč in tudi v Nemčiji strežejo po gostilnah in kavarnah neke vrste go spodičen v črnih oblekah z belimi predpasniki. No, surovo maslo bi ne bilo slabo, si mislim in priljudno pokimam. Surovo maslo res ni bilo slabo, ali račun je bil dober in v svojem srcu sem trdno sklenila, da v Curihu ne jem nikdar več kave s surovim maslom. Moje poznejše izkušnje v stvareh telesnih potrebščin so me izučile, da je tu za Človeka najboljše, če ima kolikor mogoče majhen želodec. Umetniki v stradanju bi bili tu prav na mestu. Po tem suhoparnem razmišljanju napotila sem se po mestu iskat stanovanja nekaterih mojih pismenih znancev. Bila je nedelja, in ta se tu prav strogo obhaja. Vse prodajalnice so bile zaprte, tako da si nisem m jgla kupiti niti načrta, tri bi mi bil iskanje venderle nekoliko olajšal. Mesto je krasno; r*elike, lepe hiše, široke ulice. Okrog divna gorska panorama, spodaj prelepo curiško jezero. Od zahoda teče reka Sihl, ki se zadaj za velikim, glavnim kolodvorom steka v odtok curiškega jezera, v takozvani Limmat Od trga mestne hiše, ki je obsajen z nasadi, je krasen razgled na jezero, na katerem vedno mrgoli vse polno čolnov, malih jadrnic in gracioznih lokalnih parnikov. Povsod po Samo, prodno se zavrže zakrpana suknja, treba poskrbeti za novo, solidno! Jezični zakon se mora izdati za vse narodnosti in jezike v Avstriji, ne samo za Čehe! Avstrijski mogotci naj se ne domišljujejo, da pojdemo vsi Slovani radovoljno pod nemški handžar v smrt! Zato je prepozno! Možje smo! Odgovorili so nam na naša stavljena vprašanja, in sicer v ravno 100 vrstah pod napisom: .Možje bodimo" v .Slovencu" z dne 12. oktobra 1899. Apelujejo na nas, da ostanimo možje, ker tolikokrat povdar-jamo, da smo možje, ,vsaj pri vinu4, pa gospodje tam okolu „Slovenčevega" uredništva, le primite se za lastni nos, pa povejte, kje se spije več vina, v Vaših ali naših domovih? Milostno so nam dovolili 8 dnij, da jim odgovorimo na v „Slovencu" z dne 30. septembra 1899 stav ljena vprašanja, ki se glase: 1. ) Kakšen namen imajo napadi na učitelje, ki se udeležujejo duhovnih vaj? 2. ) Komu škodijo duhovne vaje? 3. ) Kakšen namen ima vendar uči-teljstvo v službi liberalne stranke? 4. ) S čim sta si zaslužila dr. Tavčar in Ivan Hribar častno členstvo „ Z veze" ? 5. ) Ali je še katoliško krščanstvo vodilna ideja njihovega stremljenja in delovanja? Da pa čestiti gospodje v semeniških ulicah ne bodo mislili, da so nas v grozno stisko spravili, in da nas ne bodo zopet iskali po „Zvezdi" z „leščerbo" ob belem dnevu, ko smo kovali odgovore na stavljena vprašanja, jim odgovarjamo takoj. 1.) Z vpeljavo „duhovnih vaj za slov. učiteljstvo" se je pritisnil na čelo slovenskega uč itelj stva znak, da je duševno in moralno na najnižji stopinji med vsemi sloje vi slo venskega ljudstva. Kajti, dokler se ne vpeljejo za vse stanove brez razločka duhovne vaje, toliko časa se moramo smatrati mi učitelji, ki imamo srce in pamet še na pravem mestu, z vpeljavo „duhovnih vaj" za največje hudodelnike, največje neznačajneže in moralne propalice, ker le taki potrebujejo javnega spokorjenja in javnega kesanja. In kot take nas je smatral Prevzvišeni, kajti ko bi nas, slovenske učitelje imel za istovredne z drugimi stanovi, bi gotovo Prevzvišeni v svoji očetovski skrbi obrnil svoje oči i na ostale stanove, tako jih je pa le na nas, leve hudodelnike. In gospodje, ki pišete v „Slovenca", prosimo Vas, prav tolmačite te vrstice, ne preobračajte jih po svoji priučeni navadi. Povdar-jamo toraj še jedenkrat, da semo-ramo smatrati za naj večje duševne in telesne propalice toliko časa, dokler se ne vpeljejo duhovne vaje z a vse stanove brez razločka. Zoper tako sumni-čenje se bodemo pa zoperstavljali z vsemi dovoljenimi močmi, in če pride to sumni-čenje od te ali one strani. Da se pa ne strasse in v njej stanovanje prijaznega doktorja, ki je pa še — spal. Imela sem še nekaj vizitnic od doma, pa napišem toraj svoje želje. In potem sem šla dalje. Stanovanje! Študirala sem torej razne liste na vratih. „Moblirte Zimmer von 15—18 Fr. Tu bi bilo nekaj zame. Odkašljam se in vstopim. .Alles vergeben!" Na, smola! V sosednji hiši se ziblje med oknom nekaj belega. Poglejmo! Čez pet minut pa se ono belo ni več zibalo med oknom in jaz sem s težkim srcem odpirala svoj lahki portmonč. Tako, to bi bilo dognano. Stanujem v vseučiliščni ulici št. 94. In zdaj še druga glavna stvar. Za prvi začetek sem šla na ponižen, soliden „Gabelfrilhstuck". To je jako imenitna navada, posebno kadar si hoče človek prihraniti glavni obed. K sreči sem imela še nekaj paprici-rane ljubljanske slanine seboj, ki je neki prav zdrava za pljuča in brezdvomno tudi za želodec. Kot desert sem snedla osem brinovih jagod iz mojih domačih golicav, smatramo takim propalica m, kakor so se oni spoznali, to pa priča naš javni odpor in naš javni nastop. Kadar pa vpelje Prevzvišeni .duhovne vaje" za vse stanove brez razlike, potem pa se i mi potresemo s pepelom ter si bodemo trkali na prsa: .Vsi smo jednaki grešniki". 2.) Iz ravnokar navedenega sledi, da nas smatra naš priprosti, a prebrisani narod takimi, kakoršnim se ne pustimo prištevati. Kajti kdor pozna našega naroda .srce in obisti", dobro zna, da so javna spokorjenja določena edino le javnim greš -nikom. In z^ to skrbe najbolj po Vas, „čestiti duhovni pastirji", tam okolu .Slovenca" urejevani listi in lističi, ki je javno priporočajo z lec; za to skrbe Vaših somišljenikov z vsemi strupi zastrupljene pridige in drugo. In potem naj ima slovenski učitelj ugled pri priprostem narodu. No, vzglede že imamo! Naj navedem samo jednega. Nedavno tega vršil se je pogovor med več kmeti iz dveh sosednih vasi j ravno o šoli in učiteljstvu. Beseda je dala besedo in slednjič zabriše jeden kmet drugemu: ,1 kaj se bodeš potegoval za v'ašega „šolmajstra", vsaj je večji grešnik kakor je naš, ker Vaš je šel v lemenat pokoro delat, naš pa ne!" Komentara posebnega ni treba! 3) „Hm, jasno in nejasno," bi dejal .Slovencev" dopisnik. Nam pa je čisto jasno. Ko smo prvič stopili začasno v službo, smo prisegli; ko smo bili nastavljeni stalno, smo prisegli — na one — „proklete", sto in stokrat „proklete" po klerikalcih namreč — postave, ki jih je sestavil liberalni duh, in koje je sankcioniral naš najvišji vladar, ki je vzor pravega služabnika svete, nepokvarjene cerkve. In prisega nam je sveta. Na kar smo prisegli, to nam je v srce prirasteno, to nas veže, in naj se zakolnejo vse posvetne stvari in moči, ne prelomimo te prisege, ž njo stojimo, ž njo pademo. In kot možje, ki ne prelamljamo svetih priseg na ljubo drugim, spoštujemo onega liberalnega duha, ki nam je ustvaril te postave in zanjegovostvarsebodemo i borili, in če treba tudi padli, ker nas veže prisega. Kdor pa narobe ravna, tega pa označite kot propalico in ga pošljite v semenišče. 4.) Ubijmo jim vodnika in oni se raz-kropč", si mislijo že davno naši »rli bojevniki pri „Slovencu", „Domoljubu", „Slov. Listu" in „Slov. Gospodarju". Pa imata trdo življenje. Kolikor sta že ta dva moža prestala, je pa res prav pravi čudež, da sta še pri življenji. Mislimo, da španski inkvizitorji niso mogli imeti več orožja, kakor ga imajo katoliško'narodni inkvizitorji, s kojim so že mučili ta dva Ivana. In zakaj ? Kadi tega, ker nečeta zatajiti svojih liberalnih načel in se podvreči naukom, ki jih prerokujejo ravnokar imenovani ljudje po Kranjskem nekaj let sem. ki so po Kneippovem receptu včasih naravnost neobhodno potrebne za prebavo. Da poskrbim tudi za potrebno duševno zabavo, stopila sem v javno bralno sobo takozvane Pestalozzijeve družbe za izomiko ljudstva. Tu leže, vsakomur na razpolago, politični, znanstveni in zabavni časniki Curiha in Švice in mnogo inozemskih. Takih javnih bralnih sob je v mestu osem in vse so prav pridno obiskovane. Ker sem upala, da je moj dr. Y. med tem časom vendar že vstal, napotila sem sem se še jedenkrat tja gori. Nisem se motila. Gospod je bil jako prijazen, in v živahnem razgovora mi je odkril mnogo trgovskih tajn nekaterih hrvatskih in mnogih nemških listov. Poslovila sem se bogato založena z mnogimi, zame jako dragocenimi sveti. Takoj na to sem šla k starikavi gdčni., da poskrbim za prvi življenski pogoj, hrano. Proračun je sicer precej masten, zato pa je tudi družba nekaj vredna. Kaj menite, skoro vsa slovanska plemena so zastopana v našem obmizjn! Rus, Poljak, Srb, trije Bolgari, dva Armenca in nazadnje še moja slovenska malenkost, pa Nemec, ki pa zna baje prav izvrstno ruski. Najimenitneje je, da govori vsak svoj jezik, da se pa pri tem vendar prav dobro razumemo. Pa« res, ubili ste že mnogega, a teh dveh pa ne bodete, in čim bolj jih vlačite po svojih listih in lističih, čim več porabite črnila proti njima, tem več bodeta imela privržencev. Tega ne zatajite. Da pa slovensko učiteljstvo še ni tam, kjer so n. pr. njega tovariši na Tirolskem, Predarlskem, kjer gospoduje neomejeno oni živelj, kojega si je postavila za vzor naša edino osrečujoča katoliško-narodna stianka, zahvaliti se imamo največ tema dvema možema. In ko bi ta dva moža, dr. Iv. Tavčar in Iv. Hribar, storila samo to, zaslužita, da ju je .Zaveza" izvolila svojima častnima členoma. Ta dva moža pa stremita i za tem, da ostane pri življenji še oni liberalni duh, ki nam je dal naše postave, na koje smo prisegli pri Vsegavednem. 5.) Na zadnje vprašanje pa odgovarjamo s pesnikom, ki je svoje dni tudi stal pred Najsvetejšim in daroval nekrvavo daritev, a sedaj pa ga gleda iz obličja v obličje. Ich glaube, dasa fiir dieses Erdenleben, — Glaubs zuversichtlich, trotz der Deutlerzunft, — Zwei schoDe Huter mir der Herr gegeben: Daa eine Hcrz, das anderc heisst Vernunft. Die letzte lehrt mich priifen und entscheiden, Was ich fiir Recht, fiir Pliicht erkennen soli. Laut scliliigt das erste bei des Bruders Freuden, Nicht minder, wenn er leidet, warm und voli. So will ich denn mit regem Eifer uben, \Vas ich fiir Wahrheit und fiir Recht erkannt; Will bruderlich die Menachen alle lieben, Ain Belt, am Hudson und am Gangesstrand. Ihr Leid zu mildern und ihr Wohl zu mehren, Sei jederzeit mein herrlicher lieruf. Durch Thaten glaub' ich wiirdig zu verehren Den hohen Geist, der mich in sie erschuf. In teh mislij, upamo, je vse naše slo vensko učiteljstvo, razven onih „tridese-terih." Sedaj pa še nekaj gosp. piscu „Slovence vega" zadnjega članka. V onem članku nas poživljate, da bi radi brali odgovor na Vas članek: „Kdo je nas razdvojil." Oprostite, to pa je prav nejasno. Če je dr. Mahnič blažega spomina v rajnem „Rim. katoliku" št. 4., 1. 1893 pisal, da nas načela razdvajajo, da je to stvar pogrel za njim v naj novejšem času „Slovenec", radi tega do sedaj pač še ne moremo govoriti o kakem „razdvojenji med slovenskim učiteljstvoin." Kadar pa pokaže slovensko učiteljstvo z dejanjem, ne s samim najetim besedičenjem, da gremo narazen, dobite točen odgovor. Pristen ljudski učitelj. % IJublJnuU 16. oktobra. Konference grofa Clarvja. Konference, katere je imel vodja avstrijskega ministrskega sveta, grof Clary z raznimi parlamentarci, so se deloma povsem ponesrečile. Grof Clary, ki razmer in oseb, s katerimi bode imel opravka, ne pozna, je povabil mnogo takih poslancev, od katerih je dobil prav slabe ah napačne, tendenciozne, strankarske informacje, povabil pa ni mnogo takih poslancev in po litikov, ki bi podali Ciarvju jasno in res- Gospodinja pričakuje še dve Rusinji, Srbkinjo in tri Poljakinje, ki so še na počitnicah Na polytehniki se predava tudi ruski, kakor sem čula, in ne samo za Ruse, ampak tudi za Nemce. Pred Rusinjami imajo sicer tudi tukajšnje gospodinje precejšen strah. Tudi moja gospodinja mi je pripovedovala, da Rusinje zato nikakor niso njena simpatija, ker si ves dan kuhajo čaj, da je soba polna sopara in vrhu vsega še kadč cigarete, prav kakor turški sultani. Seveda sem si najprej ogledala univerzo in njeno knjižnico. Mesto ima razun naj razno vrstnejših šol, zavodov in cerkev, bogat, znamenit muzej, zvezdarno in celo veliko prostozidarsko ložo, ki že zdaj mojo radovednost prav živo mika. Sploh je jako prijetno hoditi po Curihu v levi roki načrt mesta, desno v elegantni, ozki, glage rokavici, — drugo sem že pred letom v Ljubljani izgubila — skozi oster nanosnik pazljivo motreč interesantne tipe in zanimiva starikava poslopja. Za začetek pa bodi dovelj. To so moji prvi vtisi. 