■■ ■
Posamezna številka 6 vinarjev. -
V Ljubljani, v petek dne 24. novembra 1911.
ffarja Izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina v dostavljanjem na dom ali po požti K 1‘50. Posamezna Številka 6 v. Letna naročnina K 18'—, polletna K 9'—, četrtletna K 4‘50. — Za ino-gemstvo K 30'—. — Naslov; Upravništvo„Zarje“ v Ljubljani, Šelenburgova ulica St. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan In od 6.—7. zvečer.	::
Štev. 144.
Kaj se je sprejelo.
Glasovanje o draginjskih prodlogih si bo treba dobro zapomniti. Z njim je dokazano, da se v najuujnejših vprašanjih ljudske potrebe ni zanašati na meščanske stranke, in da pri tej družbi ni iskati načelne politike, pa naj gre za Nemce ali za Slovanp. Pri glasovanju o najvažnejših točkah so zmagali agrarci, toda ne s svojo močjo, temveč z neznačajno podporo mestnih zastopnikov, ki jim je je eksistenca Stttrgkhovega kabineta več kakor potrebe stradajočega ljudstva. Zmagali so zaradi tega, ker je Sttirgkh zažugal meščanskim poslancem pa so se jim začele hlačice tresti Demagogijo te družbe, ki ima tisoč deklamatornih fraz, kadar stoji pred volilci in jim obljubuje, kar je mogoče in kar je nemogoče, pa se v državnem zboru potuhne kakor okregan šolarček, čim malo zaropota kakšen Stiirgkh, bo treba brezobzirno razkriti.
Nikakor se ne sme zamolčati, da je bilo ponašanje meščanskih strank pri glasovanju o draginjskih predlogih izdajalsko. In prav noben izgovor ne ostane gospodom, kajti njih glasovanje je bilo nelogično in nedosledno, tako da so morali sami prav dobro čutiti, kakšne klofute si dajejo.
Stvar je popolnoma jasna, če si pokličemo v spomin predloge, o katerih se je glasovalo.
Sprejeta je bila sledeča odstavka dr. Ren-nerjevega predloga:
„Utrjuje se, da dovoljuje za uvoz mesa in živinskih surovin iz držav, iz katerih ni uvoz takih predmetov združen z veterinarskopolicijsko nevarnostjo, ni vezan na dovoljenje ali pa bodisi le na enako postopanje Ogrske v zmislu § 12 naredbe poljedelskega in trgovinskega ministra z dne 31. decembra 1907, in da spada torej izključno v kompetenco avstrijske vlade.
Ker uvoz predmeta .Argentinsko meso v zmrzlem stanju*1 po izkušujah Anglije, Italije in Švice, ter po izkušnjah, ki so se napravile pri nas z dosedaujim uvozom, kakor je priznano, absolutno ni združen z veterinarnopoli-cijsko nevarnostjo; ker ogrska vlada sama s tem, da ne zahteva od nas nobenih veterinarskih odredb, temveč odškodnine na drugem polju, priznava, da ni pomisbkov zaradi tega predmeta: Je dokazano in priznano, da ni predpostavk paragrafa 12. in da ni utemeljena dolžnost, da bi se pogajali z Ogrsko.
Ta predlog je bil torej sprejet. Poslanci, ki so zanj glasovali vendar niso otroci in so morali vedeti, kaj da delajo. S sprejetjem teh predlogov je večina jasno izrekla, de je stališče vseh dosedanjih vlad, in tudi Sttirgkhove glede na meso iz*neokuženih dežel napačno in da smo sami svoji gospodarji in da ni ogrski gospodi prav nič mar, kaj da delamo v tem oziru In izrekla je določno, da valja to tudi za argentinsko meso, da torej,lahko vpeljujemo toliko zmrzlega argentinskega mesa, kolikor le hočemo, ne da bi se nanj bilo treba količkaj zmeniti za grofa Khuena in madjarske magnate.
Ta predlog je seveda neizmerne važnosti. Zakaj od Bienertha do Stflrgkha so stali vsi naši naši gromovniki na nasprotnem stališču
In to je treba povedati: Oe bi bil grof Sttirgkh mož ustavnosti in mož načela, tedaj bi bil moral takoj po tem glasovanja zapustiti zbornico in napisati vdano prošnio cesarju, da mu dovoli demisijo. Zakaj s tem glasovanjem se je večina zbornice postavila v odkrito nasprotje z ministrskim predsednikom.
Ali Sttirgkh ni šel pisat demisije, temveč je lepo mirno počakal na obliž, ki mu ga pritisne večina na ranico. Meščanska večina pa je ljubeznivo storila, kar je plemeniti grof pričakoval od nje.
Blazno bi bilo, kar je storila, če ne bi bilo tako sistematično. Vprašajmo se : Cemu je bilo treba odločne načelne izjave, ki jo obsega Eennerjev predlog ? Gotovo ne zato, da bi bila konstatacija na papirju. Uvoz argentinskega mesa ni doktorsko vprašanje, temveč nujna, stvarna potreba. Naša neodvisnost od Ogrske se je morala naglašati zato, da se omogoči uvoz mesa, ki ga prebivalstvo potrebuje. Sprejeta predloga sta bila začetek ; nadaljni Rennerjev predlog je bil logično na-daljevanjo: Ker nismo odvisni od Ogrske in ker potrebujemo argentinskega mesa, nalagamo tebi, vlada, da zdaj omogočiš uvoz.
Kdor je dejal, da smo glede na to meso samostojni iu je vedel, kaj dela, bi bil moral izreči tudi drugo besedo. Ali tukaj se je meščanska energija ustavila in je napravila ko-tav pred grofom Stiirgkhom.
„ Preljubi grof, nekaj moramo imeti za svoje volilce. Oe imamo ta sklep v roki, lahko pravimo doma, da smo pokazali Madjarom zobe. Tebe pa to ne bo bolelo, zakaj naš sklep je le akademičen in ostane na papirju, Ti pa tudi za naprej lahko delaš, kar se Ti poljubi." Pa so šli in ko je prišlo Rennerjevo logično nadaljevanje predloga na glasovanje, so ga — poteptali. Tisti gospodje, ki so par minut preje rekli, da lahko vpeljujemo argentinskega mesa, kolikor ga hočemo, so zdaj dejali, da — ni treba 1
Potem je prišel Waberjev predlog, ki je že tako obziren napram vladi, kakor da ga je sestavil kakšen hofrat. Treba je res doslovno poznati to besedilo, ki pravi :
„Z ozirom na to, da se je argentinsko meso že brez ugovora dovažalo domači porabi, in da je Ogrska sama že opustila svoje pomisleke glede na meso kakor tudi glede na deželo, od koder prihaja, se pozivlje vlada, da izdaja odredbe o uvozu prekmorskega mesa izključno z veterinarskega strokovnjaškega gledišča z ozirom na faktično stanje dotične po-šiljatve !“
To se pravi: Vsaka pošiljatev posebej naj -6e živinozdravniško preišče, in če tedaj ni pomislekov, naj se dovoli uvoz. Tudi ta predlog ao pomendrali. Ravno tako usodo je doživel Jerzabkov predlog.
In kaj so gospodje sprejeli ? Predlog Poljaka Steinhausa, ki prosi : „ Vlada se pozivlje, naj po potrebi nujno poskrbi za časovno in kvantitativno omejen uvoz mesa iz Argenti-nije.“ Kaj je potrebno in kaj je nujno, to se prepušča razsodbi — grofa Stflrgkha !
Stradajoče prebivalstvo, ki j# oddalo pri volitvah svoje glasove kandidatom meščanskih strank, seje strahovito zmotilo. Ali velika napaka bi bila, če bi ljudstvo vrglo puško v koruzo, ker so ga gospodje izdali. Od večine v parlamentu ni pričakovati, da bi izvršila na Stflrgkha potrebni pritisk, da bi praktično izvedel, kar se je akademično sklenilo. Zato se mora nadaljevati boj zoper draginjo z vso odločnostjo. če niso znali poslanci večine dopovedati grofu Sttlrgkhu, da je draginja pereče vprašanje, mu mora to dopovedati zavedni proletariat.
Smodnik in iskra.
Velevažna poročila se pričakujejo iz angleškega parlamenta. Vse zanimanje za vojno v Tripolitaniji kopneva kakor pomladanski sneg vpričo vesti, ki prihajajo iz Berolina in Londona o razmerju med Anglijo in Nemčijo. In vse pošasti svetovje vojne se zopet prikazujejo na obzorju.
Ko je pred nedavnim nemška socialna demokracija priredila svoj impozantni protest proti vojnim namenom; ko so francoski in angleški socialisti manifestirali za mir in ko je tudi tajništvo socialistične internacionale v Brus lju izreklo svojo svarilno besedo, se je rogalo nemško časopisje, češ socialisti se smešijo s svojo agitacijo za mir, ko nihče ne misli na vojno.
Ali socialisti se niso smešili. Tisto časopisje, ki se jim je takrat rogalo, je danes kakor okamenelo in razpravlja v dolgih člankih
o	strahoviti nevarnosti, ki je grozila miru vse Evrope in ki še danes ni popolnoma minila.
Nemški državni tajnik Kiderlen Wachter je podal komisiji državnega zbora obširno poročilo o zgodovini maročanskega konflikta, ki se je rešil z znano francosko-nemško pogodbo; na nekem banketu pa je govoril angleški stotnik Faber. Navidezno ni med poročilom nem škega državnika in angleškega častnika nobene zveze; le v tem se oboje stika, da je iz obeh razvidno, do kakšne skrajne napetosti je dospelo razmerje med Nemčijo in Anglijo in kako malo je manjkalo, da bi bili zagrmeli topovi po Evropi.
