Riccardi krajevnim upravam predstavil projekt za hitro železnico V Tržiču poskus tatvine, pretep in za zaključek aretacija Na Lokvah kreganje namesto smučanja Primorski Dezzaccich,, Kukan in predsednik Türk Marjan Kemperle »Ali sem prav izgovoril Türk?« Renzo Codarin, predsednik Federacije ezulov, je na začetku petkove tiskovne konference o odmevih na rimsko državniško srečanje sramežljivo vprašal, ali je pravilno izrekel priimek slovenskega predsednika republike. »Da, ker tisti "u" s pikicama povzroča težave, nikoli ne veš, ali si ime pravilno izrekel, ali ne,« se je izgovoril. Izgovorjava je bila pravilna. Vprašanje v znani tržaški kavarni je priklicalo v spomin zgodbe o manj posrečenih ali povsem ponesrečenih poskusih italijanskih govorcev, da bi pravilno izgovorili slovenska (ali slovanska) imena. Teklo je leto 1968, rimski finale evropskega nogometnega prvenstva med Italijo in Jugoslavijo. Dragan Dzajic je Burgnicha opijanil s svojim preigravanjem po levem krilu, a za italijanske televizijske gledalce ni bil Dzajic, temveč ... Dezzaccich (?!). Tako ga je prekrstil televizijski komentator. Dobri dve desetletji pozneje je bil žrtev italske ignorance bodoči slovenski predsednik Milan Kučan. Dolgo časa je za italijanske novinarje bil popačeni Kukan. Dva zgovorna primera o zelo ležernem, omalovaževalnem italijanskem besednem odnosu do slovenskih (slovanskih) imen. Ezul Renzo Codarin je ponudil drugačen pristop. Zelo spoštljiv. Na tiskovni konferenci je govoril o »tržaškem duhu« in pozitivni klimi v italijansko-slovenskih odnosih in v odnosih do ezulov. Skrb za pravilno izgovorjeno ime slovenskega predsednika je, konec koncev, delček teh pozitivnih premikov ob meji. ALBANIJA Napetost po uboju protestnikov TIRANA - Albanski premier Sali Berisha je po petkovih nasilnih protestih v Tirani včeraj opozicijo obtožil, da je poskušala izvesti državni udar po tunizij-skem scenariju. V spopadih s policijo so bili v petek v albanski prestolnici ubiti trije protestniki, več deset ljudi je bilo poškodovanih. Župan Tirane Edi Rama je zavrnil te obtožbe. "Nobenega takšnega scenarija ni bilo. To ni res. Ali so protestniki napadli parlament ali druge institucije?" se je vprašal župan albanske prestolnice. Na 26. strani dnevnik NEDELJA, 23. JANUARJA 2011 Št. 19(20.034) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Medtem ko opozicija vztraja pri zahtevi po odstopu Berlusconi se ne umika, kljub preiskavi in pritiskom Nekdanji predsednik Sicilije Cuffaro po obsodbi sam v zapor BOVEC - Tradicionalno čezmejno novoletno srečanje Praznik prijateljstva Lep prikaz bogate kulturne dejavnosti Slovencev iz videmske pokrajine in iz Posočja BOVEC - V kulturnem domu v Bovcu je bilo včeraj tradicionalno novoletno srečanje Slovencev iz videmske pokrajine in iz Posočja, ki je kot vsako leto povezal številne prijatelje z obeh strani meje. Slavnostni govornik je bil letos predsednik slovenskega državnega zbora Pavel Gantar, v imenu slovenske skupnosti z Videmskega pa je spregovorila učiteljica v dvojezičnem vrtcu v Špetru Miriam Simiz. Prireditev je bila tudi letos lep prikaz bogate kulturne dejavnosti z obeh strani meje, spodbudno pa je bilo še zlasti