0 poznejših sporočim kmalu zopet kaj. Najlepši pozdrav mojim dragim Slo venkam! Zofka Kveder. nično sliko. Zato pa se nevoljno oglašajo razni listi ter očitajo Ciarvju nesposobnost v spoznavanju položaja in pristranosti. Konference pa so prinesle še neko drugo zlo. Grof Clary je povedal poslancem, s katerimi je konferiral, marsikaj, kar bi bil moral zamolčati. Zato pa se oflciozno časopisje trudi in muči dan na dan, da popravlja, prereka in razlaga različne Clarvjeve besede, ki so mu ušle po neprevidnosti, in ki izzivajo odpor ter energične proteste. Kon ference grofa Claryja položaja nikakor niso pojasnile in očistile, nego ga le še bolj zmešale. Grof Clary bi bil najboljše storil, da bi bil ostal pri svoji omejeni nalogi ter ne igral vloge, ki kaže, da bi se rad stalno vgnezdil v dunajskem ministrskem predsedstvu. Grof Clary je vodja uradniškega in ne parlamentarnega minstrstva. Bolgarski novi kabinet. Novi bolgarski kabinet Ivančova bode imel isto zunanjo politiko, kakor bivše Grekovo ministrstvo, to je Bolgarija se bode i poslej naslanjala pred vsem na Avstro-Ogrsko in na Rusijo ter se je sama degradirala na stopinjo vazalne državice. Ivančov je prav za prav le imenski vodja novega kabineta, čegar duša je Radoslavov, ki je sprejel portfelj notranjih del. Novo ministrstvo bode skušalo uravnati zavožene finance, katere je Stojlov s svojimi prenagljenimi železnicami do vedel skoraj do poloma. Zarota proti sultanu. Nikogar se turška vlada bolj ne boji nego Armencev in Mladoturkov. Zato pa jih obdolži vsak hip zarotništva, da jih more potem toli grozovitejse preganjati. Mladoturki so zato večinoma ostavili svojo domovino ter se izselili. Središče mladoturškega delovanja pa je Švica, zlasti Geneva. Tu prebiva odbor mladoturške stranke. Turška vlada je nastavila nalašč posebnega konzula v Genevi, da zasleduje vsak korak Mladoturkov ter ga poroča v Carigrad. Nedavno je prišel ta konzul k predsedniku državnega sveta, Diclierju ter zahteval. veliko preiskavo proti Mlado-turkom, češ, da nameravajo umoriti turškega cesarja, in da so v to svrho že poslali morilca v Carigrad. Konzul je obdolžil celo naravnost dr. Lardvja, ki je živel več let v turški preatolici, da je predsednik za-rotniškega društva. Preiskava pa je dognala, da Geneve sploh noben Mladoturk ni ostavil te«com zadnjih mesecev in da o kaki zaroti niti sledu ni. Značilno za moralo turške politike je dejstvo, da je dobil dr. Lardy nekaj dnij prej iz Carigrada povabilo, naj pride nemudoma v Carigrad, da izvrši na visokem dostojanstveniku težko operacijo. Dr. Lardy je povabilo odklonil. K sreči, ako bi se bil dal zvabiti v past, bi se bržčas ne vrnil nikdar več v Genevo. Nizozemci in Buri. Na Nizozemskem simpatizira narod seveda z Buri, ki so Nizozemcem sorodni, in po vsi deželi se vrše shodi, na katerih poživljajo govorniki narod, naj hiti Burom zoper Angleže na pomoč. V tisoč iztisih pa se je razširila po kraljestvu van Houte-nova brošura, ki se poganja za to, da se prenehajo z Anglijo vse zveze ter se ji napove vojna. Vlada se boji zamere, zate gadelj je vojaštvu strogo prepovedala, da se ne sme brez najvišjega dovoljenja nihč« udeležiti vojne med Transvaalom in Anglijo. Kdor bi odšel brez dovoljenja na vojno, bi izgubil za vselej državljanske pravice. Vzlic temu pa se udeleži precej Nizozemcev vojne ob strani bratov Bnrov. Vojna v Transvaalu. Boj se je že začel. Buri so vdrli skozi prelaz Van Reenen ter se zgrabili s četami angleškega generala Whiteja. Angleži imajo 12 topov, Buri 11. 0 izidu tega boja še ni nobenih poročil. Javlja se tudi o manjših bojih med nasprotniki, vendar pa si ta, z raznih strani došla poročila tako ugovarjajo, da ni možno spoznati, koliko je resnice na teh bojnih vesteh. Angleški nadpoveljnik, general Buller je prišel šele včeraj s štabom v Sonthampton, da se ondi ukrca za odhod v Južno Afriko. Spremil je tega generala princ Waleski, nadalje vojni minister ter razni lordi. Narod je prirejal Bullerju burne ovacije. Buri se pomi kajo vedno dalje v smeri Ladvsmitha, kamor se bližajo burske čete iz južnega Transvaala in iz vzhodnjega dela državice Oranje. New castle, mestece z 2000 prebivalci, so fcg" Dalje v prilogi. TSQ Priloga »Slovenskemu Narodu" št 237, dn6 16. oktobra 1899. Angleži zapustili ter se umaknili na utrjeni postaji Dundee in Glencoe. Tu imajo osem bataljonov pešakov, štiri polke jezdecev, šest poljskih baterij in eno gorsko baterijo. K tem četam se jih pridruži baje tekom osmih dni Še nekaj, tako da bodo imeli Angleži okoli 10.000 mož. Buri pa imajo pri Sandspruitu, Wakker-stroomu in Volksruftu okoli 12.000, pri Vryheydu 2000 in na cesti v Dundee okoli 1000 mož. Oranijski Buri pa korakajo proti Ladismithu z 8000 možmi. Ti zadenejo menda prvi na angleške čete. Pa tudi na zahodu so zbrani Buri. Pri Ottoshoopu, na cesti med Mafekingom in Pretorijo, so se Buri približali meji ter menijo napasti ondotne angleške utrdbe. Pri Fourtem Streamtu pa hočejo podreti železniško progo, ki veže Capstadt in Buluwayo. Pri Maribogu so Buri pretrgali brzojavne žice. Iz Durbana pa se poroča, da so Buri zasedli angleško postajo Albertina. Oranijci in Transvaalci postopajo docela solidarno. Angleži se boje, da se jim pridružijo tudi na Kapu bivajoči Buri Basuti, ki prebivajo blizu države Oranje, pa so ostali Angležem zvesti. — O razmerah v Južni Afriki nam piše naš dopisnik v Pretoriji: V pokrajini Kapa vlada danes popolnoma „afrikander-ska" večina. Kap je skoraj povsem neodvisen od Zjedinjenega kraljestva. Sploh je v Kapu zelo malo pristnih Angležev; na deželi je vse holandsko. V Natalu je skoraj prav tako. Tudi tukaj so Angleži le v mestih, a še tu jih zapodč, čim se ponudi prilika. Angleži imajo vsega skupaj najmanj (!?) 150.000 Burov za nasprotnike, in vkljub svoji mogočnosti ne spravijo Angleži v vseh delih sveta primernega števila vojakov skupaj. Občno mnenje tukaj je, da se začne kmalu drobiti angleška svetovna oblast, in prva skala, ob katero bodo naleteli, bo Južna Afrika. To pa Angleži sami priznavajo, da je njihove glorije konec, ako izgube Južno Afriko. Grozen duhovnik. (Poročilo izpred sodišča.) Porotno sodišče v Straubingu na Bavarskem je pred tremi tedni sodilo katoliškega duhovnika, čigar počenjanje je bilo tako, da se človeku kar lasje ježe, če o njem čuje. Na obtožni klopi so sedeli: 171etna dninarjeva hči Marija Gimpl iz Pockinga, obdolžena krive prisege, Ivan Moosauer, katoliški župnik v Pockingu, obdolžen zapeljevanja h krivemu pričanju in druzih hudodelstev ter mizar Luka Neulinger in njegova žena, Emerencija Neulinger, oba iz Pockinga, obdolžena zapeljavanja h krivemu pričevanju. K porotni obravnavi je bilo poklicanih 97 prič; deloma so bile to šolarice in mlade dekle, pri katerih je župnik grešil proti nravnosti, deloma žene in dekleta, s katerimi se je bil župnik nedopustno pečal. Župnik Ivan Moosauer je bil nad 25 let v Pockingu in je storil v tej dobi najstrašnejše grehe. Iz obtožnice je razvidno, da je ta župnik 1. 1898., ko je bila soob-tožena Marija Gimpl osem tednov bolna, izvršil nad njo nekatera nenravna dejanja, a ko je ona radi tega bila pred sodišče poklicana, jo je župnik pregovoril, da je dvakrat vedoma pokriveni prisegla. Župnik je to dekle v spovednici nagovarjal h krivemu pričevanju in je imel ž njo ponoči tajne sestanke, kjer jej je prigovarjal, naj po krivem priseže. Rekel jej je, da lahko vse taji in da lahko kakor čist angelj po krivem priseže, on, župnik pa, da vzame vse nase. Župnik Moosauer se je pri obravnavi jako klaverno zagovarjal in opravičeval. Trdil je, da je ženske samo — zdravil. Župnik je sedaj 69 let star in je celih 25 let v Pockingu ženske — zdravil. Izključno samo ženske, male in velike, mlade in stare, omožene in samice, bolne in zdrave. Skoro pri vseh bolnih ženskah je uganjal take ostudne stvari, da jih še omeniti ni mogoče. Mnogo jih je bilo, ki so si prepovedovale taka dejanja, v mnogih hišah so pokazali župniku vrata, ali nihče se ni upal proti njemu nastopiti. Svoja brezsramna dejanja je župnik, kakor so izpovedale priče celo pri smrtnobolnih ljudeh izvrševal, pred spovedjo ali po njej, a tudi med spovedjo, pred ali po proviđenju, da, celo neposredno pred smrtjo!! Pri spovedi je župnik ženske z različnimi grdimi vprašanji trpinčil in jih silil k najostudnejšemu govorjenju; celo na priž-nici in v šoli, pri krščanskem nauku, je govoril o tacih stvareh, da je morala vsa- cemu kri v lice šiniti. Župnik je tajil večino vsega tega, kar je dognala preiskava, pri kateri so bile priče pod prisego zaslišane; tajil je tudi, da bi bil soobtoženo Marijo Gimpl nagovarjal h krivemu pričevanju, ali zaslišane priče so pod prisego potrdile vse ob-dolžitve. Samo članice bratovščine devic, kateri bratovščini je bil toženi župnik načelnik, so izpovedale jako previdno. Predsednik je z veliko težavo in z največjo potrpežljivostjo moral tem pričam vsako besedo takorekoč z jezika potegniti. Žup-nikovi prijatelji so storili vse, kar je bilo mogoče, da bi se bila preiskava ustavila. Mati obtožene Marije Gimpl, ki jo je župnik tudi nekoč .preiskal", je o svoji lastni hčeri pripovedovala najgrše reči, samo da bi pokazala, da njeni hčeri ni verjeti. Rekla je: Za župnika dam telo in dušo, in videti je bilo, kako malo jej je na tem, da je obtožena njena hči, a kako silno jo boli, da je obtožen župnik. Zelo čudne nazore je župnik razvijal o prisegi. Rekel je: „Če kdo po krivem priseže, pa ni v tem nikomur škode provzro-čil, potem je norec, če se radi krive prisege sam naznani". Predsednik je z ostrimi besedami ožigosal tako moralo, kakor tudi župnikovo trditev, da je bil preiskovalni sodnik gotovo protestant, ker katoličan bi ga ne preganjal tako. Sodni predsednik je z ogorčenjem rekel župniku: »Zapomnite si, obtoženec, da se sodniki ne ravnamo po veri toženca, ampak da katoliški in protestantski sodniki sodimo po vesti, in kakor je naša dolžnost." Državni pravdnik je župnikovo počenjanje bičal z najrezkejšimi izrazi. Imenoval je župnika moraličnega zastruplje-valca studencev, ki je celo generacijo moralno uničil, ki je spovednico, prižnico, šolo in svoj sveti poklic na najustudnejši način zlorabil, da je ugodil svoji podli pohlepnosti, in o katerem se lahko reče: „dočim je z desno roko držal najsvetejše, je njegova levica izvrševala nesramna dejanja." Sodni zdravniki so bili župnikovo duševno stanje vestno preiskali in so konstatirali, da je župnik popolnoma normalen in zdrav. Sodišče je Marijo Gimpl, Luko Neu-lingerja in Emerencijo Neulingerjevo oprostilo, župnika Ivana Moosauerja pa obsodilo zaradi zapeljavanja h krivi prisegi na šest let in zaradi hudodelstva proti nravnosti, storjenega v šestih slučajih nad šola-ricami, tudi na šest let, torej skupaj na dvanajst let najtežje ječe, kateri sledi še lOletna izguba državljanskih pravic. Tega slučaja nismo priobčili iz veselja do škandala, ampak v resno svarilo zlasti možem in očetom. Naj iz njega posnemajo, kake posledice nastanejo, ako duhovščina ženstvo duševno tako podjarmi, kakor je podjarmljeno tudi pri nas. Slovensko gledališče. („čarostrelec". — Romantična opera v treh dejanjih. Spisal Fr. Kind. Uglasbil K. M. Weber.) Po daljšem presledku so sinoči zopet peli „Čarostrelca", ki je svoje dni polnil gledališče in razvnemal občinstvo. In za oboje ima „Čarostrelec" vso usposobljenost. Njegova klasična, prekrasna godba, kTjf"je vkljub starosti ostala do danes vsa sveža mladost, vsa originalnost in posebnost, ki diha v nji veliki duh ženialnega skladatelja, katere melodika in mojstrska malone nedosežna instrumentacija zbujata občudovanje in nekako sladko, opojno vdanost v razkošje cvetoče muzike — vse to je pač dovolj močno, da vabi in razvnema. Vrhutega je še .