Prostor nam ne dovoljuje, da bi podali Kiderlenovo poročilo z vsemi posameznostmi in da bi reproducirali karakteristične izjave angleških časopisov. Ali za spoznanje, na kakšnem vulkanu žive evropski narodi, bo dovolj nekoliko opazk.
Diplomacija smatra vse svoje delo in zlasti vse vzajemno občevanje državnikov za tajnost s sedmerimi pečati, ki s>e mora plašno skrivati očem profanih državljanov, nesposobnih, da bi razumeli vse finese diplomatične umetnosti in njih eventualne posledice. A naenkrat prihaja nemški državni tajnik, pa razklada navadnim poslancem vse podrobnosti občevanja med Nemčijo in Anglijo, pripoveduje vse izjave nemškega poslanika in angleškega ministra ter objavlja besede, kakršne se navadno slišijo le, preden se izroča ultimatum in preden izide povelje za mobilizacijo.
Nemčija trdi, da je naznanila vsem državam s v oj namen, preden je odposlala ladjo „Panther“ v Agadir. Anglija je takrat molčala. Pozneje se je postavila na stališče, da so njeni gospodarski interesi v Maroku prizadeti in razvilo se je živahno diplomatično razpravljanje. Angleški minister Grey je hotel vedeti, kaj namerava Nemčija v Agadiru in v okolici. Nemčija je odgovorila, da se ji podtikajo nameni, katerih nima; nikoli da ni mislila ustanavljati vojne luke v Maroku; to da so halucinacije...
Kiderlen pravi, da je bila dogovorjena tajnost francosko-nemškega pogajanja; ali prijatelji Francije (čitaj Anglija) so dobili od nje informacije, ki niso bile točne in so sumničile nemške namene. Zato se nekaj časa ni razpravljalo, dokler se ni Nemčiji garantirala tajnost.
Potem je prišel v angleško in francosko časopisje znani Lloyd-Georgev govor, ki ga je Nemčija morala smatrati za žuganje ali pa vsaj za grozeče svarilo Takrat je Nemčija izjavila: „Ce bi imela angleška vlada namen zamotati in zmesti politični položaj ali pa dovesti do nasilnega izbruha, tedaj pač ne bi bila mogla Izbrati boljšega sredstva kakor govor zakladnega kancelarja (Lloyd Georga), ki je tako malo vpošteval Angliji prisvajanj ugled in položaj velesile z ozirom na Nemčijo .. .“ Da se je govoril tak jezik med Nemčijo in Anglijo, to kaže, kakšen prepad je takrat zijal med obema državama. Da se objavljajo take besede, to kaže, kako negotov je položaj še zdaj in kako oddaljeno je razmerje obeh držav od prijateljstva.
To poročilo dopolnjuje na poseben način omenjeni govor stotnika Fabra. Ta govor je bil izrečen že dne 9. novembra na nekem banketu v Andovru; v javnost je prišel šele sedaj. Faber trdi, da je bilo v angleškem kabinetu nesoglasje, če ima Anglija stati ob strani Franciji ali ne. |Lloyd George in Churchill sta odločila za Francijo. Faber kritizira, da je bila v času krize angleška motnarica razdeljena na tri oddelke, ki so bili v treh različnih krajih in nihče ni vedel, kje je nemška mornarica. Admiral enega oddelka je vedel, da je naj-večja vojna nevarnost. Vprašal je poveljnika čet na suhem, če morejo njegovi kanoni varovati ladje, ta pa mu je odgovoril, da bi streli iz topov zadeli angleške barke. Armada je bila bolje pripravljena od mornarice; namenjeno je bilo poslati šest divizij regularnih čet Franciji na pomoč; ali za varstvo obrežja ne bi bilo dovolj regularnega vojaštva na razpolago ...
Šest divizij — to je 150.000 mož . ..
Tako se sedaj razkriva zgodovina zadnjih mesecev in tako se šele sedaj spoznava nevarnost, ki je grozila nele Nemčiji in Angliji, temveč — to se lahko pravi brez pretiravanja
—	vsej Evropi. Kajti napad na Nemčijo bi bil obvezen za trozvezo ... in o daljnih posledicah ni treba govoriti.
Taka je bila nevarnost pred kratkimi tedni. Ali je zdaj minila?
Kakor je koristno, da se odgrne pajčolan e skrivnostnih konverzacij visoke diplomacije, tako je na drugi strani čudno, da postaja naenkrat tako odkritosrčna in izroča javnosti take razburljive in dražeče govore in izjave. Ob teh razkritjih pa se zopet spoznava, kako nevarna je za narode tajnost zunanje politike, ki jim jemlje lastno usodo ip rok. Vsa maročanska komedija bi brigala množice nemškega, angleškega in francoskega naroda toliko kolikor lanski sneg. In zaradi te komedije, ki je izključno vprašanje maloštevilnih kapitalistov, bi se bilo lahko zgodilo, da bi bili šli narodi zvečer v miru spat, a zjutraj, ko bi se bili zbudili, bi bili imeli vojno.
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniSk rokopise, ki jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino In Inserate. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena Inseratom: finostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov; Uredništvo »Zarje* v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, 11., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od ‘/26.—‘/27. zv.— Reklamacije poštnine proste
Leto L
Umorjeni predsednik dominikanske republike Ramon Caceres.
Iskre, ki so švigale tako blizu smodnika, so pohojene. Ali ogenj še gori in nihče ne more vedeti, kaj se zgodi jutri. Tako »odločuj jejo narodi o svoji lastni usodi" I
NOVICE.
* Draginja ln zakonska zvestoba.
Mehanik Ivau St. na Dunaju je vložil proti svoji ženi Mariji tožbo Da iočitev zakona, ki pa so jo zavrnile tri inštance. St. je nato zapustil svojo ženo in je živel z delavko Karolino K. Troje njegovih otrok iz prvega zakona je živelo pri materi Karoline K. K tem trem otrokom se je pridružil meseca junija tega leta še četrti, ki ga je imel St. s Karolino K. Marija St. je tedaj vložila tožbo zaradi zakono-lomstva proti svojemu možu in njega gospodinji Karolini K. O tožbi je razpravljalo okrajno sodišče v Favoritnu. Obtoženca sta sicer priznala, da sta živela več let v skupni oskrbi, da pa že skoro eno leto nista imela med seboj intimnega razmerja. Ivan St. je izjavil, da že zategadelj ni hotel z obtoženko intimno občevati, ker se je bal otroškega blagoslova ob tej hudi draginji. Tožni zastopnik je nato raztegnil obtožbo na poskušeno zakonolomstvo in na prestopek zakonske zvestobe. Ivan St. je nato dejal, da je bil gospodarsko prisiljen živeti s soobtoženko Karolino K. pri njeni materi, kjer je plačeval 20 K mesečno za vso oskrbo, ako bi tega ne bilo, bi moral dati otroke od sebe in jih izročiti bedi. Policija je bila toliko nesramna, da je poizvedovala po njunem zasebnem življenju in je dognala, da sta živela obtoženca kot mož in žena. Kljub temu je sodišče obadva obtoženca oprostilo; glede na skupno življenje obtožencev je sodnik utemeljil oprostitev, da velja tu zaradi velike gospodarske sile izključevalni razlog.
* Veljavnost ogrskih zakonor. Najvišji sodni dvor je izrekel sodbo, ki z največjo odločnostjo potrjuje veljavo takozvanih ogrskih zakonov. Hči visokega avstrijskega uradnika na Dunaju se je bila leta 1902 poročila z veleposestnikom po rimsko-katoliškem obredu, kmalu pa se je dala od moža ločiti. Leta 1905 je gospa izstopila lz avstrijske državne zveze, pridobila si je ogrsko državljanstvo in se je poročila po ločitvi prvega zakona na budimpe-štansk^m civilnem uradu vnovič z dunajskim tovarnarjem izraelitske konfesije, ki je bil isto-tako pravkar pridobil ogrsko državljanstvo. L. 1809 je prestopila gospa iz katolicizma v evan-gelsko vero. Gospa je zdaj hotela ovreči veljavnost zakona in je navajala naslednje razloge za zakonski zadržek: Katoliška vera in različnost veroizpovedanj onemogočata veljavnost zakona; gospa in njen mož se nista nikdar preselila na Ogrsko in sta si prisvojila ogrsko državljanstvo izključno le zategadelj, da bi sklenila zakon. Tudi zastopnik njenega moža se je pridružil tožbi o neveljavnosti zakona. Tožbo sta bili ovrgli že civilno deželno sodišče in višje deželno sodišče in sta potrdili veljavnost na Ogrskem sklenjenega zakona. Najvišje sodišče je revizijo zavrnilo in potrdilo sodbo prvih inštanc ter s tem izrecno konstatiralo veljavnost na Ogrskem sklenjenih zakonov.
* Nora oblika opeke. Dne 4. decembra bo na Dunaju (I. Eschenbachgasse 11) an-
keta o uvedbi nove oblike: 240 X 120 X65 J mm za opeko. Mali format je uveden že skoro v vseh državah izimši majhen del .Rusije.