srečanje županov vseh občin iz Posočja in obmejnega pasu v videmski pokrajini, ki so se zavzeli za bodoče boljše sodelovanje. Na 3. strani RIM - Kljub vse bolj obremenjujočim ugotovitvam preiskovalcev ter kljub kritikam opozicije, državnega poglavarja in Cerkve, predsednik vlade Silvio Berlusconi vztraja na svojem mestu in skuša celo preiti v protinapad. Tako je včeraj zatrdil, da so preiskovalni sodniki umetno napihnili afero Rubygate. Medtem pa se je nekdanji predsednik Sicilije Antonio Cuffaro sam predstavil pred rimskim zaporom Re-bibbia, potem ko je včeraj kasacijsko sodišče dokončno potrdilo njegovo obsodbo na sedem let zapora zaradi sodelovanja z mafijo. Na 26. strani Demokratska stranka o težavah šolstva Na 4. strani Nov dokumentarec o Borisu Pahorju Na 5. strani .VI ■ v. v Goriška občina vrača denar trgovcem Na 9. strani V Selcah nočejo več Jugoslavije Na 9. strani Košarkarji Bora v Dolini premagali Breg Na 23. strani IZLETA PO MERI DRUŽABNIH POTNIKOV GREMO NA SICILIJO z letalom! OD TARONINE DO PALERNA MED LIMONAMI IN TEMPLJI Med naravnimi in kulturnimi lepotami ter gastronomskimi užitki Od 7. aprila 2011: 8 dni; hoteli 4*; polni penzion CENA: 40 prijavljenih 1.000 EUR / 25 prijavljenih 1. 150 EUR VPISOVANJE do 31.1.2011 ••••••• GREMO V PROVANSO z avtobusom! OD CANNESA DO AVIGNONA PO SLEDEH UMETNIKOV Med rožnatimi flamingi, belimi konji komarge in polji cvetoče sivke Od 25. junija 2011: 5 dni; hoteli 3*; pol penzion CENA: 40 prijavljenih 545 EUR / 25 prijavljenih 580 EUR ••••••• OBA IZLETA STA ZE POTRJENA IN VKLJUČUJETA ORGANIZIRAN PREVOZ IZ TRSTA IN/ALI GORICE TER SPREMLJEVALCA! POKLIČITE NA 040 637025 ali pa NAS OBIŠČITE (od pon. do pet. od 9. do 12.30 in od 16. do 19. ure; ob sob. od 10. do 12.30) Ulica San Lazzaro 13 - Trst; info@lastminutecenter.it; www.lastminutecenter.it gostinski učni center ZAINFORMACIJE: Ad formandum UI.Ginnastica ?2-34142Trst tel. 040 566360 - ¡nfo@adformandum.eu AD FORMANDUM imprvsa sociale ■ socialno podjetje EFFEPI CEO OPERATER V GOSTINSTVU: KUHARALI NATAKAR Triletno poklicno izobraževanje in usposabljanje • brezplačnitriletni program poklicnega izobraževanja in usposabljanja za mlade od 14. do 18. leta; • pridobitev poklicne kvalifikacije druge evropske stopnje; • trajanje: 3.000 ur, od tega 400 ur delovne prakse za kuharje in 350 urdelovne prakse za natakarje. Odlična odskočna deska za takojšnjozaposlitev! V 2 Nedelja, 23. januarja 2011 ALPE-JADRAN / INFRASTRUKTURE - V Trstu analiza predlagane trase s predstavniki lokalnih skupnosti Hitra železnica ne bo tekla mimo interesov prebivalstva Takšno je zagotovilo deželnega odbornika Riccardija - Protest nasprotnikov prometnice TRST - Župani občin na ozemlju Furlanije-Julijske krajine, po katerem bo potekala železniška proga za vlake visoke hitrosti na odseku Benetke-Trst, so na včerajšnjem posvetovalnem srečanju z deželno upravo izrazili neformalno strinjanje z gradnjo infrastrukture, hkrati pa so zahtevali pojasnila in informativna srečanja s prebivalstvom. Včerašnjega zborovanja, ki ga je deželna uprava sklicala na svojem sedežu na Velikem trgu v Trstu, se je udeležilo več kot dvajset lokalnih upraviteljev (pokrajine Trst, Gorica in Videm