Čarostrelčeva" romantika mnogim tisto, kar jim ga je omililo, zakaj nihče ne more tajiti, da so ljudje, ki so zadovoljni, ako se jim napasejo oči. In grom in blisk na odru, ustreljena ujeda, ki pade izpod oblakov, sova z žarečimi očmi, kača in četa gavranov in divja vojska v .Volčjem brezdnu" ... in kadar še Sa-miel razpne svoj rdeči plašč in ga oblije rdeča svetloba — takrat je pač razdivlje-nost in navdušenost na vrhuncu.. . No, „čarostrelec" je znan našemu gledališkemu občinstvu, zatorej ae bomo omejili danes samo na oceno njega ainočnje uprizoritve in sinoćnjega proizvajanja. g Ako smemo soditi po neprestanem in glasnem ploskanju, moramo reči, da je „Čarostrelec" tudi včeraj vsem ugajal, da je torej lepo in dobro uspel. In tega mnenja smo tudi sami. Solisti, zbor in scenični aparat so zastavili vse moči, da so priborili časten večer slovenski operi. Gdč. Carneri je pela Agato, to lepo in hvaležno partijo. Že po prvem njenem nastopu na našem odru smo to odlično pevko pohvalili, danes pa moramo hvali dodati le spet hvalo. Gdč. Carneri je pela z glasom ki ima od srednje do najvišje stopnje zmagujočo moč, čisto in jasno barvo, ki zveni kot srebrn denar na kameniti mizi. Ta prirodni nje bogati material oživi do vplivne sile, ker plava v petju gdč. Carneri čustvo in značaj. Veliko arijo v drugem dejanju je pela v začetku z otožnim izrazom, potem s pobožno ginljivostjo ter končno z veselim, upnim poudarkom — tako pač, da smo se prepričali, da čuti to, kar poje. Enako fino in krasno je pela kavatino v tretjem dejanju. Dvakrat je dobila posebno pohvalo. Nje igra je bila Aga-tinemu značaju docela primerna: mirna in vdana, ljubeča in trpeča Agata je bila. Poredno in nagajivo Anko je pela gdč. Noe mi, katero smo že v „Glumačih8 spoznali, da je pevka, ki je na čast slovenskemu odru. Pokazala nam je sinoči, da se zatopi v svojo ulogo, da jo premisli do zadnje note, do najmanjše kretnje — zatorej je bila Anka, kakršne še^nismo čuli, niti videli v „Čarostrelcu". S poredno živahnostjo je pela v duetu z Agato, takisto izrazovito je pela arijo v drugem dejanju, nad vse izborno pa ji je uspela romanca in arija v tretjem dejanju, za katero je žela posebno, viharno priznanje. Nje igra je elegantna in vrlo živahna. Prvič smo čuli sinoči v ulogi Gašparja gosp. Pestkovskega, novega basista. Njegov Gašpar je bil v vsakem oziru po-polen in izboren. Spoznali smo, da je gosp. Pestkovski doma na odru. Dasi ni imel še docela v tej ulogi prilike, da bi nas osve-dočil o vseh svojih umetniških zmožnostih, vendar nam je že sinoči pokazal, da zna mnogo, in da to, kar zna, tudi s premislekom uporablja — kot dela pevec, ki živi z dušo in s prepričanjem svoji umetnosti. Njegov glas je močan in obsežen ter zveni čisto in velesimpatično od vznožja do vrha. Zdolaj bobni, zgoraj poje. Ker je pel včeraj tudi puščavnika, se nam je prestavil takoj prvič v dveh popolnoma različnih ulogab, a v obeh je dosegel najlepši uspeh. In to pomeni mnogo! To pomeni, da imamo spet izvrstnega basista. Obilica hrupnega ploskanja je veljala tudi njemu, saj ga je zaslužil v polni meri zavoljo izborne ga petja in enake igre. Tudi g. L e b e d a se nam je predstavil v večji ulogi. Pel je Maksa, mehkega, zaljubljenega junaka. In če upoštevamo, da je bila to prva velika uloga g. Lebede, ki je ž njo stopil javno pred občinstvo, moramo reči, da je dosegel sinoči prav lep in zanj časten uspeh. Njegov glas je v srednjih registrih jako prijeten, lepo čist in na-pojen s plemenitim čustvom. V višini pa mu zveni nekako prisiljeno. Prav posebno nam je ugajal z arijo v prvem dejanju, ki mu je dala špecjalno pohvalo. V igri se nam zdi preenakomeren, premrtev. Zlasti je bilo to v kvar prizoru v .Volčjem brezdnu8. Sicer pa upamo, da bo tudi v tem pogledu boljši, kadar se udomači na odru. Pohvaliti pa moramo njegov lepi, čisti izgovor, ki dela čast tudi vsem drugim solistom in solistkam. Nov je bil tudi g. Veble kot Kuno, ki je izvel ulogo prav lepo, saj je pel z lepim, zvonkim in prav močnim glasom. V igri je bil pač nekam neokreten. Gosp. Nolli je pel Otokarja s priznano preciznostjo in izrazovito igro. Zadovoljni smo bili tudi z gosp. Štamcarjem, ki je pel Kilijana. Ljubko je pela prvo družico g. Polakova, a je imela neprimerno krilo; družice njene pa so tuintam zašle v nesoglasje. Sicer je bil zbor krepak in živahen in je precej v prvem dejanju zbudil glasno pohvalo. Gledališče je bilo polno. V parter so morali postaviti stole. Občinstvo je bilo — kakor smo rekli — zadovoljno in 8 pohvalo radodarno. Zadovoljno je bilo tudi nemara s tem, ker so bili odmori med dejanji primeroma kratki. Sinoči so ponavljali .Čarostrelca". Predstava je uspela jednako zadnji, tu in tam je bila pač celo slabša. Zlasti orkester se je nekolikokrat izkazal v nepazljivosti in površnosti. Tudi v .Volčjem brezdnu" je šlo nekoliko narobe. Gašper ni mogel dobiti ognja, in videli smo prvič v življenju kačo, ki je plavala po zraku. Zavesa je koncem tega prizora prezgodaj zdrsnila — A za vse to so nas oškodovali solisti in solistke, ki so peli z vso pravilnostjo in dovršenostjo. Gdč. Carneri, ki je dobila v dar lovorov venec s trakovi, je tudi sinoči častno rešila svojo nalogo, takisto gdč. Noe mi, ki je za prekrasno petje žela tudi včeraj posebno priznanje. Izboren je bil g. Pestkovvski, zadovoljil nas je tudi g. Lebeda, ki v primeri s petkom ni sicer pel boljše, pa je bil vsaj v igri živahnejši. Pohvala sodi tudi gg. Nolliju, Vebletu in Štamcarju ter gospe Po lak o v i. Zbor je pel dobro. Obakrat je vodil opero z živim taktom gospod Benišek. Glede kostumov moramo splošno in tudi za poznejše čase omeniti, da morajo biti dobi, v kateri se vrši dejanje, primerni, in da se morajo skupno ujemati v lepih harmoniških barvah. To velja ženskemu zboru posebe. Tudi gdč. Noemi ni imela primernega oblačila. Gledališče je bilo tudi včeraj do zadnjega kotička polno. V parterju so stali stoli. —a—. Dnevne vesti. V Ljubljani, 16. oktobra. — Osebne vesti. Deželni predsednik baron Hein se je v soboto zvečer povrnil z Dunaja. — Suplentom na slovensko nemških razredih gimnazije v Celju je imenovan g. I. Reisner. — Učiteljsko mesto v Kolovratu je podeljeno učitelju g. I. Prijatelju v Svibnem. — Premeščen jo davčni praktikant g. Al. Mazgon iz Novega mesta v Škofjoloko. — Konfiskacija. Sobotna številka našega lista je bila zaplenjena vsled — pomote, ki se je stavcu primerila pri korekturi. Zaplenjenih je bilo šest vrstic druzega članka. Kdor zna vsaj toliko slovenski, kakor vsak otrok, ki je zvršil * ljudsko šolo, tisti vidi na prvi pogled, da je konfiscirani stavek jezikovno napafeen, da je stavek nepravilen, in da je prvi del stavka dobil le slučajno tak smisel, da ni ugajal drž. pravdniku. V Četrti konfiskovani vrsti nahajajoči se „je" ne spada tja, — saj tak stavek nima smisla — ampak spada v tretjo vrsto na mesto besedice „bi". Stavec je pri korigiranju pomotoma pustil v tretji vrsti besedico „bi", kamor ni spadala, in je z besedico „je" nadomestil v četrti vrsti nahajajoči se „bi", kateri bi bil moral na svojem mestu ostati. Vsled te pomote je zadobil prvi del konfisciranega stavka smisel, ki je dal povod konfiskaciji. Drugi del stavka pa vsled te pomote sploh nima pravega smisla! Iz tega razvidi občinstvo, kakšne malenkosti dajejo povod konfiskacijam. Druge izdaje konfi s kovanega lista nismo mogli prirediti, ker je bilo že prepozno. — Beračenje brez konca in kraja! Zadnji pastirski list knezoškofa Antona Bonaventure izdan je pod geslom: pauper episcopus sum, peto viaticum! Kaj tacega še nismo doživeli! Škofovi harač, ki znaša „za vsako glavo po dva novčiča na četrt leta", se kakor znano ni obnesel. Ljubljenci gospoda knezoškofa „v ogromni večini" so se novega davka kaj hitro naveličali, in zadnji čas krajcarčki za škofove zavode niti kapljati niso več hoteli. Tu in tam po farah, kakor v fari Raški na Dolenjskem, so se sicer vsakega četrt leta prikazovali škofovi eksekutorji, pobožni stari fantje, ki k nobeni devici več priti ne morejo, ter so posamezne gospodarje, ki dostikrat nimajo za sol, tirjali za .škofov denar". Tem pobožnim fantom pa se je jelo slabo goditi, ker pri mnogi hiši dobili so mesto denarja — pikrih besed, o kojih se pa potem ni poročalo knezoškofu Antonu Bonaventuri! Virček, ki od pričetka ni posebno bogato tekel, je vsahoval, in zatorej je bilo treba — pastirskega lista. Pročitavši ta pastirski list, spominjali smo se nehote nekdanjega Latermanovega drevoreda, ko je spadal še pod Šišensko občino. Tedaj je ondi od nadležnih beračev kar mrgolelo, in z znanimi romarskimi ranami na umazanih udih skušalo ae je vpljivati na človeško rahločut- nost. Bilo je to tisto ostudno beračenje, ki se prikazuje še dandanes pri znanih romarskih cerkvah, kjer tisti berač največ služi, ki ume najbolje kričati ter svoje „rane" najostudneje razkazovati! Teh beračev smo se živo spominjali, prečitavši zadnji pastirski list knezoškofa Antona! Ubogi narod, sedaj te bodo stiskali, kakor se stisne grozdje v preši; izsesavali te bodo kakor izsesajo kobilice zeleno tratino v pu šavi, in leta in leta bodeš plačeval svoj harač, kot ga je plačevala tlačena raja v skalnati Hercegovini turškim pašam! Ostudna je ta „fehtarija" in tako visokega cerkvenega dostojanstvenika kot je Škof ljubljanski naravnost nevredna! Pri tem ostanemo, in naj se je veleslavna naša vlada, ki je prej „možem pobiravcem" (to so tisti starikasti devičarji, o kojih smo zgoraj govorili) sitnosti delala, zadnje čase, kakor trdi gospod knezoškof, bistveno spo-korila, tako da se bode za nepotrebne škofove zavode pobiralo tako, „kakor vam bodo vaši duhovni pastirji povedali". Lepa perspektiva se nam tu odpira: razvilo se bozistematično odiranje, in cerkvena oblast se bode zlorabljala v to, dasebodenižjenašeljudstvo, kakor pravimo, iz kože devalo! Kaj tacega bi se niti v Španiji ne dopuščalo. Pri nas pa se je veleslavna vlada laudabi-liter spokorila, in morda še doživimo, da bode šel gospod deželni pre 'sednik sam med „može pobiravce". Človek bi se smijal, da ni cela zadeva za revni naš narod tako tužna, da bi nad njo najraji pretakali krvave solze! — „Slovenec" je v soboto povedal, da nas njegov glavni urednik kanonik Kalan ne bo tožil, dasi smo ga osebno razžalili in ga poživljali, naj nas toži. Dolžil nas je, da je naše uredništvo informacijski urad „Neue Freie Presse", bahal se je, da to lahko dokaže, da ima priče za to, a ko smo mu dali priliko, da svojo trditev dokaže, da jo dokaže pred sodiščem, ni porabil te prilike. Njegova sobotna notica obsega priznanje, da je „Slovenec" nesramno lagal in nas ob-rekoval, ko nas je spravljal v zvezo z „Neue Freie Presse". Kanonik Kalan nas torej ne bo tožil, kakor smo ga poživljali, skuša pa to svojo blamažo prikriti s tem, da vmešava v to stvar — konsumno društvo v Kašlju ter poživlja g. dr. Tavčarja, naj toži g. Rakovca zaradi kašeljskega konsumnega društva. V tem „Slovencevem" pozivu se zrcali ves jezuvitizem njegovih redakterjev. „Slovenec" poživlja g. dr. Tavčarja, naj ga toži, ker ve, da ga ta po besedilu poziva ne more tožiti. „Slovenec" je izkoristil okolnost, da smo se pišoč o kašeljskem kon-sumnem društvu, sicer pravilno, a nekoliko presplošno izrazili. Obesil se je na besedo „kašeljski duhovnik", češ, v vasi Kašelj ni duhovnika, in če nas torej dr. Tavčar toži, mora propasti. „Slovenec" ve prav dobro, koga smo menili, kakor bi prav dobro razumel, da imamo v mislih ljubljanske gg. frančiškane, ako bi govorili o šišenskih duhovnikih, ker spada Šiška v frančiškansko faro. Da pa ne bo v dvomih, mu povemo, da smo imeli v mislih duhovnika pri Devici Mariji v Polju. Kašelj je od D. M. v Polju le dober streljaj oddaljen in zdi se nam, da spada k tej fari. Koliko se je dotični duhovnik interesiral za obe konsumni društvi v Kašljih, kako je mislil hišo kupiti, o tem bomo še govorili. Ravno tako je s škofom. Ali je bil škof v pravi vasi Kašelj, tega res ne vemo, ker nimamo časti, da bi ga spremljali na njegovih potovanjih. Bil je pa v fari, h kateri spada Kašelj, bil je pri D. M. v Polju, in znano nam je natančno, kako je tam govoril o kašeljskem konsumnem društvu, in kaki načrti so se tam snovali. „Slovenec" nam je torej z obešanjem na posamezne besede nastavil navadno past, v katero pa se ne bo nihče ujel. Sploh pa bankerot konsumnega društva v Kašlju — za katero društvo bi se dr. Šušteršič prav gotovo ne bil zavzel, da ni pristna klerikalna ustanovitev, in .Slovenčeva" dolžitev, da je naš list informacijski urad „N. Fr. Pr.", nista v nobeni zvezi. Če ju „Slovenec" spravlja v zvezo, je to ravno tako le zvijačen manever, kakor če se postavlja kanonik Kalan kot urednik v isto vrsto z dr. Tavčarjem. Vsakdo ve, da je kanonik Kalan pravi urednik „Slovenca", ki sedi ves dan v redakciji, znano pa je tudi, da dr. Tavčarju njegova opravila ne dopuščajo, da bi sedel v redakciji našega lista. Prav s tem, kar smo pisali o kons. društvu v Kašlju ni "dr.^Tavčar v nobeni zvezi in tudi o tistem pismu, ki ga je pisal dr. Šušteršič v Kašelj, ni dr. Tavčar prej nič vedel, dokler ga ni čital v „Narodu". To lahko po-trde tisti, ki so nam pismo prinesli. „Slovence vo" natolcevanje, da je tisto pismo nekdo prinesel dr. Tavčarju v pisarno, je bilo od konca do kraja zlagano. Zato pa prosimo: le razločujte obe zadevi, ki jih hočete pomešati, in obravnavajmo o vsaki posebej. — Občinski svet ljubljanski ima v torek, 17. oktobra t. 1. ob petih popoludne v mestni dvorani izredno javno sejo. Dnevni red: Naznanila predsedstva. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. Mestnega magistrata poročilo o prošnjah za sprejem v občinsko zvezo. Poročila o Ant. Reisnerjevi protiponudbi v zadevi zamenjave njegove hiše v Slomškovih ulicah štev. 7 z mestno hišo št. 13 v Komenskega ulicah; o prošnji Jerneja Matevžeta za znižanje najemščine od mestnega kopališča v Koleziji; o prizivu Matej Zdešarjevega zastopnika proti magi-stratni odredbi glede odprave sanitarnih nedostatkov v hiši štev. 48 na Poljanskem nasipu; o Josip Globočnikovem prizivu proti magistratni zahtevi reverza radi dveh oken v tovarni za žreblje; o prizivu Marije, Amalije in Ane Sevnikove proti magistratnemu nalogu, da odstranijo leseno stranišče in gnojne jame ob cestnem zidu pri posestvu v Igriških ulicah št. 8; o prizivu Zeschkovih dedičev proti sklepu občinskega sveta, da se napravi trg pred justičnim poslopjem: o dopisu c. kr. deželnosodskega predsedstva v zadevi južne regulačne črte v Predilnih ulicah; o porabi dotacije za šolsko leto 1898/99. na zasebni dekliški sedemrazred-nici v Lichtenthurničinem zavodu. Samostalna predloga: a) občinskega svetnika Fr. Grošlja, da se razširi Barvarska steza; b) občinskega svetnika Ivana Vel k a vrha glede razsvetljave Klunove ceste. Personalnega in pravnega odseka poročilo o oddaji službe knjigovodskega praktikanta in financ nega odseka; poročilo o dopisu mestnega magistrata v zadevi neke najemščine v hiši Pohlovkine ustanove. — Zmaga na Brezovici. Nič ni pomagal ves klerikalni napor, in dasi je gospod knezoškof poslal svojega lastnega brata v to, nekdaj tako trdno klerikalno občino, je vendar klerikalna stranka pri občinskih volitvah pogorela. Duhovščina se je trudila na vso moč, da ohrani to postojanko. Izdana je bila parola: Liberalci in kmetski grofje se morajo uničiti, a uničena je bila črna armada. Liberalna stranka je z veliko večino zmagala v tretjem in v drugem razredu, klerikalci so imeli v obeh teh razredih skupaj le kacih 50 glasov, liberalci pa nad sto. V prvem razredu so zmagali klerikalci, a le za malo glasov in še to le slučajno. Kako se delali klerikalci, se vidi iz tega, da je neki duhovnik obetal 500 gld. za pijačo, ako zmagajo klerikalni kandidatje. A kaj so rekli možje na to ponudbo: Rekli so: »Presneto so neumni, če mislijo, da smo mi tako neumni in se bomo dali ujeti. Od kod pa bo vzel, če ne iz kmetskoga žepa! Svoj denar pa lahko sami zapijemo. Dani se, dani." Prevrat v Brezovici je veselo znamenje, da se premene razmere tudi v ljubljanski okolici. — Narodno veleizdajstvo. Govoreč o prežalostnem položaju slovenskega naroda, pravi celjska „Domovina" mej drugim: „Med lastnimi vrstami imamo Iškarjote, ki nas o v a j a j o pri sovražni vladi, da nas naj potisne v kot, da nimamo na svoji rodni zemlji pravice ob stanka, ker je ta za nas — fremdes Ge-biet". Da, tako je! Da pa stoje ti Iškarjoti med voditelji konservativnih Slovencev, to je še najžalostnejše, ker to priča, da vsi „konservativni Slovenci" odobravajo storjeno narodno veleizdajstvo, kar je sicer popolnoma naravno od strani brezdomo-vincev. — Najnovejša odredba mestnega magistrata. Glede na našo pod tem za-glavjem priobčeno vest, pojasnjuje se nam, da se magistratova naredba, vsled katere se je predpisala naprava posebnih jam s kotli za nabiranje peska in smeti pri odtočnih ceveh, nanaša le na stavbe, ki se bodo na novo zidale, in da se je izdala zato, ker se je pri kanalu v Židovskih ulicah konštatovalo, da je vsled navlake iz strešnih odtočnih cevi bil skoro popolnoma zamašen. Pri novih stavbah pač takošna odredba, »kakoršna je po druzih mestih že davno v veljavi, ne pomenja po sebne obremenitve hišnih gospodarjev. — Slovensko gledališče. Ker velik del občinstva k operni predstavi „Čarostrelca" v petek in nedeljo vsled pomanjkanja prostorov ni mogel dobiti vstopnic v slovensko gledališče, ponovi se jutri, v torek, dne 17. t m. na mnogostransko zahtevarrje izborno uspela opera „Čarostrelec". — V četrtek, dne 19. t. m. igra se prvikrat „Kmet milijonar". — Na višji c. kr. gimnaziji v Ljubljani vladajo prav neznosne razmere. V I. b oddelku, to je v slovenski vzporednici, je natlačeno 82, reci: dvainosemdeset učencev, ki so vzprejemni izpit dobro dostali in četrti razred ljudske šole dovršili. Do danes smo pričakovali otvoritev nove vzporednice — a zastonj. To je tako kričeč fakt, da ga v celi Avstriji nima pare ! Smilijo se nam gospodje profesorji, ki morajo poučevati v takem razredu, a še bolj se nam pa smilijo ubogi učenci, ker jih bodo trumoma podili, vsled visoke šolnine, v ljudske šole nazaj. In tako se nam izgublja naša prihodnja inteligencija! Drugod otvarjajo vzporednice, ako je število učencev naraslo na 50 do 60, a pri nas se nihče ne gane pri tako ogromnem številu. Prav ima ljudstvo, ki pravi: V ljudske šole nas silijo, a srednje nam za-branjujejo. Prosimo deželni šolski svet prav nujno, naj poskrbi otvoritev nove vzpored niče. Gospode državne poslance pa prosimo, naj pri naučnem ministrstvu posredujejo da se to zgodi, in da se ustvarijo na tem zavodu take razmere, kakor zahteva šolski zakon in moderna pedagogika. — Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani je imelo v sredo v „Narodnem domu svoj občni zbor, katerega je otvoril predsednik g. nadučitelj Gabršček. Nato je poročal o materialnem stanju ljubljanskega učiteljstva g. učitelj Kruleč, ki je stavil na podlagi statističnih podatkov o gmotnem stanju učiteljstva v raznih deželah sledečo resolucijo: Pošlje naj se deželnemu zboru kranjskemu peticija te-le vsebine: a) V pokojnino vračunane pri-klade naj se povišajo na 200 gld.; b) starostne doklade naj znašajo 100 gld; c) funkcijska doklada za ljudske enorazrednice naj znaša 50 gld. in za vsak nadaljni razred 25 gld. več; d) stanarina za nad-učitelja znašaj 300 gld., za učitelja I. reda 250 gld., II. reda 200 gld. in III. ter IV. reda pa 180 gld. Za provizorne učitelje znašaj stanarina 100 gld. e) dohodki sirot in vdov naj se določijo analogno določbam pokojninskega zakona za sirote in vdove XI., X in IX. činovnega razreda in vraču-niti je vsa službena leta. Službena doba naj se omeji na 35 let; provizorna in aktivna vojaška leta je vračunati med službena leta. Ako se sprejmo ti predlogi, bi znašale plače vsega ljubljanskega učiteljstva okoli 18.460 gld. več. Resolucija se je sprejela. Poročilo se natisne in izroči deželnim poslancem mestnemu šolskemu svetu in ljublanskemu občinskemu svetu. Ljubljanski deželni poslanec gospod P. Grasselli je obljubil, da bo učiteljstvo v smislu predloga podpiral. Iz poročila društvenega tajnika g. učitelja Furlana posnamemo, da ima društvo 44 členov. Končno je predlagal g. učitelj B e z 1 a j, naj se sprejmo poslej učitelji takoj, ko napravijo sposobnostni izpit, v personalni status. Izvolil se je nazadnje odbor, ki bode prirejal zabavne družbene večere. — Pri nekaterih finančnih uradih v našem mestu niso prav zdrave razmere. Iz občinstva dobivamo pritožbe, da nekateri praktikanti ali mlajši uradniki svoje nem-štvo v pisarni tako usiljivo razprodaj aj o, da je to občinstvu že nadležno postalo. Tisto demonstriranje z razupitim „Grazer Tagblattom" in izzivanje s „Heil"-klici, preseda že širšim krogom, in čas bi bil, da se mu naredi konec, ker če se še tako milo sodi, vsaj taktno nikakor ni. — Metliško konsumno društvo. Vsled pritožbe „Trgovskega in obrtnega društva" je bilo konsumno društvo v Metliki radi prestopka obrtnega reda obsojeno v primerno globo. Vidi se, da je „Trgovsko in obrtno društvo" tej katoliški organizaciji neprestano za petami in da marljivo izvršuje svojo nalogo. V kratkem času svojega obstanka je društvo vložilo že celo dolgo vrsto pritožb zoper najrazličnejša konsumna društva. V teh pritožbah leži dokaz, da konsumna društva sistematično greše pioti obrtnemu redu, da se za veljavne zakone sploh ne brigajo. V tem oziru se razmere ne bodo prej predrugačile, dokler ne bodo oblastva ostreje nastopila. Zato pa je dolžnost vseh, da naznanijo trgovskemu in obrtnemu društvu" vsak slučaj nepravilnega postopanja, da se potem store primerni koraki Le na ta način se ukroti klerikalna prešernost in predrznost. — Pomisleka vredno. Piše se nam: Družba sv. Cirila in Metoda namerava v Trstu pri sv. Jakobu razširiti obe šoli v petrazrednici, kar je pri velikem številu in vedno hujšem navalu otrok neobhodno potrebno. Prizidati bi se moralo po mnenju veščakov še jedno nadstropje, da se dobijo prostori, za koje je po načrtu proračunjena svota < krogi ih 11.000 gld. A čujte, zanimivo vest! Novo nadstropje naj bi (po na črtu tukajšnje moške podružnice) obsegalo samo stanovanja za šolske sestre in ne-kovo kapelo; sobe pak, ki so rabile do sedaj za stanovanja, prenaredile naj bi se v šolsko rabo. Ogromna svota naj bi se potrošila toraj za sama stanovanja in za kapelo, ki je povse nepotrebna, ker je cerkev skoraj pred nosom. Ali ni ta nameravani korak naravnost nespameten? S tolikimi mukami in prošnjami priborjeni novci porabili bi se lahko na drug način, namesto šolskih sester naj se pa nastavijo posvetne učiteljice, koje bodo istotako vestno izpolnjevale svoje dolžnosti, stanovale pa bodo lahko v mestu ali pa v obližju šole. Toliko v preudarek merodajnim in vplivnim krogom, kojih sveta dolžnost je, da preprečijo nepotrebne družbine izdatke. — Slovenskim zdravnikom ! Prihodnje dneve slavilo bode društvo zdravnikov kraljevine Hrvatske in Slavonije v Zagrebu petindvajsetletnico svojega obstanka. Za to slavlje deluje se, kakor je videti iz sledečega programa, velike, posebno znanstvene priprave — tako da bo imel ta sestanek obliko znanstvenih kongresov. Iz vseh kra jev širnega juga, tudi iz Ljubljane (primarij dr. Edo Šlajmer), javili so učenjaki znanstvena predavanja in demonstracije, in le želeti bi bilo, da bi se tudi slov. zdravniki v častnem številu udeležili teh slavnostij, saj je to dobro organizovano, nam najbližje slovansko društvo edino, katero podaja svojim členom v svojem glasilu „Liečnički Viestnik' medicinsko vedo — v domači besedi. — Vzpored slavnosti: Dne 19. oktobra 1899.: ob 8. uri zvečer vsprejem gostov in prijateljski sestanek v mali dvorani hrv. glasbenega zavoda. Dne 20. oktobra 1899.: ob 9. uri zjutraj svečana služla božja v stolni cerkvi; ob 10. uri svečana skupščina; od 12.—1 ,1. ure obed; ob 1 ,1. uri se začne prva znanstvena seja; od 3.—5. ure ogledovanje bolnic in drugih hum. zavodov; ob 5. uri popoldne banket v mali dvorani hrvat, glasbenega zavoda Dne 21. oktobra 1899, od 8—10. uri pred-poldne demonstracije bolnikov in preparatov, od 11.—12. uri predpoldne druga znanstvena seja, od 4.—6. uri zvečer v slučaju potrebe tretja znanstvena seja, ob 8. uri zvečer komers v mali dvorani hrv. glasbenega zavoda. Svečana skupščina in znanstvene seje vrše sa na kr. vseučilišču. Na svečano skupščino in banket blagovolijo naj gospodje priti v fraku. Povodom slavnosti priredi zagrebški tvorničar kirurg, inštrumentov g. I. Hlavka, razstavo inštrumentov in medicinskih bandaž na vseučilišču. Oni gospodje zdravniki, ki se hočejo udeležiti, naj takoj dopošljejo 5 gld. kot kongresni prinos in 8 g'd. za banket tajniku društvenemu, g. dr. M. pl. Čačkoviću, Zagreb, Gajeva ulica št. 7, ali pa gosp. primariju, dr. Edo Šlaj-merju v Ljubljano. — Dobra vaga — v nebesa pomaga. Ta stari pregovor je gotovo znan častivrednemu posestniku na Ilovici, Brglezu, po d. Peričniku, kateremu časih tudi pravijo „Rot šild z morosta". Brglez je znan klerikalen agitator in je pri zadnjih občinskih volitvah na vse načine strahoval od njega denarno odvisne barjane, da so morali voliti klerikalne kandidate Bržčas pa misli Brglez, da si s to silno agitacijo še ni zaslužil nebes in je vsled tega imel v rabi tehtnico, katero mu je te dni mestni magistrat kon-fisciral. Brglez je rabil staro tehtnico tiste vrste, ki je že od leta 1875. prepovedana. Rabil jo je pri svojih kupčijah sam in jo tudi dobrim znancem posojal. Ta tehtnica Dalje v prilogi. Priloga »Slovenskemu Narodu" Št. 237, dn6 16. oktobra 1899. ima neke posebnosti, katera nepoštenemu človeku omogoči, da lahko ljudi oslepari kako*- hoče S tem pa nikakor nočemo reči, da je oča Brglez nepošten ali da je koga prevaril. Za tako očitanje nimamo povoda. Tehtnica je taka, da se na mali strani more tehtati do 40 starih funtov in sicer tako, da tehtnica lahko kaže 2 do 3 funte več ali pa manj, kakor hoče tisti, ki jo ima v rokah. Na veliki strani pa se more tehtati od 30 do 160 funtov, in tudi na tej strani tako, da kaže tehtnica lahko 5 do 6 funtov več ali manj. Nepošten človek zamore torej s to tehtnico ljudi prav grdo oc i gani ti. Če kupi kako blago, lahko naredi, da pokaže tehtnica do 6 funtov manj, kakor blago v resnici tehta; če pa kaj proda, naredi lahko, da kaže tehtnica do 6 funtov več, kakor blago v resnici tehta. S tem pa seveda ne-čemo trditi, da je oča Brglez tako delal, nego smo prepričani, da je pošteno vagal, saj dobra vaga v nebesa pomaga. Stvar ima zdaj sodišče v rokah Če misli kdo, da je bil oškodovan pri kupčijah, pri katerih se je rabila ta konflskovana tehtnica, naj se oglasi