* Napad na urednika, Dne 20. t. m. so našli v Lvovu urednika Totta na cesti v mlaki krvi. Tott je povedal, da ga je napadlo dvoje oseb in desetkrat ranilo z nožem. Urednik misli, da sta bila napadalca bandita, ker je v mnogo člankih razkrinkal delovanje ruskih banditov.	j
* Vsled draginje manj porok. Na Nemškem so se v zadnjih letih življenjske potrebščine splošno podražile; dohodki pa niso se povišali draginji primerno. To je veselje do ženitve močno udušilo. Leta 1906 je prišlo na 1000 prebivalcev v Nemčiji povprečno 8 2 porok. Do leta 1909 se je zmanjšalo to število do 7 7 na 1000 prebivalcev. Splošno je bilo več porok v industrijskih krajih kakor v poljedelskih. Tako je prišlo na tisoč prebivalcev v Berolinu 9 8, na Saškem 8*1, v Hamburgu 8’5 porok. Da bodo podatki za leto 1911. še slabši, je vsled letošnje nenavadne draginje sa-moposebi umevno.
* Apaši so povzročili paniko t gledališču. V nedeljo popoldne so povzročili v bordoškem Alcazarjevem gledišču apaši iz maščevanja strahovito paniko. Na drugi galeriji so vžgali člani apaške programe in časopise ter jih vrgli goreče nizdol v parket. Občinstva se je polastila strahovita panika, Med strašnim krikom je planilo vse proti izhodu, kjer so se kmalu valali po tleh veliki klobčiči lju-dij. Na drugi galeriji so bili apaši popreje zadelali izhod s stoli, tako da ni mogel nihče ven. Več galerijskih posetuikov je skočilo v razburjenosti v parter naravnost sredi občinstva, ki drlo proti izhodu, Mnogo oseb je bilo deloma lahko, deloma težko poškodovanih. V bolnico so prenesli reč oseb, ki se bore s smrtjo Medtem je prišla policiia, ki se je lotila apašev z vso odločnostjo, Ali tudi apaši so se branili jako trdovratno. Bazvila se je pravcata bitka, ki se je nadaljevala na cesti. Apa-šem se je pridružila fpoulična drhal, streljali so iz revolverjev na stražnike. Pogosto so se spopadli policisti in apaši mož proti možu, apaši so bodli z noži. Veliko število apašev je obkolilo stražnika in ga popolnoma poman-dralo. Več stražnikov so apaši težko poškodovali. Izvršili so veliko število aretacij. Med prebivalstvom vlada silovito razburjenje.
* Za žensko volilno pravico, V Londonu so priredile sufragetke shod, da protestirajo proti izključitvi žensk od volilne pravice, kakor jo predlagajo vladne zakonske predloge. Sufragetke so hotele pred parlament, kar pa jim je policija preprečila. Nato so demonstrantke pobile šipe na vladnih in bančnih poslopjih. Bili so veliki kravali, prijezdilo je več sto policistov na konjih, da so napravili red. Aretirali so nad 100 demonstrantk.
* Brigantov konec. Turški vojaki in orožniki so ustrelili v boju znanega briganta čakirdžalija, ki so ga imenovali „strah Smirne”. čakirdžalija so dolgo vrsto let zasledovali pogosto so ga razglasili že za mrtvega. Bri-gant je posebno divjal po smirnskem vila-jetu.
* Haske zrakoplovke na vojni. Mlada ruska kneginja Šahovskaja namerava odpotovati te dni v Tripolis in vstopiti kot prostovoljka v italijansko službo. Kneginja Šabov-ekaja je zrakoplovka in učenka Lebedeva ter hoče služiti Italijanom kot zrakoplovka. Obenem
8	kneginjo odide v Tripolis tudi ruska zrakoplovka gospodična Svereva.
* Zlata Tabila. Ruski milionar Spiridi-onov v Moskvi je pred kratkem razposlal vabila za svojo zlato poroko. Povabljenci so bili ne malo presenečeni, ko so odprli kuverte in ugledali pred sabo čisto zlato. Iz prva so mislili, da so vabila le prevlečena z zlato barvo naznanjajoč zlato poroko. Ali po kratki preiskavi so se kmalu prepričali, da jim je milio- I nar poslal zlata vabila. Vsako vabilo je tehtalo dvajset gramov. Spiridionov je razposlal dvesto takih vabil, ki so tehtala štiri kilograme. Neki zlatar v Moskvi pa je izvršil delo, JZlato je milionar vzel iz svojega rudnika. Spiridionov je lastnik največjih zlatih rudnikov v Rusiji. s katerimi je obogatel in postal večkratni milionar. Vsako vabilo je vredno sto K. Koliko delavskih žuljev in srag se drži tega zlata. Koliko gorja in zla so morali prestati delavci, da je milionar lahko izdal dvajset tisoč kron le za vabila I
* Bolnik morilec, V Sibiriji je ustrelil v Krasnojarskem davčni uradnik Menčikov zdravnika dr. Šukova, ki ga je bil zdravil brezuspešno že štiri leta Bolnik je ustrelil nato še samega sebe.
* Določevanje spola. Dne 20. t. m. je v pariški akademiji znanosti prof. Leon Labb6 poročal o delu dr. Robbinsoua, ki je mnenja da se da določiti spol plodu v materinem telesu z odstranitvijo stranskih ledic in da bi se morda dalo vplivati na to s podajanjem „an-drenalina", ki bi ga napravili iz tega organa.
* Sredstvo proti dremavosti. V Jo-hannisburgu se je vrnil Kochov učenec dr. Meh-narto s študij, potovanja, ki ga je priredil na otoke jezera Viktorije Nianze v Kongu. Dr. Mehnarto je izumil zanesljivo sredstvo proti
dremavosti, ki ga je vspešno preiskusil, ko ga je vbrizgal že šest tednov nezavestnemu bolniku. Vkratkem bo predaval dr. Mehnarto o novem sredstvu v medicinskem društvu.
Socialno zavarovanje. ]
Ljubljana , 24. novembra.
Danes je šel načrt socialnega zavarovanja v odsek in veliko delo, ki je največjega pomena za tisoč in tisoč delavcev, se bo zopet pričelo. Zakaj socialno zavarovanje bi bilo da-nas že lahko veljaven zakon, če ne bi bil Bie-nerth prav po nepotrebnem.razpustil drž. zbora, misleč da bo z novimi volitvami rešil sebe, dočim je z njimi le ubil svoje prijatelje krščanske socialce.
Zgodovina socialnega zavarovanja je sploh žalostno poglavje avstrijske politike. Več kakor deset let se je organizirano delavstvo bojevalo izven parlamenta, ker ni imelo v državnem zboru izprva nobenega, potem pa le majhno zastopstvo, da bi spravilo to vprašanje vsaj na dnevni red zakonodaje. Ali v kurialnem parlamentu so bili vsi poizkusi zaman. Vkljub nekaterim meščanskim strankam, ki so se imenovale demokratične, je imel parlament pravi razredni značaj in je bil ljudstvu sovražen kakor hudič svetniku.
Sele splošna in enaka volilna pravica je spravila stvar v tir. Veliki socialnodemokratični uspeh pri volitvah leta 1907. je silno presenetil vlado in nastop socialističnih poslancev v parlamentu ji je pokazal, da bo morala upoštevati to neljubljeno skupino. Leta 1908. je vlada res predložila državnemu zboru svoj načrt socialnega zavarovanja, skoraj obenem pa se je umaknila prvemu Bienerthovemu kabinetu.
Bienerthov režim je bil za ljudske potrebe in za socialno reformo silno neploden. Samo militarizmu se je v tej dobi dobro godilo, če bi bilo odvisno od Bienertha, se ne bi bilo socialno zavarovanje genilo z mesta. On ni ničesar storil, da bi bil količkaj pospešil rešitev, pač pa je spravljal zadevo z večnim odgaja-njem in zaključevanjem parlamenta v največjo nevarnost. Samo energična socialnodemokra-tična zahteva, da bodi odsek za socialno zavarovanje permanenten, je preprečila, da ni delo popolnoma zaspalo.
V	odseku pa so se združili vsi sovražniki delavstva. Že načrt, ki ga je bila predložila Beckova vlada, ni bil nikakršen vzer. Mešal je organično različno zavarovanje delavcev in samostojnih ; zanašal je v zavarovanje drag ib neuspešen birokratizem; določal je rente, ki so bile najbolj pod'obne miloščinam za berače. Vse to pa še ni bilo dovolj slabo velekapitalistom in veleagrarcem ter njih podrepnikom. Vsak zboljševalni predlog socialnih demokratov je naletel na najhujši odpor, nasprotno pa so delavski sovražniki vedno nahajali pristaše za poslabšanje načrta.
Končno je po dolgem zavlačenju, za katero so imeli delavski sovražniki vedno kakšno pretvezo, pododsek letos dovršil delo;: v odseku bi bilo treba kvečjemu še kaj redigirati in dogotovljeni načrt bi bil prišel v zbornico, ki bi ga bila vsaj v par tednih lahko rešila. Prav tisti hip je prišlo Bienerthu na misel razpustiti državni zbor, namesto, da bi bil sam takoj odstopil, kar je itak moral storiti po voli vah.
Gautsch je imel druge skrbi pred socialnim zavarovanjem. Socialni demokratje so ga opozarjali na važnost tega predmeta, on pa je odgovarjal, da se mora načrt predelati. To je bilo resnično, ali to delo bi bil lahko opravil državni zbor na podlagi starega načrta — ne glede na to, da Gautsch ni povedal, v kakšnem zmislu bi ga on rad predelal.