ter številne občine), poleg deželnega odbornika za infrastrukture Riccarda Riccardija in njegovih sodelavcev pa so bili navzoči tudi predstavniki skupine državnih železnic (FS) in njenih specializiranih družb. »Imamo dolžnost zgraditi velike infrastrukture, hkrati pa tudi obveznost, da jamčimo pravice skupnosti krajev, skozi katere bo tekla železnica, kajti dela na ozemlju ne morejo napredovati, če jih morajo stražiti karabinjerji. Zato je naša dolžnost, da prisluhnemo vsem,« je poudaril Riccardi in ob tem dodal, da bo morala družba RFI, ki upravlja železniško mrežo, izdelati tudi analizo razmerja med stroški in koristmi železniške trase, čeprav t.i. ciljni zakon, ki normira tovrstna dela, tega ne predvideva. V ospredju včerajšnjega zasedanja je bila analiza trase, ki je bila izbrana za preliminarni projekt. Železniški strokovnjaki so pojasnili, da bo pri gradnji obeh odsekov, Portogruaro-Ronke in Ronke-Trst, neposredno prizadetih 35 nepremičnin, da bo zgrajeno več kot 50 kilometrov protihrupnih ograj in da bo samo deset odstotkov potrebnega gradbenega materiala pridobljenega iz lokalnih kamnolomov. Železniška proga, dolga približno 80 kilometrov, bo tekla skozi približno trie-set občin v FJK. Grajena bo po zaporednih fazah, začenši z odpravo ozkih grl, predvsem kar zadeva tovorni promet: območje Campo Marzio v Trstu, rešitev vozlišča San Polo v Tržiču, vzpostavitev štirih tirov na odseku Tržič-Nabrežina in dveh tirov med Červinjanom in Vidmom. Ta dela bi že sama po sebi lahko potroji-la zmogljivost sedanje železnice. Na osnovi predhodnega projekta in včerajšnjega informativnega srečanja lahko deželna uprava zdaj programira javna zborovanja na ozemlju, na katerih bodo navzoči tudi železniški tehniki. Riccardi je zagotovil, da bodo ta srečanja služila za preverjanje »vseh pogojev, ki so si jih občine na nek način izposlovale že v pogajanjih s prejšnjo deželno upravo (Illyjevo, Včerajšnje srečanje v deželni palači na Velikem trgu v Trstu kroma op.ur.) in so bili vključeni v projekt«. Odbornik je včeraj izrecno pohvalil župane, da so pokazali »odgovornost in zdrav razum«, hkrati pa je zagotovil, da se tudi sam strinja »z mnogimi skrbmi, ki so jih izrazile občine«. Toda lokalne uprave so tudi pokazale, da želijo z Deželo skupaj opraviti analizo trase, da bi tako ustvarili čim boljše pogoje za uresničitev te pomembne infrastrukture. Pred deželno palačo v Trstu se je med srečanjem z župani zbralo kakih trideset nasprotnikov hitre železnice, ki so protestirali s transparenti in zahtevali srečanja s predstavniki oblasti. VIDEM - UDC Casini proti omejevanju zavezništev VIDEM - Vodja sredinske stranke UDC Pierferdinando Casini je na včerajšnjem srečanju s člani govoril tudi o možnih zavezništvih za upravne volitve v Furlaniji-Julijski krajini. Dejal je, da ni nobenih omejitev in da je treba o kandidatih odločati na krajevni ravni. »Na nacionalni ravni smo glede na zavezništvo v tej deželi v atipičnem položaju, vendar o sodelovanju v upravi Furlani-je-Julijske krajine ne dajemo negativne ocene. Vsak od teh položajev ima svojo specifičnost, zato ne morem priti iz Rima in vsiliti zavezništva,« je dejal prvak UDC. Srečanja v Vidmu, ki je