pri deželni sodniji. — Sprememba na Rečici ob Savinji. Pišejo nam: V št. 208. Vašega lista se je poveličevalo neskalno veselje, ki je vladalo o priliki zborovanja novoustanovljenega konsumnega društva dne 3. septembra. Načelnik krščanske zavžitne štacune, g. Miha Zorko je društvo ustanovil v nadi, da bo dolgo let užival koristi te naprave, oziroma da jih bodo uživali njegovi sorodniki. Pa človeška sreča je opoteča. Tri dni po zborovanju je tukajšnja poštarica našla v poštni vreči — svileno vrvico, poslano iz mariborskega mesta, namreč dekret, s katerim se je konsumni kapelan takoj premestil iz prijazne doline v hribovito župnijo Sv. Ruprehta nad Laškim trgom Gosp. kaplan je odhod dolgo odkladal. Naposled je vender vzel slovo. Seveda teatralično. S prižnice je ščuval proti predpostavljeni mu cerkveni oblasti, češ, „knezoškof me je prestavil od Vas zato, ker Va3 ljubim, za Vas gorim in za Vas konsumljane tudi življenje dam". Tista nerazsodna in lahkoverna množica, ki se je dala ujeti v ka-planove zanjke, je ta migljaj dobro umela in zdaj preklinja gotove cerkvene kroge, da se kar kadi. Premeščeni kaplan je svoje zadružnike potolažil s tem, da si že dobi za 6 mesecev dopusta radi bolehnosti in da potem prevzame službo konsumnega komija. Da ne pride iz vaje, prihaja gosp. kaplan vsak teden za štiri dni v rečiški trg. ŠentruperŠki župljani naj ugode svojim dušnim in verskim potrebam v ostalih treh dneh. Začasnemu vodstvu konsumnega društva pa se ponuja zdaj bivši sedlar gosp. V. Deleja za službo, ki jo je opravljal kaplan. Pa se ne bo prav izplačalo. Prejšnje navdušenje za konsumna društva se je zelo ohladilo, ker društvo svojih obljub ne more izpolnjevati. V krščanski kramariji je blago vseh vrst tako drago, kakor nikdar in nikjer poprej in gotovo je, da obljubljenih 40 tisočakov ne bo nikdar vloženih. — Prva slovenska filozofinja. Gdč. Zofija Kveder, znana pisateljica, je sprejeta na vseučilišču v Bernu kot redna stu-dentinja modroslovja. — „Slovensko umetniško društvo". „ Jour fixi" tega društva so se radi predstav slovenskega gledališča in radi večerov planinskega društva prestavili na sredo. Na vsakem jour-fixu je predavanje. Prihodnji zabavni večer bo 18. t. m v Aurovi gostilni ,Pri kapetanu". — Slovensko trgovsko pevsko društvo naznanja, da priredi v nedeljo, dne 5. novembra v Sokolovi dvorani „Narodnoga doma" veliko veselico s petjem in godbo. Natančneje o tem se prijavi v kratkem. — Pevsko društvo „Ljubljana". V Schvventnerjevi izložbi je razstavljen jako lep trak, ki ga je zastavi pevskega društva „Ljubljana" darovala gospa Jos. Belceva iz Št Vida. — V dvorani „Mestnega doma" priredi socialnodemokratična stranka danes, v ponedeljek ob 8. uri zvečer ljudski shod. Nc dnevnem redu je točka: Otvoritev drž. zbora in socialna demokracija. Na shod so povabljeni tukaj stanujoči drž. poslanci. — Tukajšnji knjigoveški pomočniki so podali pretečeno soboto 7. t. m svojim delodajalcem memorandum, v kojem so obsežene njihove zahteve, sklenjene na shodu knjigovezov dne 30. m. m. Želeti je, da bi se dosegel obe stranki zadovoljnioč kompromis. Z glavo skozi zid ne proderejo niti delodajalci niti delojemalci. — Občina Mozirje je v plenarni seji dne 9. oktobra sklenila, pritožiti se na ministrstvo notranjih del radi postopanja celjske mestne policije ter prositi, da se ista podržavi. — Izpred celjskega sodišča. V petek je bil krivim spoznan že znani policaj Knnst radi prestopka po § 331. kaz. zak. storjenega s tem. da je dne 8. avgusta letos, ko je bil v službi, gospico Rozo Žimniakovo osuval in ozmerjal. Obsojen je bil na tri dni zapora. — Vipavska železnica. V „Soči* čitamo: .Italijanski listi prinašajo kakor na povelje vest, ki mora razburiti naše prebi-bivalstvo po Vipavsken; tudi goriški „Eco del Litorale" piše popolnoma jednako, namreč: Vipavske železnice ne bo, ker ima vlada danes drugačne načrte. Tudi krivce imenujejo rečeni listi, namreč slovenske prvake, ki so zamudili ugodne čase s po četka, ko bi bilo treba pohiteti; toda zamudili so železnici ugodne čase — a zdaj ima vlada drugačne načrte in namene. Pri poznamo javno, da je temu res tako". — Nasproti temu pravi .Gorica": Politični obhod proge od Ceste do Ajdovščine bode v kratkem in potem bodo končno urejeni in železnica se bode pričela graditi. — „Tukaj". V Komnu je bil 12. t. m. kontrolni shod. Kakor navadno doslej se je tudi ta dan rezervist J03 Furlan iz Mavhinj oglasil s slovenskim „Tukaj". To se je seveda takoj moralo kaznovati. Častnik je dal moža zapreti. Zdaj bo vender pomnil, da pripada manjvrednemu narodu. — Blaž Ravnik. V soboto zjutraj sta odpeljala dva žandarja Blaža Ravnika v Otoče, da se je konfrontiral z osebami, ki so ga videle v gostilni v družbi Boštjana Zvana. V Otoče se je bil odpeljal tudi preiskovalni sodnik, c. kr. deželno-sodni svetnik dr. Travner, ki vodi preiskavo proti Blažu Ravniku. Že v petek se je bila raznesla vest, da so žandarji odpeljali Ravnika v Otoče, a ta se ni obistinila. Ko so ljudje zvedeli, da se odpelje šele v soboto zjutraj, prišli so na kolodvor, da vidijo in spoznajo morilca Boštjana Žvana. Dotičniki, ki so ga videli, so pripovedovali, da je bil bled upaden, da pa se je prisiljeno smejal ljudem, ki so ga ogledavali. V soboto popoludne je bilo o prihodu gorenjskega vlaka že vse polno občinstva, ki je pričakovalo prihod Blaža Ravnika in sodne komisije. Toda s tem vlakom ni bilo Blaža Ravnika. Pri zve-černem gorenjskem vlaku, ki pride v Ljubljano okoli 9. ure, pa se je vse trlo občinstva pred kolodvorom in na kolodvoru. Bilo je menda do 3000 ljudi, ki so pričakovali Ravnika. Več kakor 200 vstopnic se je prodalo za vstop na peron. Policija je le s po močjo železniških uslužbencev mogla vzdrževati red. Vse je bilo radovedno, staro in mlado. Zeleni voz za prepeljavo jetnikov je bil predmet neprestanega nadzorovanja s strani občinstva. Na katerokoli stran se je obrnil, tjakaj se je vdrlo občinstvo. Vse je kalkuliralo, kjer se bode ustavil voz, tam bo vstopil Ravnik. Pripravljeno je bilo, da se ob prihodu vlaka voz zapelje brzo na prostor, kjer stoje" sicer poštni vozovi, in da se tamkaj potisne Ravnika v voz. In tako se je tudi zgodilo, ko je prišel vlak. Ko je ljudstvo zagledalo žandarja in Ravnika, začelo je vpiti in ga zmerjati. Toda žandarja sta ga hitro odvedla v voz in se v diru odpeljala ž njim na Žabjek Tukaj pa je bilo spet vse polno občinstva, ki je vpilo in kričalo in se šele razšlo, ko so se za Blažem Ravnikom zaprla vrata inkvizicijske hiše. Nastop Ravnikov na kolodvoru je bil naravnost izziven Ljudem se je smejal in rogal, in kar nič ni bilo spoznati na njegovem obrazu obupa in kesa. Bil pa je zelo bled in upaden. Ali je bil Blaž Ravnik morilec Boštjana Žvana ali ne, to je vprašanje, katero mora biti zdaj že rešeno, ko se je konfrontiral s pričami, ki so videle Žvana v Otočah v družbi nekega tovariša. Iz Otoč smo dobili poročilo, da so vse priče spoznale Ravnika kot tovariša Boštjana Žvana, s katerim je pil v gostilni v Otočah in potem odšel proti Kamnigorici. Ravnik je neki pred vsako pričo pokleknil in jo prosil in rotil, naj si ga dobro ogleda, ker on ni morilec. Sodna komisija je tudi premerila pot iz Otoč do Dobravskega mostu, kjer je bil umorjeni Ž van najden in odtod v Pod-nart, kjer je Ravnik vstopil v vlak. — Po mestn se tudi govori, da so dobili letos enkrat Blaža Ravnika pozno ponoči v podstrešju pri Ribiču na Dolenjski cesti, in da se je takrat hudo branil, ko so ga prijeli. Rekel je takrat neki, da je hotel iti k natakarici. V Kamniku pa je razširjena govorica, da je Blaž Ravnik že hotel v Kamniku usmrtiti Boštjana Žvana, s katerim je bil res pred kakimi 14 dnevi tamkaj. Spala sta v Fischerjevi gostilni, vsak v svoji sobi. Ponoči pa je prišel Ravnik v sobo, kjer spi natakarica, držeč v eni roki luč, v drugi pa je nekaj skrival za hrbtom. Natakarica se ga je prestrašila in začela vpiti na pomoč, na kar se je Ravnik odstranil, češ, da se je zmotil, in da ni prišel v pravo sobo. To vedenje Ravnikovo je vsekakor sumnivo, in bi človek mislil, da je imel Žvana že dlje časa določenega za svojo žrtev. Govori se tudi, da je Ravnik, ko je bil aretovan in pripeljan v zapor na magistratu, hotel biti sam v zaporu in da si je menda takrat hotel vzeti življenje, kar pa ni mogel izvršiti, ker se tej njegovi želji neki ni ustreglo. — „Slov. Narod" je prinesel dne 12 t m. vest, da je šel dne 7. t. m. zvečer 56 let stari Ivan Florjančič z nekim prijateljem iz Loke proti Sv. Katarini po ločniškem grabnu. Na tej poti je Florjančič na dosedaj še neznani način zašel v mimo tekočo Rečnico in v tej utonil. Na glavi je imel težko rano, ko so ga našli. Pokopan je bil, ne da bi se bila stvar preiskala. Ljudje že sedaj ugibajo in mislijo, da se je tudi tukaj izvršil roparski umor. Sploh pa je sedaj fantazija nekaterih tako razburjena, da vidijo v Ravniku tudi že morilca Stedrijevega in Medičarjevega, kar pa je res le plod prežive fantazije. — Prešernov spomenik. Pišejo nam: Kakor znano, je razpisal odbor za Prešernov spomenik dvoje častnih nagrad po 600 in 400 kron za najboljša načrta Prešernovemu spomen ku. Natečajni rok je določen do 20. decembra t. 1. Tekmovati menijo za razpisani častni nagradi baje gosp. kiparji: Gangl, Progar, Repič in Zajec ter arhitekt K. Plevnik. V strokovnih krogih se smatra določeni natečajni rok prekratkim in stroški spomenika (15.000 do 20.000 gld.) prenizkimi. Ako naj se realizira predlog Aškrcev ter obda soha Prešerna z raznimi skupinami in reliefi, — in to bode vsekakor treba — potem je dolo čena svota vsekakor premajhna. — Nove Prešernove razglednice. Podjetni narodni knjigotržec gospod L. Schvventner je založil sedaj že drugo serijo razglednic, ki se bodo tudi razpro-dajale na korist Prešernovemu spomeniku. Nova razglednica nam kaže z naslovom .Slava Prešernu!" živo podobo s Prešernove slavnosti v Ljubljani, aprila 1899. Ta vidimo na mramornatem podnožju, ob katerem kleči krasen angelj z zeleno vejo v roki, doprsni kip dr. Prešerna. Živa podoba je napravila takrat na gledalce najlepši vtisk, na razglednici pa je videti ka kor bi bila istinito izklesana od mojstra-kiparja iz belega kararskega marmorja. Sploh je ta razglednica nenavadno okusna in elegantna ter se zategadelj vsakomur sama priporoča. Naj bi segle Slovenke in Slovenci po nji, da dobi odbor za Prešernov spomenik zopet kmalu večji prispevek! Gosp. L. £'chwentner nam je izročil kot čisti dobiček od I. serije Prešernovih razglednic minolo soboto 20 kron. Pri tej priliki narodno trgovino L Schwentner vsem rodoljubom znova toplo priporočamo. — Na odgonu. V soboto zjutraj je bil odgonskim potom pripeljan v Ljubljano 102 leti stari tesar Jošt Teresiewicz. Mož je pristojen v Lvov, a svojega rojstnega kraja že 80 let ni videl. Kot mlad mož je šel po svetu in si služil kruha v Rumunski in na Balkanu. V zadnjem času je odrinil v Jeruzalem, misleč, da tam dobi zaslužka. To upanje pa se mu ni izpolnilo, in ker je bil brez sredstev, ga je avstrijski konzultat po odgonu poslal domov. Teresiewicz je še prav čvrst in izgleda, kakor da je šele kacih 70 let star. Ko bi mu bili dali na roko tisti denar, kar velja odgon, bi mu bili gotovo bolje pomagali, kakor da so ga poslali v domači kraj, kjer moža že nihče več ne pomni — Lovska sezona. Nekam nerodovitno leto je letos za lovce in tičarje. Pa tudi tista običajna navdušenost se pogreša med njimi Povprečno se niti prvi, niti drugi ne hvalijo s plenom, dasi so nekateri revirji precej polni zajcev, jerebic, srn itd. Zajci so na trgu draga stvar, druzega ni dosti najti, razen pri trgovcih z divjačino. Obligatna ciparija se je letos vsa pokvarila, in barje letos — žal! — da ni zasedeno s temi .Boerci" kakor bi moralo biti. Veselje gineva celo pri „profesionskih tioarjih" z Žabjeka in Krakovega, prokleti .kritični časi" tega stoletja, ki vklepajo človeka v moderno sužnjost vsakdanjega dela, so krivi tudi pri raznih lovcih — antipatije do lovskega sporta, pri tičarjih pa lep, na katerega se cipe, šoje in druga „ perutnina" nečejo baš vselej vsedati, ali na .