Vladno reformiranje je bilo nepotrebno, ker se bo boj razvijal na podlagi novega načrta prav tako kakor na podlagi starega. Kajti
0 tem ni nobenega dvoma: Sovražniki delavstva bodo napeli vse moči, da poslabšajo, kar se le da poslabšati in socialni demokratje bodo morali vsak košček delavske koristi braniti z zobmi in z nohtovi. Industrialci so šli v volilni boj s klicem: BDol s socialnim zavarovanjem!" Bilo je žal še dosti delavcev, ki niso spoznali zakaj da gre pri volitvah in tisti, ki so volili meščanske kandidate, so poslabšali svoje lastno stališče. Lahko so to opazili v draginjskem vprašanju; bojimo se, da bodo morali to opaziti na svojo škodo tudi pri socialnem zavarovanju.
Načrt bi že davno bil lahko v odseku, ali ! zavlačenje se je začelo takoj. Poljska ljudska stranka je brez vsake potrebe ugovarjala predlogu, da naj se načrt brez prvega čitanja izroči odseku in tako je moralo biti danes prvo branje. Bilo je sicer kratko, ali za izgubljeni čas je škoda. Ko sta generalna govornika zaključila svoja izvajanja, se je načrt odkazal odseku in zdaj se vendar nadaljuje to važno delo. Razume se, da bomo poročali, kako se bo razvijalo.
Ljubljana in Kranjsko.
—	Ta ga imate, liberalca! Izprva nismo hoteli verjeti. Sami sebi nismo hoteli ver-
1 jeti. Ko je dr. Ravnihar, ki se boji v samoti
kakor otrok v gozdu, stopil v mladočeški klub, I smo si mislili, da pojde z njim čez drn in strn. In ko se je začel mladočeški klub pehati k vladnim jaslim, se nam je zazdelo, da bo Ravnihar capljal za njim. Pa smo že takrat upozarjali, da ni mladočehom v draginjskem vprašanju prav nič zaupati, ker so navadni politični barantači, ki nimajo nobenega druzega načela kakor svoj strankarski profit. Ali poti-hem smo vendar še malo mislili, da bo znal Ravnihar v tako važnem vprašanju, kakršno je draginjsko, znal varovati svojo samostojnost. Seveda nismo od njega pričakovali, da se bo oziral na socialne demokrate. ^Nismo glasovali zanj, da bi izpolnjeval naše zahteve, ker predobro poznamo liberalce in njih obljube še iz Hribarjevih časov. Ali mislili smo, da se bo oziral na svoje volilce, katere je regaliral v volilni dobi s takimi krasnimi obljubami, kakor da jih hoče brez puščave dovesti v deželo, po kateri se cedi med In mleko. Dr. Ravnihar, ki daje o vsakem kašlju telegrafirati v Ljubljano tako, kakor da rešujejvsako minuto svetovna vprašanja, bi že lahko vedel, da ljubljanski vo-lilci ne sodijo draginjskega vprašanja s Sttirg-khovega stališča. Ali Ravnihar se je vdinjal mladočehom, mladočehi so postali Sttirgkhava garda, Sttlrgkh nemara Rennerjevega, Jerzab-kovega in Wabrovega predloga, torej je junaški Ravnihar glasoval kakor je hotel Sttlrgkh, pa je pod komando velekapitalista Kramara pomagal pomandrati vse predloge, ki bi bili vlado prisilili, da bi dovolila uvoz argentinskega mesa. Dr. Ravnihar je poslanec mesta Ljubljane, pa se tako malo zaveda svojih nalog napram mestnemu prebivalstvu, da je glasoval ob strani najhujših agrarcev proti najnujnejši potrebi mestnega prebivalstva. Zares imenitnega poslanca ima Ljubljana! Iz njega postane lahko še krasen hofrat! Sttlrgkh si bo take službe že zapomnil.
—	Liberalni dražbi bo pač treba temeljito potegniti krinko s hinavskega obraza. „Slov, Narod" je cele tedne pisal o draginjskem vprašanja tako, kakor da ne misli na nič druzega kakor na potrebe ljudstva. Grmel je proti agrarnim oderuhom in če je poročal
0 Rennerjevih ali Beumanovih govorih, bi bil človek mislil, da so to njegovi poslanci. Pri glasovanju pa postavlja njegov ženialni Ravnihar na stran tistih agrarnih oderuhov, ki jih je prej njegov organ napadal kakor ris. To sleparstvo ima svojo metodo. Liberalni učenjaki si mislijo : „Narod" se bere vsaki dan, iz njegovih filipik si ljudje že kaj zapomnijo. Gla suje se pa enkrat in to se zgodi tako naglo, da se nato že zopet pozabi. Ali zaradi tega. kar piše „Narod“, ne pogine nobena bolha; glasovanje v parlamentu pa odloča o usodi ljudstva. ,Narod" bo zdaj seveda pral dičnega Kramafovega trabanta, opral ga pa ne bo, Zakaj Ravnihar je moral vedeti, da je glasovanje za prva dva odstavka Rennerjevega predloga brezpomembno, če se ne glasuje tudi za tretji odstavek. Državni zbor ni juristovski de-batirklub in če se Ravnihar toliko briga za stvarno politiko kolikor »a svojo stelegrafirano slavo, tedaj mora vedeti, da nič ne pomasa Sttirgkhu razlagati pravni' položaj, ampak da se mu mora jasno povedati, kaj se od njega zahteva. Ravnihar jo je v sredo polomil in jamčimo mu, da se to ne bo tako hitro pozabilo kakor njegove plitke govorance. Njegovi volilci niso sami rentjeji, ki jim je vseeno, če je kilogram mesa za kron® dražji ali cenejši.
—	Dr. Krek Je t draginjskl debati govoril, ali navadni Krek to ni bil. Iz njegovega govora se lahko poberejo posamezni, zanimivi in lepi stavki. Ali celota je bila vseskozi nezadovoljiva. Motil ga je dr. Heilinger. Toda dr. Krek je rutiniran govornik in Hei-lingerjevi medklici ga niso mogli tako spraviti iz teksta, da bi si bil pokvaril ves koncept. Govoril je tako, kakor da bi se hotel prikupiti na vse strani. Razlagal je, odpuščal je, ali vse je bilo tako aforistično, da bi se vse, kar je začel, lahko izpeljalo na levo ali pa na desno, ker ni sam nobene reči izpeljal do konca. Govoril je veliko bolj abstraktno kakor po navadi, človek bi dejal, da se kljub svojemu znanju ni čutil v pravem elementu, pa zato tudi ni povedal, kar se je imelo pričakovati od njega. Imenoval je svobodno trgovino nezmisel in je z njo skoraj pomešal svobodno konkurenco in kartele, govoril je o industrializaciji, pravil, da se ne razume vloga kmetijstva v državi, kritiziral je taktiko v draginjskem vprašanju in zaključil z emfatičnim vzklikom : Nazaj h grudi ! Ali na glavno vprašanje : Kaj storiti zoper draginjo ? — je ostal odgovora dolžan. No. dr. Krek bo še večkrat prišel v tak položaj. Študiral je socializem, razumevanje ga je gnalo, da je napravil nekoliko korakov na njegovi poti, ali enkrat je prišla vmes transcendentalnost, drugič klubska disciplina, pa jo je ubral nazaj in potem po sili iskal argumente, da bi utemeljil svoje stališče. Tako je lahko deželni poslanec, državni poslanec, sovoditelj klerikalne stranke, ali to, kar bi lahko bil, če bi bil dosleden, ne more biti in ne bo nikdar.
—	Viško -Glinška podružnica Vzajemnosti vabi vse sodruge na važen sestanek, ki bo v soboto zvečer ob 8. v gostilni „Ame-
1 rika“ na Glincah.
— Umrli so v Ljubljani: Leon Lotrič, sin železniškega delavca, 5 mesecev in pol.,— Uršula Zgonc, delavka, 78 let. — Gustav Ša-šelj, krojač, 31 let. — Barbara Mavrin, občinska uboga, 86 let. — Elizabeta Aškerc, postrežnica, 44 let. — Frančiška Dolinar, kuharica, 31 let.
— Elektrokinematograf „Ideal“. Danes specialni večer s krasnim sporedom, med drugim „Sanje igralca", senzacijska drama in dve velekomični sliki „Little Janez snubi Rozalijo" in „Maks okreva". — V soboto garantiramo najboljšo vseh dosedaj kazanih slik „Dr. Gar e) Hama, orientalec", detektivska privlačnost prve vrste. — V torek iz serije Aste Niel-senove „Goreča uagnjenja".
— Cena vužnja. Zadnjo nedeljo je prišlo ob 10. zvečer več draveljskih fantov Židane volje v hlev posestnice Ivane Pečnikove v Dravljah, pa so brez dovoljenja vpregli 360 K vrednega konja v koleselj, ki so ga bili prav-tako svojevoljno vzeli iz kolnice posestnice Ivane Babnikove in hajdi z vozom! Peljali so se v Št. Vid, Ljubljano in Šiško ter se vrnili ob 2. zjutraj v Dravlje. Fantje so konja hudo oznojili in tako preutrudili, da ga začasno ne morejo rabiti. Tudi voz so pokvarili.
— Ukraden bajonet. V Medvodah je pilo dne 19. t. m. v gostilni več fantov. Za sosednjo mizo je sedel vojak 17. pešpolka. Ko se je ta za par hipov odstranil iz gostilne, mu, je izginil bajonet, ki ga je pustil na stolu obenem s pasom. Tatu so pozneje prijeli v Svet-jah; bajonet je skril doma v slami.