sledilo petkovemu v Trstu, so se udeležili deželni koordinator stranke Angelo Compagnon, videmski pokrajinski koordinator Alessandro Te-solat, deželni odbornik Roberto Molinaro, deželni predsednik stranke Gianluigi Gigli, videmski pokrajinski predsednik Fabrizio Anzolini in deželna svetnika Giorgio Venier Romano in Edoardo Sasco. Navzoči so bili tudi vodja mešane svetovalske skupine v deželnem svetu Roberto Asquini, predstavnika finijevcev Paolo Ciani in Giovanni Collino in Ru-tellijev pristaš Enrico Bertossi. GORICA - Tradicionalni novoletni sprejem Slovenske skupnosti Turkov obisk, razmislek za manjšino Deželni tajnik Terpin: Ozka vloga opozicije ne more biti vselej koristna - Zaskrbljenost ob politični situaciji v Sloveniji in Italiji GORICA - Pozitivna ocena o obisku slovenskega predsednika Danila Turka v Italiji, zaskrbljenost ob politični situaciji v Sloveniji in Italiji, potreba po razmisleku o politiki manjšine in razprava o reformah, pa tudi polemična kritika odnosa Slovenije do samostojnih slovenskih strank v sosednjih državah. Vse to je bilo slišati na petkovem tradicionalnem novoletnem sprejemu, ki ga je stranka Slovenske skupnosti priredila v dvorani deželnega Avditorija v Gorici. Na vabilo vodstva SSk se je odzvalo večje število somišljenikov ter gostov iz Slovenije, Avstrije in Italije, med temi podpredsednik slovenskega parlamenta Vasja Klavora, predsednik parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu Miro Petek, predstavnika Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak in Breda Mulec, generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu Vlasta Valen-čič Pelikan s konzulko Bojano Cipot, goriški župan Ettore Romoli, predsednika pokrajin Trst in Gorica Maria Teresa Bassa Poropat in Enrico Gherghetta, predsed- Udeleženci petkovega novoletnega sprejema Slovenske skupnosti nika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka, predsednik koroške Enotne liste Vladimir Smrtnik, številni župani in predstavniki zavezniške Demokratske stranke. Somišljeniki in gostje so ob kulturnem programu, ki so ga ob povezovanju Tjaše Dornik oblikovali sopranistka Mirjam Pahor, pianist Claudio Corazza in De- kliška vokalna skupina Bodeča neža pod vodstvom Mateje Černic, predvsem prisluhnili nagovoru deželnega tajnika SSk Damijana Terpina, ki je poudaril zgodovinski pomen obiska predsednika Turka v Italiji, glede katerega SSk želi, da bi bil resnično znanilec novih časov v odnosih med Slovenijo in Italijo. Obenem je izra- KMETIJSTVO - Promocija Kmečka zveza se predstavlja v Berlinu Na berlinskem sejmišču poteka Grüne Woche TRST - Sloves slovenskih turističnih kmetij in agroturizmov že dolgo presega državne meje. K še večji uveljavitvi in razpoznavnosti pa nedvomno prispevajo specifične promocijske kampanje. V ta okvir spada sodelovanje na raznih sejmih, med katerimi je Grüne Woche eden najbolj uveljavljenih v svetovnem merilu. Na sejmišču v Berlinu poteka v teh dneh »zeleni teden«, na katerem se predstavlja tista turistična ponudba vsega sveta, ki je usmerjena v ovrednotenje kmetijstva in okolju prijaznega turizma. Na sejmu sodeluje tudi Združenje turističnih kmetij Slovenije, v sklopu njihove stojnice