čvenk" loviti, kadar bi ti hoteli, marveč le kadar so same — tako trapaste. Rekapitulacija lovskih uspehov je potemtakem letos — malo nad ničlo! — Stavbna kronika. Zadnje tri tedne vreme za stavbna dela — z malo izjemo — ni bilo ugodno, zaradi tega so ista močno zaostala. O novih stavbah, ki so se v teku poletja pričele graditi, je omeniti: nove hiše gospe F. Sossove na Resljevi cesti, ki je dograjena blizu druzega nadstropja; gluho-nemnice, ki bo to jesen pokrita ter Perle-sove v Prešernovih ulicah, ki se ravnokar od zunaj snaži. Nadalje Štrukljeve dvonadstropne hiše v Kolodvorskih oziroma v Dolgih ulicah, ki je že pokrita, a še ne ometana, in one usmiljenih sester na Radeckega cesti, ki bo v kratkem pokrita. Grobelni-kova hiša v Špitalskih ulicah je dograjena do mezzanina. V Kolodvorskih ulicah prično še ta mesec z gradnjo poslopja za ljudsko kopelj. Palusovih dedičev ostale razvaline so izginile s šentjakobskega nabrežja; ondu se zgradi nova primernejša hiša. Justični palači se koplje temelj, pri deželnem dvorcu pa je temeljno zidovje že nad cestni nivO dograjeno. Na Barju in v Vodmatu je bilo tekom tega leta dograjenih več novih poslopij ; istotako na Tržaški cesti proti Viču. Ob podaljšanih Nunskih ulicah je vila M. Staudacherjeve dograjena do vrha, Paichlova ob Bleiweisovi cesti do parterja. Po mestu se kaže tujcu še mnogo spranih in oguljenih hiš. Pa tudi par javnih poslopij vpije po apnu in barvi. — V Židovskih ulicah so pričeli ta teden s polaganjem asfaltnega tro-toarja. Prihodnjo pomlad se prične graditi v Gradišču grofice Stubenbergove ubožna hiša in na sv. Jakoba trgu morda tudi že dekliška osemrazrednica. Stavbna dela se bodo izvrševala še 3—4 tedne. To je četrta stavbna doba po potresu. Prihodnje leto še par novih stavb, potem bode Ljubljana dokaj premenjena. — Iznajdba. Gospod Anton Tavčar m Škofje Loke je izumil nov instrument. Ta instrument ima obliko ure in se lahko v žepu nosi ter se navije kakor ura, potem pa svira tiho, a prav prijetno ves dan. — Regulacija. Šentjakobsko nabrežje in Trnovski pristan sta brez dvoma najbolj regulacije potrebna. Čujemo, da se ista prične še pred osušenjem barja; potrebna je vsekako. — Brez električne luči je Cojzova cesta ob desni strani. Niti ene žarnice ni ob drevoredu. Zato se pa zbira tam cvet zaljubljenih parov. Kaj, ko bi jim mestni magistrat malo — „posvetil" ? — Samomori. Iz Celja se nam poroča : V ponedeljek skočil je ob 9. uri zvečer v tukajšnji vojašnici rekrut I. Lub-šina, doma iz Št. Petra pod sv. Gorami, s 3. nadstropja. Poškodoval se je tako, da je dva dni pozneje umrl. — Iz Gorice se nam javlja, da se je tam ustrelil neki podčastnik polka št. 47. Uzrok samomoru sicer ni znan, tako se vsaj pravi, a kdor je bil vojak, tisti si ga lahko misli, saj ni nobena tajnost, kako se z vojaki ravna. — Ustanovljenje brzojavne postaje v Cirknem. Dne 12. oktobra t. 1. odprla se je v Cirknem, političnem okraju Tolmin, nova brzojavna postaja z omejeno dnevno službo združena s tamošnjim poštnim uradom. — Okraden policijski stražnik. Mestni policijski stražnik Franc Kurent je prišel včeraj zvečer v službo na plesno veselico v Kregarjevo gostilno na sv. Martina cesti in je dal svoj plašč kuharici, naj ga shrani. Kuharica je položila plašč na stol v kuhinji, a ko se je za nekaj časa odstranila iz kuhinje, je vkradel nekdo plašč. Stražnik je dobil takoj sled za tatom in ae je podal za njim, a ga ni mogel več dohiteti. Tat je neki Valentin Kušar, vulgo Šiv iz Košče. Železnični čuvaj na prelaza na Martinovi cesti je videl Kušarja, ko je tj na nI stražnikov plašč in mu ga je hotel vzeti, v katerih se ljudstvo pozivlje na boj proti Angleški. London 14. oktobra. „Times" javlja, da se nahaja že 12.000 Burov iz Oranje-republike na angleškem ozemlju. London 14. oktobra. „Daily Te-legraph" poroča, da so Buri naskočili Mafeking in trdi, da je bil njih naskok odbit. London 14. oktobra. Buri so zbrani pred Mafekingom. Polkovnik Havel je s 3000 mož zapustil mesto in se v bližini zabarikadiral. Mesto je utrjeno, vse prebivalstvo oboroženo, mestna okolica se po noči razsvetljuje z električnimi reflektorji. Buri imajo 12 topov, Angleži pa 7. Celje 16. oktobra. Državno pravd-ništvo je bilo vsled ovadbe dr. Mrav-laga oziroma mestnega urada celjskega uvedlo preiskavo zoper dr. S e r n c a in dr. Dečka zaradi hudodelstva javne sile, ker sta šla s Čehi na razvaline starega gradu, oziroma ker je dr. Dečko rekel županu Stiegerju, da se bo Celje že še dalo ukrotiti. Preiskava se je sedaj ustavila, ker se je izkazalo, da je ovadba neutemeljena. Dunaj 16. oktobra. Vodja ministrskega predsedstva grof Clary in vodja finančnega ministrstva Knažiolucki sta bila danes pri cesarju v avdienoi. Dunaj 16. oktobra. Jutri se razglasi razveljavljenje jezikovnih naredeb. Dunaj 16. oktobra. Levičarski listi, ki so zadnji čas o namerah desnice večkrat bolje poučeni, kakor desničarski listi, poročajo glede stališča desnice o zadevi prezidija, da je desnica pripravljena, prepustiti levici jedno mesto v prezidiju, toda samo mesto druzega podpredsednika. Desnica pravi, da si mora zavarovati vodstvo parlamenta za slučaj, da je predsednik kakorkoli zadržan, v to pa treba, da je prvi podpred- I sednik vzet iz desnice. Dunaj 16. oktobra. Da se pokaže razmerje mej Poljaki in vlado, hoče poljski klub v jedni prvih sej inter-pelirati ministrstvo radi nesankcioniranja v deželnem zboru sklenjene volilne reforme. Poljski klub ni še nikdar podal politične interpelacije proti vladi, s katero je bil v zvezi. Dunaj 16. oktobra. Nemškolibe-ralni veleposestniki iz vseh dežel imajo danes popoludne v stanovanju grofa Oswalda Thuna posvetovanje. Dunaj 16. oktobra. Danes dopo-ludne so imeli načelniki kluba nemško-liberalnih veleposestnikov in nemških nacionalcev skupen razgovor v zadevah državnega zbora. Dunaj 16. oktobra. Vest, da se Chlendowski in Knažiolucki potegujeta za državnozborska mandata, je neosnovana. O pava 16. oktobra. Shod čeških ln poljskih poslancev, zaupnikov in žurnalistov se je izrekel za ohranitev desnice in apeliral nanjo, naj skrbi, da se pri rešitvi jezikovnega vprašanja ne prezre Slezija. Narodno zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti utešujoče, mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehla-jenja. Cena steklenici 90 kr. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. Manj kot 2 steklenici se naravnost no pošiljati. 2 (69—14) Povodom mnogih težkih želodčnih bolestij nastopajo mnogokrat navidezno neznatne indis-pozicije. javljajoče se samo po slabem prebavljanji ali telesnem zaprtji. Da se obvaruje teh posledic, treba je zaužiti sredstva, katera podpirajo pre-bavljanja ter isto mirno povspešujejo. Najboljše teh sredstev je že 30 let znani in splošno priznani Dr. Rose želodčni balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Dobiva pa se tudi v druzih lekarnah, kakor je razvidno iz inserata. a Dež. gledališče v Ljubljani. Štev. 12._Dr. pr. 960. V torek, dne 17. oktobra 1899. Tretjikrat v seaoni: Čarostrelec- Romantična opera v treh dejanjih. Spisal Fr. Kind. Uglasbil K. M. Weber. Kapelnik g Hil. Benišek. Režiser g. Jos. Nolli. Blagajnica se odpre ob 1. uri. — Začetek ob V',8. uri. —■ Konec ob 10. uri. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peti. polka Leopold II. sM. 27. Prihodnja predstava bo v četrtek, 19. oktobra. Umrli so v Ljubljani: Dne 12. oktobra : Rajko Sušnik, učenec, 8 let, Marije Terezije cesta št, 9, pljučnica. Dne 13. oktobra: Marija Valenčič, hišnikova hči, 15 let, Semeniške ulice št. 4, srčna hiba. V deželni boln ici: Dne 11. oktobra: Fran Oswald, dninar, 58 let, rak, — Ivan Kne, kajžar, 41 let, vnetjo trebušne mrene. Meteorologično poročilo. i mina nad murjem SOfl-S m. Srednji tračni tlak 716 0 nun. Oktober Čas opazovanja Stanje barometra v mm. a. > 9 S a, h H B Vet ovi Nebo 11 * - 13 14 9. zvečer 7. rjutraj 2. popol. 730 4 13 2 si. jug 736 6 7 3 sr. j vzhod 738 1 11 2 sr. j vzhod ____1_____j_ dež oblačno del. oblač S a tO ? n 15. n 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 7395 740 8 7410 52 22 no sr. sever si. vzhod si. svzhod jasno megla skoro obi. _ 00 mm 16. n 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 741 6 8 9 7415 60 7409 76 1 •L sever sr.svzhod sr. svzhod oblačno B dež S oblačno & Srednja temperatura petka, sobote in nedelje 12 4°, 7 9" in 7 4\ nor male: 109°, 10 8° in 10 6". P\^,n SLJglga. "borza. dnj 16. oktobra 1899. Skupni državni dolg v tutah. . 98 gld. 60 kr. Skupni državni dolg v srebra . 98 40 Avstrijska zlata renta .... 116 • 50 Avstrijska kronska renta 4"/0. . 98 ■ 70 Ogerska zlata renta 4'/„.... 115 n 45 Ogerska kronska renta 4° 0 94 f 05 Av8tro-ogereke bančne delnice 907 — Kreditne delnice...... 361 25 120 83 Nemški drž. bankovci za 100 mark 68 95 11 77 20 frankov ......... 9 67«/, Italijanski bankovci..... 44 40 6 ■ 70 g3F Vs« vrednostne papirje preskrbuj* BANKA MAKS VERSEC, LJubljane, Selenburgove ulice 3. Srečke ne mesečne obroke po 2, 8, 6—IO gld. Teško prebavljenje katar v želodcu, dvspepsije, pomanjkanje slasti do jedij, zgago itd. dalje toda Kušar niti ga je potegnil iz tok in mu zažugal z nožem. — Dacu podvrženo blago in mrtev otrok. Danes zjutraj prinesla je kmečko oblečena ženska veliko in polno korbo k mitniškemu pazniku na Radeckega cesti in ga prosila, da korbo shrani, dokler ne pride nazaj in ne plača užitnine. Ženska se ni dolgo časa vrnila. Pazniku se je to le čudno zdelo in je šel gledat, kaj ima ženska v korbi. Paznik se ni malo prestrašil, ko je odgrnil prt s korbe in zagledal na vrbu korbe, napolnjene s krompirjem, v cunjab zavito mrtvo dete. Hitel je na policijsko stražnico in to naznanil in popisal žensko, ki mu je dala spraviti korbo. Policaji so švigali sem ter tja in povpraševali, če je kdo videl tako in tako žensko. In slednjič so jo res dobili, ki je ravno šla k mitniškemu pazniku, da plača užitni no. Ženska — Marjana Berčič, po-sestnica v Sneberjab, se je aretovala in odgnala na policijo. Tukaj pa jo je že čakala mati mrtvega otroka, katera je bila med tem zvedela, da so žensko prijeli. Stvar se je pojasnila tako. Vdova M. Š. je dala pred 3 meseci svojega otroka Marjani Berčič v rejo. Otrok je včeraj umrl, in danes ga je Berčič prinesla, da ga odda materi, naj ga da tukaj pokopati. Ko je korbo z otrokom in krompirjem spravila pri užitninskem pazniku, je šla iskat mater na stanovanje in jej povedat, da je prinesla mrtvega otroka njej nazaj, da ga da pokopati, ker ona ne more plačati pogrebnih troškov. Med tem časom pa so bili zasledili mrtvega otroka v korbi in so Berčič are-tovali. Otrok se je po policijskem zdravniku dr. Illnerju preiskal, in se je konstatovalo, da je umrl naravne smrti. Marjana Berčič se je po pojasnilu, kako je prišla do mrtvega otroka, izpustila iz zapora. Krompir, na katerem je ležal mrtev otrok, se je uničil, otrok pa se je prenesel v mrtvašnico k sv. Krištofu. — Raz okno padel. Včeraj zvečer je padel Franc Šerjak, 7 let stari sin gostilničarja Antona Šerjaka na Dolenjski cesti št. 4 z okna, na katero je bil splezal, da je poslušal godbo v gostilni. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil levo roko, in so ga morali prepeljati v deželno bolnico. — Zblaznel je v petek popoludne neki sedlar. Letal je po Emonski cesti in šele po velikem naporu ga je bilo mogoče ukrotiti in odpraviti na njegovo stanovanje. — Novo industrialno podjetje. V Trstu se je osnovala družba, ki hoče na Kopitovem griču pri Borovnici kopati železno rudo. V družbi sta tudi gg. dr. Majaron in dr. Mosche, poleg njiju pa 12 znanih laških in nemških kapitalistov iz Trsta. — Razpisana služba. Mesto poštnega odpravnika na c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Hotederšici proti pogodbi in kavciji 200 gold. Letna plača 260 gold. in uradni pavšal 60 gld. Prošnje v teku jed-nega tedna na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. * Duhovniška tonzura. Kristus je nosil dolge, bujne lase in tudi večina njegovih učencev je imela lepe nepostrižene lase. Dandanes pa si morajo duhovniki kolikor možno na kratko postriči — ali celo obriti ■rr svoje lase na temenu, kar jim nikakor ni v okrasek. Odkod izvira ta „tonzura" ? Prvi kristjani niso nosili tonzure, ker so se hoteli razločevati od poganskih duhovnikov, ki so se strigli kakor dandanes duhovni-štvo. Le spokorjenci so si brili glave in sicer pol glave od enega ušesa do druzega. Menihi so te spokorjence posnemali do 6. stoletja. L. 633. pa je sklenil cerkveni koncil v Toledu, da si morajo delati sredi glave neestetične tonzure tudi drugi, zlasti mlajši duhovniki. Odtedaj je tonzura obligatorna za vse duhovnike; no, nekateri se tonzuri izognejo ter jo nosijo le pri posebnih prilikah. Tonzura in celibat sta gotovo naj-modrejši iznajdbi krščanstva! * Izgon dijakov. Vsi črnogorski dijaki, ki so študirali na srbskih šolah, so bili te dni izgnani iz Srbije. Starejši dijaki so se obrnili do patriarha Brankovića s prošnjo, da jih pusti študirati na srbski gimnaziji v Karlovcu Patriarh se ni protivil tej prošnji, a le s tem pogojem, če je ban s tem zadovoljen. Ban pa tega ni pripustil, temveč jim rekel, naj se obrnejo na gimnazijo v Sarajevu. * Poštni parnik „VVesternland". »Red Star Linije* v Antverpah je, kakor se nam brzojavno poroča, dospel nepoškodovan dne 10. oktobra v Newyork. * šešira H. Heineja umrla. V Hamburgu je gospa Karlota E m b d e n, sestra najslavnejšega nemškega lirika, Henrika Heineja, umrla v starosti 99 let. Rojena je bila 18. oktobra 1800 ter je živela 43 let dalje kakor njen brat Henrik. Pokojna avstrijska cesarica Elizabeta je na svojem potovanju obiskala Heinejevo sestro v Hamburgu ter ji povedala, da ceni njenega brata kot svojega najljubšega pesnika. Gospa Embdenova je dala naši cesarici nekaj Hei-nejevib lastnoročnih pisem, katere je hranila cesarica do svoje smrti. Potem pa je naš cesar poslal dotična pisma zopet gospej Embdenovi. Znano je, da je postavila naša cesarica Heineju pred svojo vilo na otoku Korfu krasen spomenik. * Velika nesreča pri operi „Faust" se je pripetila v Monakovem. 