— Lovska (nezgoda. V Zaklancu pri Vrhniki je po nesreči obstrelil 41 letnega Ivana Fajdigo lovec, ki je streljal na zajca. Naboj je priletel Fajdigu v nogo in ga težko poškodoval. Prepeljali so (ga v ljubljansko bolnico.
— Smodnik za igračo. V Podgorici so pustili starši 14 letnega Franceta [Gregorca doma, da pazi na otroke, sami pa so odšli po opravkih. Fant je ,vzel iz predala smodnik, ga potrosil po tleh in zažgal. Smodnik je eksplodiral in je fanta lahko opekel na desni roki, njegovo petletno sestrično Frančiško pa je opa-lil tako hudo po obrazu, da so jo morali oddati v ljubljansko bolnico.
— Spodnji Logatec. Poročali smo, da je župan Korenčan vsled sekatur od strani liberalnih volilcev odložil tik pred volitvami župansko čast.' Klerikalni tabor je bil pijan veselja, kar je dalo liberalcem misliti in so pregovorili župana Korenčana, da je svoj odstop preklical; reklamacijska doba za volitve se je pa podaljšala. Čujemo, da so si zdaj klerikalci ^med sabo v laseh. — Kar nas je zavednih socialistov, se pripravljamo za nastop v 3. razredu pri občinskih volitvah, kjer postavimo svoje kandidate. To je delavski razred in delavci si zberemo v njem svoje lastne zastopnike ; za liberalne in klerikalne medsebojne osebne prepire pa se ne brigamo!
— Poštne razmere v Ilirski Bistrici. pišejo nam: Pri nas imamo, odkar pomnimo, s pošto križe in težave ; opetovane pritožbe nič ne izdajo. Stara poštna gospa res ni bila preveč z ljudmi prijazna; drugo osobje se stalno menjuje, zdaj pa je šla tudi še poštarica v zaslužen pokoj. Poštno ravnateljstvo pa še vedno noče imenovati namestnika, ki bi znal z ljudstvom občevati in že enkrat spravil poštni urad v red. Sedaj je tak nered, da so ljudje opravičeno ogorčeni. Že več dni ni dobiti v celi Bistrici niti ene poštne znamke: pošta pravi, da so ji naročene že pošle, drugih pa da ravnateljstvo noče poslati. Nam se zdi to neverjetno. Ljudje morajo pisma nositi na trnovsko pošto ali pa jih pošiljati brez znamk. Pozivamo poštno ravnateljstvo, da že poskrbi, da se taki slučaji odslej ne ponove.
— Na Jesenice. V soboto zvečer ob 8. j je redno člansko zborovanje „Konzumnega
društva za Ljubljano in okolico" na Jesenicah pri Peklarju.
— Na Savo. V nedeljo dopoldne ob 10. je redno člansko zborovanje „ Konzumnega društva za Ljubljano in okolico" na Savi pri Jelenu. — Popoldne ob 3. je ljudski shod v isti dvorani z dnevnim redom: ^Občinske volitve".
—	V naznanilu ^Konzumnega društva" je p o-motoma naznanjeno člansko zborovanje na Savi ob 3. popoldne, glasiti se mora ob 10.
dopoldne.
— Mesni cenovniki t Idriji. Logaško okrajno glavarstvo je odredilo, da morajo imeti vsi mesarji na svojih stojnicah in v mesnicah cenovne tablice z natančno označenimi mesnimi cenami.
— Mlad ponarejevalec. Je dni je prišel v Zireh k trgovki Ivani Boria približno 131eten deček in je kupil od 151etnega sina trgovke več pokeov za bič, ki jih je plačal z 20 vinarskim novcem, nakar je naglo stekel. Novec so takoj spoznali za ponarejen. Napravljen je iz svincu podobne snovi, nima zvenka in ga je ponarejevalec stvoril na ta način, da ga je dal stisniti med dva pristna 20 vinarska novca. Ponarejevalec je baje pastir v žirovski okolici.
Kupujte „Zaqo“
izvod samo 6 vinarjev.
—	Iz Idrije, če pravimo, da idrijski "delavec ni zavidanja vreden, nam bo pritrdil vsak. Zaslužek v tej hudi draginji je tak, da je človeka sram povedati. Plače imamo malo, a ljudi obilo, ki nam delajo obljube, a imajo pri tem to lastnost, da svojih obljub ne drže. Še" neznosnejše kot sramotne plače pa je pri-ganjaštvo in denunciantstvo, ki se je zadnji čas začelo širiti v rudniku. Na t. zv. „drakselnu“ je zaposlenih okolo 30 delavcev in slavnemu ravnateljstvu se je zdelo potrebno, da je nastavilo kar dva paznika. Po našem skromnem mnenju bi g. Jurman popolnoma zadostoval, ki je vešč in razumen človek, z delavci vljuden. Uganka uam je, kaj išče po „drakselnu“ neki Perku, ki čisto nič ne razume svoje službe in mu mora g. Jurman pri vsaki stvari pomagati. Zaradi klečeplastva in denunciacije ga ravnateljstvo menda ni nastavilo? Perku prav odkrito svetujemo, da naj se briga za svoje stvari, za snažnost in zdravje delavcev. Da navedemo le en slučaj: 30 deiavcev naj bi se sedaj po končanem delu v 5 minutah umilo v posodi, ki meri komaj 45 X 25 cm. Torej pamet, ker prenapeta struna poči. Budniško ravnateljstvo pa opozarjamo, da pouči Ferka, kako je v 20. stoletju občevati z delavstvom. — Več delavcev.
Štajersko.
— Ureditev učiteljskih plač. Štajerski deželni odbor se je pečal z zaključki učiteljske enkete, ki je bila septembra meseca 1.1. končana, in je sprejel od dr. Hofmanna pl. Wellenhofa sestavljen postavni načrt o regulaciji učiteljskih plač, ki se bo predložil deželnemu zboru. Po tem načrtu bi stala ureditev učiteljskih plač letnih 1,400.000.
— Popravek. Dobili smo sledeči dopis: „Na dopis iz Trbovelj v Vašem listu z dne 14./XI. 911. št. 133 Eksces stražnika zahtevam podpisani na podlagi § 19. tiskovnega zakona, ravno na istem mestu z istimi besedami sledeči popravek: Ni res, da je bila čudna afera. Bes je pa, da se je aretiralo človeka, ki je bil nevaren drugim ljudem. Ni res, da se je aretacija ob 11. uri izvršila. Bes je pa, da se je ob 11 l/t. uri ponoči, in to po policijski uri. Ni res, da sem jaz aretacijo izvršil. Bes je pa, da je redar Lipovšek aretiral Polaka, ktera je bila popolnoma na mestu. Ni res, da se je z aretirancem zlo ravnalo v občinski ječi. Bes je pa, da se mu ni nikakoršne krivice zgodilo. Ni res, da je bil drugi dan popoldne izpuščen. Bes je pa, da je bil dopoldne ob 9. uri izpuščen na svobodo ter obenim tudi zaslišan. Ni res, da ni bilo povoda za aretacijo. Bes je pa, da je bilo povoda dovolj. Ni res, da se je aretacija iz maščevanja radi neke ljubavne zadeve izvršila. Bes je pa, da se je radi nevarnega pretenja proti gosp. Vidmajerju aretiralo Polaka v policijsko varstvo, ne pa radi ljubavnostnih razmer. Ni res, da se je redar ekscesno obnašal. Bes pa je, da se je popolnoma po prepisih redarjev ravnalo. Z odličnim spoštovanjem Franz G r o s s a r , obč redar.
Sirovež. V Orešjem pri Sevnici je žiV6i posestnik J&nez Drstvenšek s svojini so-sedom v sovraštvu in se je z njim večkrat hudo sprl. Dne 28. septembra je naletel na polju na sosedovo hčer Ano Pinočevo. Kmalu se je vnel med njima hud prepir, ki se je slednjič razvil v pravcat pretep. V pretepu je vrgel razjarjeni Drstvenšek Pinočevo večkrat na tla, jo obrcal in jo udaril s cepinom par-krat po hrbtu, da ji je zlomil levo ključnico. Težko poškodovano dekle so prepeljali v bolnico. Celjsko sodišče je obsodilo Drstvenška v trimesečno težko ječo.
— Nezgoda y rodnem kolesu. V Belem potoku pri Jelšanah je služil za pastirja
9	letni Alojzij Kovačič. Dne 17. t. m je šel sin njegovega gospodarja v domači mlin. Gospodarjev sin je v mlinu nekaj iskal, naenkrat pa zasliši za sabo stokanje na pomoč. Z grozo je zapazil pastirja, ki mu je bil neopaženo sledil, z desno nogo v vodnem kolesu. Dečku je kolo raztrgalo kite in mu tudi sicer težko poškodovalo desno nogo.
— Pastirjev samomor. Blizu Gornjega grada je služil za pastirja 14 letni Pran Senica. Nekoč je bil padel na glavo in si pri-zadjal poškodbo, ki mu je povzročala hude bo-ečine v glavi od tistega časa je bil Senica
l)n*°V7°i'?IX in je ve^rat govoril o samomoru.
„ ' j m* J6 ha paši naenkrat potegnil vrv z zadrgo, jo je pritrdil na vrbo in se obesil vpričo gospodarjevega sina. Deček je nag o stekel domov in obvestil domače o dogodku. Domači so prihiteli, da bi rešili mladega samomorilca toda dobili so ga že mrtvege
— Tlom r zdravnikovo lekarno. Zdravniku dr. Šerku je ukradel na Vranskem tat iz zaprtega predala pisalne mize v hišni lekarni nad 300 kron. Tat je odprl zaprta vrata z vetrihom. Par dni pred vlomom je večkrat prišel v lekarno mož, ki je vselej kupil malenkost in pri tem vse pozorno ogledoval ter je tako tudi ovohal, kje ima dr. Šerk denar,
Koroško.
— Kdo je samomorilec? Poročali smo «e, da so našli v gozdu blizu Vetrinj na Ko-
roškem okostnjak 22 do 35 letnega moža. 0-kostnjak je 170 do 180 centimetrov dolg, v gornji čeljusti manjka sekavec, v spodnji čeljusti manjkajo trije kočnjaki. Obleka, ki je bila kupljena pri ljubljanskih tvrdkah, izdaja boljše situiranega moža.
Istra.
—	Iz Pobege pri Kopru. Da je Istra v vsakem pogledu zanemarjena dežela, se je zahvaliti v prvi vrsti politiki Mandiča in njegovih pajdašev. Da se zdravi del kmečkega in delavskega naroda zaveda žalostnih razmer ter Be skuša osvoboditi vpliva tistih, ki so vodili vso dosedanjo politiko le na škodo in nesrečo ljudstva, je pač naravno. Toda v političnem boju bi bilo pričakovati od sovražnika, če že ne resnega nasprotovanja, vsaj nekoliko več korektnosti. Narodnjaška gospoda je v strahu za svoje mandate, zato hujska nezrele fantaline na pretepanje govornikov in na razbijanje shodov, ki jih prireja socialno demokratična stranka med nami na zahtevo ljudstva. To početje ni več smešno, temveč je nesramno in zločinsko in kaže gnili moralni miljč narodnjaške politike. Ko je naša stranka priredila pred tremi tedni shod pri Sv. Antonu, se je nakana posrečila narodnjakom v toliko, da se je javni shod razvil v zborovanje po § 2. Takrat so nam govorniki na našo željo, obljubili, da bodo priredili v nedeljo dne 19. t. m. shod v Pobegi. In res se je pretečeno nedeljo shod vršil ter je v vsakem oziru najlepše vspel. Ob 4. popoldne je bila dvorana pri Muženiču do zadnjega kotička napolnjena. Pričakovati je bilo, da bo shod živahen. Prireditelji shoda so bili pripravljeni na vse. Videlo pa se je takoj, da je večina poslušalcev na naši strani. Ko je bil shod otvorjen, je pičlo število neza-vednežev, ki so se postavili k vratom, začelo prav po narodnjaško cviliti. Toda poročevalca s svojim odločnim nastopom ter močjo svojih argumentov sta si kmBlu zagotovila potrebni uspeh in se je končno shod razvil v resno, impozantno manifestacijo. Govorila sta nam o draginji in o političnem položaju sploh sodruga Krištofič in Golouh, ki sta s svojimi izvajanji prišla ljudstvu do srca ter pri vseh zbudila zavednost in navdušenje za našo stvar. — Končno so torej naše ideje- kljub vsem zaprekam in sovražnikom, prodrle tudi v Mandičevo kraljestvo. Nedeljski dan je bil za nas velikega pomena in koristi. Socialistična načela, ki so se razlagala na shodu, se bodo razširila tudi med našim ljudstvom. Le dela je treba in tega se ne strašimo. Zdramiti se mora istrsko ljudstvo iz svojega tisočletnega spanja, le tedaj je pričakovati lepšo bodočnost, če se otrese škodljivega upliva Mandičeve nedosledne, skozinskoz reakcionarne politike.
Trst.
— Politični odbor jugoslov. soc. dem. stranke ima v soboto 25. t. m, ob 8. zvečer važno sejo. Sodrugi odborniki naj se je udeleže polnoštevilno. Seja je važna I
— Na Kontovelja bo v nedeljo 26. t. m. ob 10. dopoldne važno zborovanje „delavskega izobraževalnega društva". Ker se bo na tem zborovanju ukrenilo vse potrebno za občni zbor ki bo nedeljo pozneje in ker se bo sklepalo tudi o knjižnice, ki se deloma otvori že v nedeljo, je želeti obilne udeležbe. Zborovanje bo v restavraciji pod Kontoveijom.
— Od Sv. Marije Magdalene Zgornje. Pretečeno nedeljo se je vršilo v zadružni gostilni naznanjeno zborovanje članov našega novoustanovljajočega izobraževalnega društva, ki je bilo izredno lepo obiskano. Poročala sta o namenu in pomenu izobraževalnih društev za delavsko osvoboditev sodruga Golouh in Petrič, katerih izvajanjem so navzoči sledili z zanimanjem in pritrjevanjem. Vztrajnost in navdušenje, s katerim so se tukajšnji sodrugi spravili na delo za ustanovitev svojega kulturnega središča, nam je porok, da bo to novo društvo v tržaški okolici trajno in uspešno delovalo.
— Katinara. V soboto 25. t. m. ob 8. zvečer bo v gostilni Spetič važno zborovanje, kjer se bo lazpravljalo o ustanovitvi delavskega izobraževalnega društva. Sodrugom priporočamo mnogoštevilno udeležbo.
Umetnost in književnost.
tt r-.Iz p,8arne slovenskega gledališča.
V	soboto zvečer se pojeta vzorno naštudirani operi »Suzanina tajnost" in »Ksenija" (za nepar abonente). — V nedeljo popoldne ob 3. na mnogostransko zahtevo pri zelo znižani vstopnini najnovejša opereta »S rame ž 1 j i v a Suzana" (za lože par) ; zvečer ob pol 8. velika Smetanova komična opera »Prodana nevesta" izven abonementa. (za lože par) z gospo Aninko Kramp e-r 0 v o , bivšo članico opere češkega narodnega gledališča v Brnu. Tudi na odru deželnega gledališča je pela gospa Kramperova glavno F!- r^arinke", to * največjim uspehom. Na nedeljsko predstavo opozarjamo zlasti prijatelje gledališča na deželi, ker si morejo ogledati istega dne velezabavno opereto in krasno
opero. Sedeži se morejo servirati pri gospe Amaliji Cešarkovi, gledališki blagajničarki v Šelenburgovih ulicah z dopisnico.
— Odborora seja Matice Slovenske dne 17. nov. — Predsednik se spominja pokojnega ustanovnika in odbornika „Matice Slovenske" dr. Jos. Vošnjaka ter poroča, da so od zadnje odborove seje zborovali gospodarski, knjižni, tehniški in znanstveni odseki (v jurid. literarnem in zemljepisnem pododseku) ter da se je dne 16. nov. vršil prvi literarni sestanek.
—	Za leto 1911. je plačalo 2630 članov, kakih 50 poverjenikov še ni poslalo članarine. Za pokritje stroškov manjka še vsaj 2300 K. Za hišna popravila se je izdalo 1539 K. Nekemu zavodu se prepusti denarna vloga brezobrestno. Odobri se misel, „Letopisu“ dodajati primerne inserate. — Tisk letošnjih publikacij se bliža koncu. Bokopis „Aviatika“ se vrne pisatelju v eventualno prenaredbo. Sprejme se novela „Hudodelci“. »Pesmi Potepuha" se odkažejo recenziji. Za „Jurčičevo spomenico" »Matici Slovenski" ne bo na razpolago Jurčičeva zapuščina. Predlog o izdanju Jurčičevih političnih uvodnih člankov se odkloni. Avtor šolske »Samatologije in higijene" se opozori na „Šolsko Matico". Obeta so „Matici“ prevod bolgarskega romana »Pod jarmom" (Va-zov). Bazpisuje sa natečaj za beletristični slovenski spis, ki bi ga ob dvojnem honoriranju za leto 1912 skupno izdali »Matica Slovenska" in »Matica Hrvatska".
Delavsko gibanje.
— Železničarsko gibanje na Angleškem. Pri glasovanju železniških nastavljencev se je pokazalo jako jbojevito razpoloženje med železničarji v Južnem Walesu. Nad 90 odstotkov uslužbencev na železnici Taff-Valer je glasovalo za stavko. T Newcastlu je bil ogromen železničarski shod, ki se je izjavil za stavko.
Državni zbor.
Dunaj, 28. nov.
Poslanska zbornica se je danes pečala s prvim branjem
predloge o socialnem zavaravanju ter o ženskem In otroškem delu v rudnikih,
To potrato dragocenega parlamentarnega časa, to zavlačevanje za ljudstvo nad vse važnih in nujnih predlog so zagrešili slovenski klerikalci, ki niso dopustili — editia stranka v celi zbor: nici — da se odkažeti predloga o soc. zavarovanju in o ženskem in otroškem delu v rudnikih brez prvega branja odseku. Z brezobraz-nim cinizmom so hoteli pokazati svojo moč, da lehko zavirajo vsako delo v zbornici, stroške tega dokazovanja pa naj plača rud. delavstvo žene injotroci. To dokazovanje je zločinsko in popolnoma odveč, zakaj vsak lahko luča kamenje, če ima roko in kamen, vsak lahko požiga, če ima ogenj.
Notr. minister baron H ei n o 1 d je izjavil, da si je nova vlada prisvojila načrt socialnega zavarovanja v Gautschevi obliki, ki je bil predložen zbornici 5. okt. t. I.
Posl. Tresič-Pavičič obžaluje, da so izvzeti pomorski ribiči in mornarji iz starostnega in invalidskega zavarovanja, kar je za te sloje prebivalstva huda krivica.