12. t. m. je padel namreč tenorist Sturm, predstavljalec Fausta, v III. dejanju iz voza med oblaki ter padel v globočino tako nesrečno, da si je zlomil obe nogi ter si pretresni' možgane. Opera se seveda ni mogla dovršiti. Tenorist bode bržčas umrl. * 4000 ljudij ubitih. „Handelsblad" je prinesel iz Batavije brzojavko, da je mesto Amahai na južnem obrežju otoka Ceram vsled potresa docela porušeno. 4000 ljudij je bilo ubitih, 500 pa r anj e ni h. * Umor iz osvete. V Smihovu pri Pragi je imel delavec John službo v Ring-hofferjevi tvornici za stroje. Ker je imel veliko družino, a majhno plačo, je kradel bakrene odpadke ter jih prodajal. Njegov mojster pa ga je naznanil. Zato se je hotel John maščevati ter se je priplazil v kom-toar tvornice ter zabodel z velikim nožem uradnika Dlohvja. John je mislil, da sedi v komtoarju njegov mojster, zato je umoril nepravega. Morilca so zaprli. * Sin velikega vezirja umorjen. Džavid bey se je peljal v nedeljo dopoldne v spremstvu nekaterih gospodov preko mostu Galata, da bi se ukrcal na ladijo, ki naj bi ga peljala na „otok princa". Ko je stopil iz kočije, ga je Albanec Mustafa ustrelil petkrat v hrbet. Džavid bey je bil takoj mrtev. Morilca so takoj prijeli; delal se je pijanega in slaboumnega. Baje je umor sad osvete. Govori se tudi, daje bil morilec najet od Albancev. * Morilci — špekulanti. „Times" poroča iz Montevidea, da so zasledili ondi družbo morilcev, ki je zavarovala mlade ljudi na visoke svote, jih potem pomorila in si prilastila velike zavarovalne svote. Troje slučajev je policija razkrila. Morilci so dobili za te umorjence 200000 mark Pri njih pa so našli police še za 600 000 mark. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 14. oktobra. Izvrševalni odbor desnice se je sešel danes ob 4. uri popoludne na sejo. Glavni predmet posvetovanjem bo v o 1 i t e v pred-sedništva. Razprava utegne biti jako zanimiva, a sodi se, da še ne pride danes do odločitve. Zastopnik „ Slovanske krščansko-narodne zveze", poslanec Bulat je opravičil svojo odsotnost. Dunaj 14. oktobra. Uradna „\Vie-ner Zeitung" prijavlja imenovanja bivšega pravosodnega ministra Ignacija pl. Ruberja senatnim predsednikom pri najvišjem sodišču. Praga 14. oktobra. „Narodni Li-sty" se izrekajo zoper koalicijo Čehov, Poljakov in Nemcev, češ, da bi taka koalicija bila v nasprotju s slovansko vzajemnostjo, in da bi Cehi morali potem tlačaniti trozvezi, ko jim je prav nasprotovanje trozvezi dalo internacionalen pomen. Brno 14. oktobra. „Lidove No-viny" javljajo, da je cesar rekel nekemu uglednemu državniku, ki je bil pri njem v avdijenci: Jaz sem Cehom iskreno naklonjen in bom skrbel, da dobe vsa, za narodni razvoj potrebna sredstva. London 14. oktobra. Prezident Oranje-republike Stejin je izdal proklamacijo, s katero razglaša vojno stanje in pozivlje ljudstvo, naj stori kar mogoče, da se zagotovi neodvisnost južne Afrike. London 14. oktobra. Transvaalska vlada je izdala proklamacijo, ki se razširja tudi po angleških pokrajinah, in Darila. Uredništvu našega lista sta poslala: Za Prešernov spomenik: G. L. Schwent-ner, knjigar v Ljubljani 20 K, kot prvo plačilo od čistega dcbička Prešernovih razglednic I. serije. — G. Josip Kontelj v Ilirski Bistrici 1 2 K, nabrane v g. Lunjovi gostilni v Ilirski Bistrici ob priliki odhodnice gospoda Antona Alberta k vojakom. — Skupaj 32 K. — Živela oba darovalca! Slovenci segajte prav marljivo po starih in novih Prešernovih razglednicah. Katari v sapnmu, zaslizenje, kašelj, hripavost so one bolezni, pri katerih se __—■----Tilkalična kislina po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobitim uspehom. (36—5) V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špe-cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Št. 11.211. (1896—1) Podpisani deželni odbor razpisuje službo okrožnega zdravnika v Krškem. S to službo je združena letna plača 600 gld. Eventualno dobiva dotični okrožni zdravnik tudi še nagrado 500 gld. za opravljanje službe v krški bolnici. Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 28. oktobra t. 1. ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se bo pa le na take prosilce, kateri so najmanj že dve leti službovali v kaki bolnici. Od deželnega odbora kranjskega dne 14. oktobra 1899. Jeden ali dva učenca se vsprejmeta s hrano v BT. S«3li»fleliier,-j» izdelovalni ci pil v Ljubljani, Martinova cesta št. 68. (i85i—4) proda po ceni (lego) Josip Černe, urar v Ljubljani. „Ljubljanski Zvon" štev. 2 leta 1898 kupi upravništvo „Ljubljanskega Zvona". Veliki krah! New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna serbrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; G kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada; 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za juho; 1 kom. amer. pat sreltrna zajemal niča za mleko; 2 kom. amer. pat. srebrnih kupic za jajce; 6 kom. ang. Viktoria ča.šic za podklado; 2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalnice za sladkor. -1-4 komadov skupaj samo si «8. ••••« Vseh teh 44 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni ^ld. (>(>(). Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na ii£&daB<.4iii slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to li rasno ptrnitiiro, ki je posebno prikladna kot |»I-4'l41-;t.*>UO svatbeno in priložnostno darilo kakor tudi za vsako gospodarstvo. Dobiva se jrciimo I«* v (1841—2) A. liIlfŠClllifrl£C^-a Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga na Dunaji II,, Rembiandstr.l9/W, TelefonU597. Pošilja se v provincijo proti povzetja ali če se znezek naprej vpošlje. d^'*/'. € i^ailni im'u^cU v.a njo IO kc, ^T" ^ep 7 Pristno le z zraven natisnjeno varst- *1 9 A. Css. kr. avstrijske ivi držami železnici. veno znamko (zdrava kovina). is.\ 1 «*«•«*I« is. pohialnili pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bari oseh, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. Jako zadovoljen z Vašo zbirko, bodem isto pri vsaki priliki priporočal. Z velespoštovanjem Gradec. Anton Mara, c kr. pol. uradnik. Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Dr, Kamilo Bolno, okrožni in tovarniški zdravnik. Iv|. Schvveiger zobozdravnik je došei iz Herkulesovih toplic in ordinuje v hotelu,Pri Malici' v Ljubljani. (1885) Q\~X^- a ^> Si *y fVAAAAAAAAi Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 189S. lata. Odhod iz LJubljane jaž. kol Proga čas Trbiž. Ot> 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž. Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno; čet Selzthal v Ausse, Solnograd; cez Klein - Reifling v Steyr, v Lino, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj o-ludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Beba, Marijinih varov, Plsnja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve. Cnriha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca Lenca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, F.anzeasfesta Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaj*. Solnogiada Ljubna, Beljaka, Celovca, Pon tabla. V oktobra in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Novoga mesta in Kočevja. Osobni vlaki: 06 8. uri iu 21 m. zjutraj, ob 2. uri S\i m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne ob 6, uri tO m. in ob 10. uri 25 m. z\ečer, poslednji vlak le ob nedeljah in pra/.nikih v oktobru — Prihod v LJubljano dri. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 55 m. zjutraj, ob II. uri 8 m. dopoludne, ob H. uri 10 m. in ob i), uri f>5 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih v oktobru. (1206) Iščem izurjenega Vstop takoj. (1873-3) Matthaeus Besan c. kr. notar v Marenbergu. »♦♦ooooo«seeeaeeeeeeeeeeeeeeeee ♦ ♦ e ♦ i e e ♦ 0~«r Slavnemu občinstvu, posebno gospodom gostilničarjem priporoča podpisanec svojo izborno sodovico, napravljeno iz vode iz mestnega vodovoda ter z ogljeno kislino (Kohlensaure), koja je priznana kot najokusnejša in najzdravejša. (43—41) Vse odjemalce v naprej zagotovljajoč vsikdar točne in vestne postrežbe, prosim za obila naročila ter beležim najudanejše s spoštovanjem Gašper Bolte, izdelovalec sodovice, Rimska cesta št. 10. 4 ♦♦♦♦♦♦♦♦e««^oooooooooooooooooo Najvišje priznanje Nj. c. in kr. Visokosti presvetle gospe prestolonaslednika vdove nadvojvodinje Štefanije. Štefanijine zobne kapljice lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani pvornega dobavitelja Nj. svet. papeže Leona XIII. Premirane v higijenionih razstavah v Londonu, Parizu, Genevi, v II. mejnarodni far-macevtiški razstavi v Pragi in vjubilejski razstavi na Dunaji 1.1898. Vporabljala jih je opetovano Nj. c. in kr. Visokost presvetla gospa prestolonaslednika vdova aa-ad-TT-oj-^rocLinja Stefa.33.ija v najvišjo Nje zadovoljnost (tajniški dopis iz Laksenburga s 30. dne oktobra 1894) in je glasom objavila Nje frosp. najvišjega dvornega mojstra z dne 27. decembra 1898 štev. 230 iz leta 1897 najmilostivejše blagovolila dovoliti, da se smejo po lekarnarju Piccoli-ju v Ljubljani iznajdene in izdelane zobne kapljice imenovati Štefanijine zobne kapljice. Nekaj kapljic na pavoli se dene v votli (10) c zob in vtolažijo bolečine. (582) Glavna slovenska hraidlzdea in posojilnica registr. zadruga z neom. zavezo pisarna v Šelenburgovih ulicah h. št 3 v Ljubljani sprejema in izplačuje hranilne vloge po 4-\°\0 obresti od dne do dne brez odbitka In brez odpovedi. Glavni deleži so po 100 gld., poslovni po 10 gld. Za brezplačno pošiljanje denarja so položne« na razpolago. Vsa pojasnila pismeno ali v uradnih urah od 8.—12. in od V,3.—6. ure. fira&ilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. (1688-ioj Dr. M. HlldnllE, predsednik. Priporočava! vi j;21—236. pasterizovano*v steklenicah znano po svojih izvrstnih učinkih. t Ljubljani, i Prešernovih ulloah. Občni zbor prve SEdjarste zadruge tipute vršil se bode v nedeljo, 22. oktobra 1899 XXSL Slapi*. Ker je zadružbeni položaj jako kritičen, je želeti, da bi se vsi p. n. zadružniki udeležili tega občnega zbora. (1880) Začasni odbor. L. LnseP7 obliz za fnrisie. Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-— som, žuljem itd. itd. ■ Glavna zaloga: Schwt'tk-ova lekarna Dunaj -Meidling. Luser-jev^ Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, G. Piccoli. V Kranju: K. Savnik. .9-41) Drazben oklic. Glasom sklepa c. kr. okrajne sodnije v Ljubijani z dne 9. oktobra 1899 1. opr. št. A 544 99/8 dovoljena dražba po parcelah v zapuščino Ivane Štembov v To-mačevem spadajočih, v občinah Stošce in Petersko predmestje ležečih zemljišč pričela se bode v četrtek 19. oktobra t. 1. ob 9. uri dopoldne v Tomačevem št. 17. ter se nadaljevala v občinah Rudnik in Trnovsko predmestje ob istem času naslednji dan. Dr. Fran Vok (1888) c. kr. notar kot sodni komisar. FRAN OGRIZEK y Planini pri Rakeku prodaja in odpošilja kot zastopnik neke prve, mnogokrat odlikovane tvrdke v Istri, izvrMtna. imrai na. nova bela in črna vina, muška-telca, šilharja in refoška po cenah od 16'/» do 20 gld., postavljeno voznine prosto na vsako železniško postajo na Kranjskem in v vsaki množini. Za pristnost vin se jamči. Vzorci se sedaj kot mošt še ne morejo dopošiljati, pozneje kot vino pa radovoljno, pošt-ntne prosto. (1840—3) Patentirano žično steklo najbolšl material za gornje svltlobe tla, tovarniška okna, razne debelosti, plošče do 1 75 Dmetr. Posebne prednosti: Naj več ;a varnost proti zdrobljvnju, proti prodrenju in prebitju, nadležne žične mreže so nepotrebne, varnost proti ogrnu Je Jako velika, tndl de se zlomi ostane gosto, ker drži žična vložka steklo skupaj, luč prodira Jako lahko, ie doslej nepoznan lačni učinek Uporabljalo se je z najboljšim uspehom pri mnogih državnih in zasebnih zgradbah. Mnogobrojna spričevala, prospekti ln vzoroi so na razpolago. Vlite steklene plošče za prozorne strehe, po katerih se lahko hodi za razsvetljenje prevozov, podzemskih hodni-hov ali prevozov pri kolodvorih, v fiksnih masah, gladko ali z raznovrstno izdelanimi površinami, belo ali napol belo (okoli 30°/0 ceneje nego navadno surovo Uto steklo) in barvasto z žično vložko ali brez nje. Stekleni strešniki in štet. zarezni strešniki v najrazličnejših oblikah in velikostih. Actien Gesellschaft fiir Glasindustrie vorm. Friedr. Siemens Neusattl bei Elbogen (Bohmen). Drugi izdelki: Steklenloe vseh vrst. ste-klenični zamaikl, steklo v ploščah, belgijske in nemške vrste, vlito in prešano steklo, patentovane črko is prešanoga (1788—2) STadttčitelj Seli spremeniti svoje službeno mesto. Ponudbe naj se nposr/ej* đo fine 20. t. m. pod šifro X. poste rentnnte Ljubi j n no. __(1886—1) se sprejme (1893—1) v manufakturni tvrdki Konrad Schumi & Co., Dunajska cesta št. 6, Ljubljana. Naznanjam, da ltilor moji areni Mariji Cerar, branjcvkl v ljubijani. kaj posotli ali na upanje «la« Jaz nisem plaenlfe. Matevž Gerar (18941> posestnik, Opekarska cesta v Ljubljani. vešč trgovine s papirjem in galanterijskim blagom, se sprejme takoj pri tvrdki (1877—2) Ant. Umek v Brežicah. Posredovalnica stanovanj in služeb Gospodske ulice št. 6. išče: kuharico k posamnemu gospodu v Ljubljani; 2 žandarmerljski knharloi v okolico; kuharico za častniško rodbino, lahko mesto, dobro ravnanje; hisino v grofovsko hišo k 2 osebama; hi&ino v Reko; čedno, brhko hišino v Trst, k 2 damam (predstavlja se tukaj); veo deklet za vsakovrstna dela, natakarloo na račun v kavarno na Hrvaško: hlapca za težko vožnjo; markerja za biljard donašalce m učence v Zagreb v kavarno prve vrste itd. itd. (1889) Sod ima a g raznovrstne, velike in male, stare in nove S. Baggeaig« sodar Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico (državni kolodvor). (1891— l) ■sy istotam kupujejo se tudi stari sodi Vsak petek in postni dan se dobe sveže morske ribe pri (1876—2) J. C. Praunseiss-u Za-cj«*'«. ims:* k delikatesami na Mestnem trgu. Dvoje stanovanj v Šiški po dve sobi in kuhinja in (1864—2) stanovanje s tremi sobami in kuhinjo, odda se 8 1. novembrom t. 1. — Več se izve v prodajalnici Karoline Trso Pogačarjev •.■><§• fflolandsho*ameriška črta. jl Parniki vozijo po lkrat do 2krat na te4«s Isttjr, iz Rotterdama v New-York. iL-^O %1 Pisarna za kajute: I,*-^3k* 13 iiu ji j, I., Kolo wratr Ing 10. » Pisama u medkroi: Dunaj. IV., W eyringerg. 7 A. I. kajnta: Od 1. aprila do 31. oktobra . . mark 290—400*) „ 1. novembra do 31. marca . „ 230—320 II. kajuta: Od 1. avgusta do 15. oktobra......mark 200 „ 16. oktobra do 31. julija........ 180 *) Po legi in velikosti kajute in po hitrosti in ele ganci parnika. (1845—2) Čokolada i (198—38) SUCHARD I Povsod X na prodaj. X Cacao 86 4 Vsestransko jako pohvaljena »Vzgoja in omika s ali izvir sreče" (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati) se dobi za predplačilo 1 gld. 80 kr., po pošti 1 gld: 90 kr., ali vproti postnemu povzetju pri •Jožefu Valenrleu nu Dunaju, III. He-gergasse Nro. 15, I. Stk., Th. 12. Prodajalec je pripravljen, nerazrezano in f isto knjigo vzeti nazaj in povrniti denar. (1589-8) Velika skrivnost v gospodinjstvu, da se navzlic temu, da je za kuho" čas kratko odmerjen, pripravi na" mizo tečna in vsakemu ljuba juha, tiči jednostavno v tem. da so KJn o r r - o v e slovite in v veliki izberi se nahajajoče j u h n e tablice vedno pri roki. Pribava teh juh ne stane nič truda in le malo časa. Vsaka gospodinja, ki želi svojemu iz urada ali dela vrnivšemu se soprogu, ali iz šole došlim otrokom postreči z izvrstno, slastno juho, sezi po Knorr-ovih juhnih tablicah. Ne bode se kesala! Neobhodno potrebno za častnike na vajah, lovce, gozdarje, turiste, za samske osobe ali družine, katere stanujejo na odročnih krajih. Dobiva se v vseh boljših trgovinah. VII. (1757-1) Suhe gobe fižol, želod, razna žita in druge deželne pridelke kupuje po najvišji ceni^s Ivan Majdič, Kranj. Najboljši vir za zajamčeno pristna južna vina: Port-vino (746-3) Sherry Madejra Maršala Malaga Tarragona i. t. d. Zalogo v Ljubljani imata samo Peter Lassnik, trgovina s kolonijalnim blagom, vini in delikatesami, in M. Mardet-schlaeger, lekarna „pri orlu". Največja naloga izdelanih nacfi'obnili pifamid od črnega švedskega sienita in «■ ■-;»-nlta lastnega izdelka, kakor tudi nagpobnilt Npomenlkov in križev od sasaJl«?B»**ila in najboljšilt saa«-sasaa»a-j« v priporoča p. n. slavnemu občinstvu po najnižji veni I^elifes Toman kamnoseški Lojsiep Ljubljana, Resljeva cesta št. 26. (1803-5) Zahtevajte vselej Maršner-ov kakao ki ga imenitni zdravniki priznavajo za najboljšega, in češko čokolado , ki je tujim izdelkom vsaj jednaka, ako jih ne prekosi. (1823—3) A. Maršner, Praga, Kral. Vmohrady. \n prodaj v IJiililjani imajo: Jos. Sumi, R. Petrič, Ph. Novotnv, Ivan Jebačin; v Mariboru: J. Pelikan; v Olji: F. Jakovič, Ivan Vrečko. Št 3762. Razpis natečaja. (1882) \a petrazredni c. k.r. rudniški ljudski šoli v Idriji je stalno popolniti ^ v m 11 učno mesto z letno plačo 500 gld, letne aktivitetne doklade 100 gld. in pravico do šest petletnic po 50 gld. Prosilci naj vlože svoje lastnoročno pisane prošnje z dokazom dosežene učne sposobnosti za ljudke šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom predpisanim potom do 4. novembra 1899 pri podpisanem c. kr. rudniškem ravnateljstvu. C. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji dne 8. oktobra 1899. <3 žrebanj imajo srečke velike dobrodelne loterije na korist budimpeštanskoga polikllniSkega društva (bolnice). Pokrovitelj t Pokrovitelju nsneatalh i NJ. c. in kr. Visokost nadvojvoda Jožef Nj. eminenca kardinal dr. Lorenc Schlauch. Glavni dobitek lOO.OOO kron. S » 20.000, SOOO kron itd. itd. vrednosti. \$Z-" Na željo odkupi zopet vse dobitke 1 20*/» odbitka upravništvo sa Dusajn. ~W Vsaka srečka igra brez nadplačila pri vseh 6 žrebanjih in se z eno srečko lahko zadene Best glavnih dobitkov. I Glasom odredbe c. kr. finančnega ministrstva pod itev. 46022/1808 se je predsja teh I j srečk dovolile tudi v Avstriji. I ga*^ Cena jedne srečke samo 1 krono. (1849—2) Prvo *m»«a»amn*f« 4» Jsanmnavraaa-J aa 1000. Srečke se dobivajo I. Spiegelgasse it. 13.. dalje v vseh menjalnicah, c. kr. postnih uradih, tabačnih trafikah, loterijskih kolektursh Itd. Itd. w9t Žrebanja bodo nepreklicno ob določenih dneh. fJJal Srečke samo po 50 kr. priporoča banka J. G. MATER. Kmetijska vinarska zadruga v Vodnjanu v Istri (Dignano, c. kr. drž. železnica) priporoča pristna vina Iz lastnih vinegradov, in sicer: rnia in bela vin«, rrfoMkul. muškat«*!«*, rakijo v množini čez 3000 hektolitrov od 18 kr. in višje, postavljeno na postajo Vodnjan (Dignano). Za veletržee po dogovoru eenejse. Z« pristnost In nolidno postrežbo se jamrl. Za ravnateljstvo: (1869-2) -A.. IVI. 1 *«i j militi. V najboljših razmerah poslujoča večja trgovina z mešanim blagom v velikem župniškem kraja na Dolenjskem, na najlepšem prostoru poleg župnije z velikim številom odjemalvev, blizu železniške postaje, se zarad bolezni odda pod prav ugodnimi pogoji. Povpraša naj se pri upravništvu „S1. Naroda" pod šifro 5000. (1693—9) Jlkvi%itef zavarovalne stroke proti of/nju, %fl življenje iti proti nezaotta tn sprejme se takoj pod tujinin i tn i potjo ji Ponudbe na {/favno zastopstvo v LtjuMjtin.1 fl /.->• priv. -Zatira tts',-,. zavarovalne ilružbe v Trsta. (1879-2) Kdor hoče svoje pridelke najugodnejše prodati, ali v mojem skladišču shraniti, ali tudi kakeršnokoli blago nakupiti, obrne naj se zaupljivo na mene. Preskrbim točno in za nizko provizijo. (17,(1 , Alojzij Grebene autor.javna tehtnica in komisijonelna trgovina v Trstu, ulica Torrente št. 30-32. Ljudevit Borovnik Z puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem ■ se ^ priporoča v izdelovanje vsakovrstnih 9 pušek za lovce in strelce po najnovejši!. a sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pre- • deluje stare samokresnice, vsprejema vsaku- • vrstna popravila, ter jih točno in dobro :izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuše-valnici in od mene preskušene. — Ilustio- j (114) vani csniki zastonj. eeeeseee^essseeesszesesosasess* Št. 947. Razpis. (i* Pri podpisanem županstvu se odda služba občinskega obhodnika katero je nastopiti 1. dne novembra t. I. Plača znaša 25 gld. na mesec, nekaj postranskih zaslužkov in osebe samski stanu dobe brezplačno stanovanje Zahteva se, da je dotičnik zdrav in slovenskega jezika toliko zmožen, da se la porabi v pisarni; ako zna tudi nemški, ima prednost. Kolkovane prošnje do 35. dne t. m. županstvu občine Naklo p. Divača. 10. dne oktobra 1899. Akcijska zavarovalnica za življenje in rente. Allianz Oddelek za zavarovanje naroda Dunaj X. Hoher Markt 9. Generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko Gradec, Vall]iausX&2&2 ^m tađi's,oio 8truko 8pađl) naroCbe in poprave 10*00, .olidno in najceneje. ,Styria' P. n. (1662-8) Radi potekajoče sezije in male, mi ostale zaloge koles, kakor: ««««««««« « « »Holicil' * * J J * * * « « * o ,Cunr' . * * * * * ««««««»Amerikanske* • * ««««««««« .Stefanie' In druge vrste ponujam si. občinstvu ta kolesa po prav ugodnih tovarniških cenah, dajoč s tem vsakemu najlepšo priliko, da si nabavi jako ceno in dobro kolo. jl. _ Fran Cudeiii Janko Pohlin, Kamnik. Franc Kenda, Novomesto. Zastopnik: Josip Polak. i i i i i MINIBEK nasproti frančiškanske cerkve popolna prodaja zaloge blaga ker se opusti trgovina prodaja se globoko pod nakupno Ceno in se posebno priporoča: haVel°ke' blago za pohištvo, garniture, preproge i. t. d. i. t. d. in vs. pntakhnski predmet.. 27 Postranski zaslužek trajen in rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. Ponudbe pod „1.708" Gradec, poste re-stante.__(875-24) Ivan Škerjanec gostilničar v Ljubljani, Kopitarjeve ulice št. 6 priporoča (1645-6) kranjske klobase lastnega izdelka, iz zanesljivega prašičjega mesa. Razpošilja tudi v zavojih po 5 klg. in višje po pošti proti povzetja. Vsak ponedeljek in petek zvečer ter torek in soboto zjutraj dobe se sveže klobase za pečenje prckajciic pa vsak dan v gostilni, kjer se toči pristno naravno vino. ir. Rose balzam za, želodec iz lekarne H.FR4«IER-Jft v Pragi je že več kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, probavljanje pospešujočega in milo odvaja-jočega učinka. SVARILO! ~*sj Vsi deli anbalaže imajo zraven stoječo postavno deponovano varstveno znamko. Glavna zaloga lekarna B. Fragnerja v Prani Malt Strana 203, ogelj Ostrohove ulice. Velika steklenica 1 gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. Po posti razpošilja se vsak dan. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Piccoli, U. pl. Trnk6czy, M. Mardet-schlager, J. Mayr; dalje v vseh lekarnah Avstro-Ogerske. a (367—13) Na Sv. Petra cesti štev. 5 oddasta se pritlično (i88i—i) dve sobi IfcST* za kako pisarno ali društvo. Istotam odda se tudi več meblovanih mesečnih sob. (1892; je g: vil j a najboljše vrste pri Kham ž Murnik. Nezaslišano! Čudovito! 240 komadov za samo gld. 1-95 1 elegantna ura s triletnim jamstvom i goldin-verižico, 1 čudovito eleganten nastavek z smodke z jantarjem, 1 krasna kravatna ir»]a 1 simili-brilantom, 1 jako eleganten prstan z°i^ biserom za gospode ali dame, >/■ ducata platn» nih žepnih robcev z barvanimi obrobki, l ppi;" tični žepni tintnik z angleškim mehanizmom i fina sčetka za obleko, par finih nogovic, l ;ju elegantna damska broša najnovejše facone, 1 krasra garnitura, obstoječa iz manšetnih, zavratnisu in naprsnih gumbov poslednje zajamčeno 3 1 krasno toaletno zrcalo z etuijem in finim Cess lom in še nad 200 komadov, ki so v hiši k in neobhodno potrebni. Vsi ti krasni predmeti se dobivajo le g. kratek čas. Nikdo naj torej ne zamudi prilik ker je vsako sleparstvo popolnoma izključeno, tej se neugajajoče brez zadržka vzame nazaj. Razpošilja po c. kr. poštnem povzetju ^ ako se pošlje denar naprej: zaloga Ernst Buchbinder Krakau L M. Poštno predalo štev. 25. Ako se naročita dva zavoja, se dobi jj^„ fin žepni nož z dvemi rezili kot darilo. 11 ll Založena 1847. |{jj>- -jjSžl Založena 1847~|&r Tovarna pohištva J. J. NAGLAS v Ljubljani (16l"41) Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate modrece, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. Szipotočam iz z?afoz>6c „ofCnji&azc 3)ionič&c ft&fiaze v 2aaw6uf* : Vilhar #. S.: 1. &njiaa (ocnnoopevi, ntoš&i &6o€*t mcSani &6ozi iti o&faSSe za a&zsovizj, cena 2 afd., po poŠti cjfd. 27o; na3aćjc : iz 1. jbnjiae poscScj, (mi* ittaz, ofCam P, č/liv&ici, Q€&a,2>it ®, z>afiaj oioe mi vdafa, §fCe&a-fionč>fi2< xXx xlx x2x ^X^> Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. T^tri'^^ in tisk .Narodne Tiskarne"'