Po govoru F r e s 1 a in generalnih govornikov sodr. Widholza in Bialyja se je socialno zavarovalna predloga odkazala posebnemu odseku. /
Dr. Benkovič zastopnik rudniških baronov.
Nato je zbornica začela razpravo o predlogu za žensko in otroško delo v rudnikih. Tukaj se je pokazal poslanec rudarskega okraja (Trbovlje-Brežice) slov. kler. dr. Benkovič v več kot čudni luči. Že v prejšnji zakono-dajalni dobi so rudniški baroni s pomočjo poslušnega orodja šiloma zavlekli razpravo o tej predlogi. [In sedaj je priromal dr. Benkovič z enakim zavlačevalnim predlogom, da se odka-že žpredloga posebnemu rudarskemu odseku 26 članov, ki ga pa sploh še ni I
Soc. demokrat Muchitsch je možu temeljito posvetil. V zadnjem zasedanju — je dejal — sta igrala nad vse klavrno vlogo iz strahu pred rudniškimi baroni kršč. socialec Sschoiswohl in dr. Licht. Na tisoče rudarjev se je prepričalo, da je Schoisvvohl zastopal koristi Alpinske Budniške Družbe in težko oškodoval interese rudarjev. Bojna zveza židovskega liberalca dr. Lichta in kršč. socialca Schoisvvohla je bila glavna zapreka rešitvi te predloge. Zdaj. so to vlogo prevzeli slovenski klerikalci, ki so protestirali proti temu, da se rudarski predlogi odkažejo odseku brez prvega branja.
Poslanec dr. B e n k o v i č se izgovarja : To ni bilo naperjeno proti rudarjem, temveč proti vsem iniciativnim predlogom smo bili iz političnih razlogov.
Benkovičevo klerikalno izdajstvo razkrinkano.
Posl. sodr. Muchitsch: Taki ljudje so oboževalci rudniškega kapitala. Budarjem se je ponudila prilika, da Bpoznajo svoje resnične prijatelje. Iz enakih nagibov izvira tudi Benkovičev predlog, da se predlog odkaže poseb-
nemu montanskemu odseku, ki bi še v večji meri veljal za obrambno stražo rudniškega kapitala nego socialno-politični odsek. Govornik predlaga, da se predlog odkaže socialno-političnemu odseku, ki ga bo mnogo hitreje rešil, dalje zahteva, da se pritegnejo rudarji teritorialnemu zavarovanju proti nezgodam, da se uvede osemurni delavnik v rudarstvu in da se vpelje rudarsko nadzorništvo. Govornik omenja škandalozne varnostne razmere pri Alpinski Budniški Družbi in graja vlado, ki namerava v Pohnsdorfu privoliti v znižanje bratovsko-skladničnih prispevkov, le da družbi prihrani tisočake.
Dr. Benkovič se brani in umika
Posl. dr. B e n k o v i č se brani proti Mu-chitschevi obtožbi, češ da ni vložil svojega predloga na korist rudniškega kapitala. Šodr. Muchitsch mu je tako podkuril, da je klerikalni mož umaknil svoj zavlačevalni predlog in pobegnil z njim domov. Vsekako pa je zelo čudno, da poslanec, ki se je ob 3. ogreval za predlog, umakne ob četrt na 4 svoj predlog, ko ga razkrinkajo, da dela v interesu rudniškega kapitala. Dr. Benkovič si je vsekako mislil: Če pojde, bo dobro; če ne pojde, pa zbežim!
Ko je generalni govornik sodr. S e i t z vzel Benkoviča prav pošteno v roke, češ da je bilo delovanje socialno-političnega odseka rudniškim baronom odnekdaj neprijetno, ki so se potegovali za posebni rudarski odsek, kjer bi imeli nekaj zastopnikov, kateri bi zavlačevali rudarska vprašanja k Sv. Nikoli, je zbornica odkazala predlog socialno-političnemu odseku.
Po dr. H6rnerjevem enournem utemeljevanju nujnega predloga o napredovanju sodnih uradnikov na češkem se je razprava predložila.
Domobranski minister odgovarja na interpelacije.
Domobranski minister Georgi, odgovarja na interpelacijo Schtirfa, da so si častniki in vojaški uradniki pač ustanovili gospodarsko društvo, da pa jim tega ne kaže prepovedati v sedanji draginji (I). — Posl. P i -
11	o n i odgovarja, da bo prestavljen pehotni polk št. 97 i i Trsta v hrvaški Brod in da se dislokacije vrše na najvišje povelje le po vojaških ozirih. — Na interpelacijo posl. W u-s t a pripominja, da so trda orožniška pokrivala, ki ščitijo pred dežjem in udarci v korist orožniškega moštva; pač pa se odpravijo vsi svetli deli na pokrivalu.
Justični minister Hochenburger brani Eisner-jeve jezikovne odredb e.
V	odgovoru na dr. Bavniharjevo interpelacijo zatrjuje pravosodni minister dr. Hochenburger, da predsednik ljubljanskega dež. sodišča s svojo jezikovno naredbo ni kršil državnih zakonov in da ni posegel v zasebno občevanje, temveč da je le ponovil dejansko in pravno stanje glede na notranji uradni jezik.
Klerikalci na laž postavljeni.
Posl. S e i t z pravi v vprašanju ua predsednika, da je svoj čas urgiral, da se rudarske in druge soc. pol. predloge odkažejo odseku brez prvega branja. Predsednik mu je dejal, da so slov. klerikalci ugovarjali. Med govorom posl. Muchitscha pa je eden slov. klerikalcev zaklical, da njegova stranka ni ugovarjala. Govornik želi, da se stvar pojasni in prosi predsednika, da vpraša zbornico, če nihče ne ugovarja pospešeni obravnavi navedenih predlogov.
Podpreds. Pernerstorfer omenja, da so slov. klerikalci vložili splošen ugovor in da vsled tega ne more odkazati navedenih socialno političnih predlogov odsekom. (Socialni demokratje kličejo: Torej so slov. klerikalci laga lil)
Prihodnja seja v torek.
ZADNJE VESTI.
Italijansko turška vojna.
Želja po miru.
B i m , 23. nov. V republikanskem listu »Bagione" objavlja italijanski poslanec C o 1 a-j a mij uvodnik, v katerem označuje sedanji položaj za jakonepovoljen. Poslanec želi skorajšnjo sklenitev miru na podlagi, da bi imel sultan vrhovno oblast v Tri-politaniji na verskem polju in bi Italija plačala Turčiji vojno odškodnino.
Buslja in italijanska pomorska akcija.
Peterburg, 24 nov. Italijanske vlade poročilo o razširjenju vojne akcije na Egejsko morje je vzbudilo v tukajšnjih diplomatskih krogih veliko vznemirjenje. Busija je odgovorila Italiji, da jo odločno svari pred‘razširjenjem vojne ;akeije.
Bramba Dardanel.
Carigrad, 24. nov. Vojno ministrstvo pripravlja za slučaj italijanskega napada izredne priprave v Dardanelah, V Gali polij u je zbranega 25 tisoč mož vojaštva, kraj tega je v Dardanelah in Eremidu divizija rezervistov. Skoro vse vojne potrebščine so
prepeljali od bolgarske meje tjakaj. 'Sedanje središče utrjevanje ožine je N a g a r a.
Turški dodatni kredit.
Carigrad, 24. nov. Vojni minister bo predlagal v parlamentu dodaten kredit, ker je preskrbljen za vojno z dosedanjimi sredstvi k večjemu do novega leta.
Izpred Tripolisa.
E i m , 24. nov. „Agenzia Stefani" poroča iz Tripolisa: Predvčeranjem je napadlo več manjših arabskih čet naše utrdbe med Sidi Mesrijem in Hamidjem. Naše topništvo je sovražnika prepodilo.
Nejasnost v Italijanski pomorski akciji*
E i m , 24. nov. Genovski list „Caffaro“ je predvčeranjem trdil, daje zabranila italijansko pomorsko akcijoz Italij o združena velevlast. Včeraj pa je izjavil list v oficialni noti, da je ta trditev popolnoma napačna. O italijanski pomorski akciji vlada nejasnost. Da pa se bo zgodila, ako Turčija ne odjenja, je nedvomno.
PoStni promet z Italijo.
Carigrad, 24. nov. Porta je izdala poštnim uradem ukaz, naj zopet prevzemajo v s e p o š t n e p o š i 1 j a t v e izltalije in v Italijo, ki jih je bila od vojne napovedi turška pošta zavračala. Vzrok te odredbe je neznan. Na odločilnem mestu odločno zanikajo vest, da bi bila vplivala na to odredbo Avstro-Ogrska.
Uradniško vprašanje.
Dunaj, 24. nov. Danes se nadaljujejo med strankami pogajanja, da seodkaže uradniška predloga brez prvega branja odseku.
Klerikalna retirada.
Dunaj, 13. nov. Dr. Šušteršič je na današnji konferenci klubskih načelnikov umaknil generalni ugovor slovenskih klerikalcev proti temu. da se razni predlogi odkažejo odsekom brez prvega branja.
Švedsko meso na Dunaju.
Dunaj, 24. nov. Sem je prišla za po-skušnjo pošiljatev okclo 5000 kilogramov švedskega mesa v jako izbornem stanju.
Strahovita železniška nezgoda.
S a u m u r , 23. nov. Danes ob 7. zjutraj se je zgodila na postaji Montreuil-Bel-1 a j strahovita železniška nezgoda. Zaradi povodnji se je pogreznil železniški nasip v tem hipu, ko je peljal preko mosta osebni vlak. Most se je podrl in padel z vlakom v reko Thonet. Po dosedanjih poročilih je Izginilo ▼ valovih dvoje lokomotiv, več železniških vozov. Število žrtev cenijo na 30.
Moralni škandal v Parlzn.
Pariz, 24. nov. Doslej so prijeli 4 0 o s e b , med njimi tvorniškega ravnatelja A 1-] a r d a , ki se je pregrešil na 12 do 1 Šletnih dečkih, in bogato damo, ki je ugaujala z mladimi deklicami in mladimi gospodi v svojem stanovanju pri čaju orgije.
Odmevi maročanske afere. Angleško brodovje pripravljeno za boj.
K i e 1, 24. nov. Mornariški krogi potrjujejo vesti angleških listov, da je b i 1 o angleško brodovje v kritičnem trenotku m a r o č a n s k i h h o m a tij pripravljeno za boj, ni pa imelo namena napasti Nemčije, pač s o bili angleški krogi vznemirjeni zaradi morebitnega napada od strani nemškega brodovja in so zategadelj mobilizirali angleško mornarico.
Grey demislonira ?
London, 24. nov. Berolinske izjave o maročanski aferi zatemnjujejo položaj še bolj. Državni tajnik G r e y baje v kratkem demi sionira.	___________
Rusija in Perzija.
London, 23. nov. Eeuterjev urad poroča, da je Perzija po nasvetu Angleške sklenila izpolniti zahteve ruskega u 11 i m a ta. Novi perzijski kabinet se je baje že sestavil.
E e š t, 24. nov. VInzeli je dospelo troje rus kih bata 1 j o n o v saljanskega polka.
Revolucija na Kitajskem.
Juanšikaj.
Peking, 23. nov. Danes je izšel edikt, ki Juanšikaja oprošča od vsakdanje avdience in mu daja še drugih svoboščin, medtem ko pritiska regenta še bolj v ozadje. Baje so na meravali dne 20. t. m. revolucionarji J u a n š i kija umoriti, kar pa se jim ni po-uetilo.
Velevlastl in Juanšikaj.
Frankobrod, 24. nov. Velevlasti se posvetujejo z Juanšikajem o posredovanju in mu zagotavljajo pomoč v boju proti revoluciji in za monarhijo. Zdi se, da se jojavlja na Kitajskem tujcem sovraažno mišljenje.
Moritev Evropejcev:
B e r o 1 i n , 24. nov. Iz Š a n g a j a poročajo:	V Sentziju more Ev-
opce dalje. Tudi 20.000 Mandžurov (?) so pomorili. Dvadnevna vroča bitka pri Han-kavu se ni odločila za nobeno stran. Nad 5000 mrtvih bojevnikov pokriva bojišče.
Listnica uredništva.
P. M. v H. p. G.: Iz Vašega dopisa ni )ovsem jasno, kaj želite! — I. K. v T.; Tvoje dopise smo prejeli prepozno za to številko.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Delavska tiskovna družba
v Ljubljani
jriporoča čitateljem „Zarje“ prav zanimive in poučne knjige, zlasti:
nrico Ferri: Socalizem in moderna znanost. Cena K 1‘20.
Karol Kautsky: Država bodočnosti.
(IV. del Erfurtskega programa) Cena 40 v. Dr. K. Lončar: Slovenci. Ponatisk iz knjtge ..Slovanski svet". Cena K —. Dr. K. Lončar: Doktor Bleiweis in njegova doba. Cena K 1*20. Marx-EngeIo: »Komunistični manifest." Cena 40 vin.
Etbin Kristan; Nevarni socializem. Cena 30 vin.
Anton Kristan: O konsumnih društvih. Cena 20 vin.
Cenik dobi pri Delavski tiskovni družbi vsakdo, kdor ji to sporoči. V zalogi ima še vse polno brošur, ki bi zaslužile, da se razširijo med slov, delavskim ljudstvom.
Tobakarne ozir. prodajalne »Zarje* v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko.
Moze, ulica Miramar 1.
Magnolo, ulica Belvedere Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boccacio št. 25.
Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Caserma).
Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera. Bruna, ulica del Eivo.
Raitinger, Biva Grumola št. 20.
Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru. Bajc, ulica Geppa.
Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14.
Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je slovenski
Jlustrovani Tednik4
ki izhaja vsak petek ter stane četrtletno K1 '80. Zahtevajte ga povsod 1 Naročite ga in inse-rirajte v njeml Naslov: Slovenski llustrovani Tednik, Ljubl]ana
Priporočamo novo trgovino z manufak- / 4 turnim J blagom
*
/ Ljubljana
$ / Stari trg St. 1
(prej Bazar)
postaja elektr. železnice
Stampilje vseh vrst za urade, društva, gostilničarje itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij
Ljubljana, Stari trg štev. 20.
Ceniki franko. —
r J. BONČAR
ll valjčni mlin v Domžalah.
Zaloga y Ljubljani: Poljanska cesta 19.
Zastopstvo in zaloga v Gorici. * *
Božične in novoletne
ter sploh vse vrste
razglednice
99
Narodna kavarna66.
Danes in vsaki dan
Dunajski damski orkester
Začetek ob pol 9. zvečer. — Vstop prost.
FRAN KRAPEŠ, kavarnar.
mm
Pristen dober
• . se dobi pri . •
L. Šebeniku
v Sp. Slški pri Ljubljani.
kakor tudi
reklamne koledarje
ter vsakovrstne
:: tiskovine ::
K* po najnižjih cenah *w
pri L. Pevaleku Ljubljana.
1 VESELO POROČILO !
posebno onim,
ki se čutijo onemogle In slabotne.
|/r: t in okusni zajtrk Ima-* • tisti, ki ne pijejo dru-
Moč!
?rnkoczya (lajni
Zdravje!
.Sladi n*. Nasladno in redilno živilo prve vrste. —
50% prihranka!
Obenem senzacionalno boj-kotno sredstvo proti živilskemu oderuštvu. Dobiva se povsod, tudi pri trgovca. Zavoj '/« kg velja 50 h. P* polti se naro£a najmanj pat zavojev. Oiavna zaloga v petih lekarnah Trnkoczy: Dunaj, Josafstldterstrafie 20, Radetikyplatz 4, SchOnbrunnerstrafie 109. — Gradec, Sackstrafle 3, v Ljubljani, Kranjsko. — V lekarni Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljaul se tudi odda o zdra-ffla p. t. članom okr. bol. blag. v Ljubljani, koL zav. e. kr. tob. tov. in bol. blag. Juž. železnica.
Hotel Tratnik
„Zlata kaplja46 Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27
v bližini kolodvora.
Lepe zračne sobe. — Priznano fina kuhinja. — Izborne pijače. — Nizke cene*
Lepi gostilniški prostori In povsem na ::	novo urejeni velik senčnat vrt. :t
v
Žepni koledar
za delavce sploh in prometne služabnike za navadno leto 1912
izide te dni. Koledar je izredno praktično sestavljen za vsakogar. Sezite po njem, dokler ne poide.
VSEBINA: Koledar in kalendarij. — Centralni sedeži strokovnih organizacij. — Kolkovna lestvica. — Poštni in brzojavni tarif. — Inozemske in domače denarne vrednosti. — Stare in nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Obsežnost Avstro-Ogrske in število prebivalstva. — Avstr, ustavne vlade. — Socialno-demokratični poslanci v avstrijskem državnem zboru (1911). — Glasovi slov. soc. demokratov pri državnozborski volitvi 1911 (skupaj).
— Koliko glasov so dobile posamezne stranke v Avstriji pri državnozborskih volitvah (1907 in 1911). — Politiške in narodnostne skupine v avstr, državnem zboru po volitvah (1907 in 1911).
Kako se varujemo kolere. — Kakšno delo opravljajo naši zaupniki. — Kdo neki je železničarjem pomagal. — priporočljive knjige in knjižice iz domačih založb. — Kultura in žensko gibanje. — Kje so delavci najslabše plačani. — Prof. I. T. Masaryk (slika). — 200 besed tujk in njih pomen. Beležke.
Cena trdo v platno vezanemu izvodu 1 K, po pošti 10 vin. več. — Organizacije dobe primeren popust. — Naroča se pri upravi .Zarje" v Ljubljani.
e
Delavska hranilnica in posojilnica
(vpisana zadruga z omejenim jamstvom.)
v Ljubljani, Wolfova ul. št. 3, II. nadstropje.
Obrestuje hranilne vloge po 4 'h°l0. Sprejema vloge na tekoči račun. Posojuje na osebni kredit in (zastave) vredn. listine, hipoteke itd.
Uraduje se vsak četrtek od 2. do 3. ure in vsako soboto od 6. do 7. ure popoldne; nujna pojasnila se daje pa tudi ob vsakem drugem navadnem dnev-■ nem času.	-
„Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 6 vin,
v naslednjih
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta.
Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta.
Fuchs, Marije Terezije cesta. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Šubic, Miklošičeva cesta.
Senk, Resljeva cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo,
Kušar,
Podboj,
Bizjak, Bahorieeva ulica. Remžgar, Zelena jama.
§vetek, Zaloška cesta.
Sešark, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50.
tobakarnah:
Dolenec, Prešernova ulica. Picbler, Kongresni trg.
U šeni eni k, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. * Kuštrin, Breg
Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška. Likar, Glince.
Jezeršek, Zaloška cesta.