pa prvič tudi člani Kmečke zveze. V ta namen je stanovska organizacija slovenskih kmetovalcev iz Furlanije-Julijske krajine natisnila večjezično brošuro, na kateri se predstavlja štiriindvajset njenih članic. Do sodelovanja je prišlo na pobudo slovenskega kmetijskega ministra Dejana Židana, Kmečka zveza pa načrtuje, da ga bodo v bodoče nadgradili: v duhu vse bolj skupnega teritorija, bi se agroturizmi Kmečke zveze lahko včlanili tudi v Združenje turističnih kmetij Slovenije. Delegacija Kmečke zveze bo na sejem odpotovala danes. (pd) TELEVIZIJA - Drevi na slovenskem programu RAI Mikser o slovenski Američanki in še o kopici drugih zanimivosti TRST - V okviru slovenskega programa RAI bo drevi ponovno na sporedu TV mesečnik Mikser (okrog 20.50 oz. takoj po TV dnevniku). Tokrat bomo nase pogledali iz bolj zunanjega zornega kota. Ob dvajsetletnici neodvisnosti Slovenije nam bo svoj prodorni pogled na spremembe v slovenski družbi in kulturi posredovala prevajalka in publicistka Erica Johnson Debeljak, ki se je iz ljubezni do moža (pesnika in Prešernovega nagrajenca Aleša) leta 1993 iz ZDA priselila v Slovenijo in povsem spremenila življenje. Bančništvo v New Yorku je zamenjala za pisateljevanje. Eseje in kolumne o kulturi in vsakdanjem življenju objavlja na Slovenskem, v Ameriki in drugod. V angleščino prevaja Borisa Pahorja, Ferija Lainščka, Daneta Zajca, o Srečku Kosovelu pa je napisala zanimivo in zelo osebno biografijo. Svoje novo življenje na slovenskih tleh je opisala najprej v 90. letih v knjigi Tujka v hiši domačinov, v ravnokar izšli knjigi Prepovedani kruh pa se dotakne tudi družbenih sprememb, ki so se zgodile v slovenski družbi od neodvisnosti naprej. V oddaji se bodo prepletale še druge teme in pogledi, začenši z vpogledom v Badnje veče v tržaški srbsko-pravoslavni cerkvi sv. Spiridio- na. Srbsko govoreča skupnost v Trstu se je v zadnjem desetletju zelo okrepila. Prisotnost otrok iz neitalijanskih in neslovenskih družinskih okolij, večkrat prihajajočih tudi iz zelo oddaljenih držav, je pojav, s katerim se sooča tudi slovenska šola v Italiji. Svoje izkušnje nam bodo posredovali ravnatelji Marjan Kravos, Pietro Russian, Elizabeta Kovic, Sonja Klanjšček in psihologinja Veronika Lokar. Od bogastva različnih kulturnih okolij do bogastva etnografske kulturne dediščine. V Vidmu so pred nekaj meseci odprli prenovljeni etnografski muzej, v katerem hranijo predmete, ki pripovedujejo o snovni kulturni dediščini videmske pokrajine, upoštevajoč tudi slovensko. Mikser bo pogledal še v razstavne prostore muzeja Cara' v Miljah pri Trstu in v galerijo Loža v Kopru, kjer je na ogled razstava, posvečena Lojzetu Spacalu. Pobuda sodi v širši projekt Krajine dvajsetega stoletja, v katerem se Spacalova likovna umetnost prepleta z literaturo Borisa Pahorja. Oddajo so pripravile Luana Grilanc, Živa Pahor in Vida Valenčič, ki jo tudi vodi. Režijo podpisuje Martina Repinc, ponovitev pa bo v četrtek, 27. januarja v enakem času. zil zaskrbljenost zaradi kriznega položaja v Sloveniji in Italiji (v prvem primeru zaradi »grabežljivosti ozkih elit«, kar terja politični zasuk, v drugem pa zaradi škandalov ter nezmožnosti večine in opozicije), medtem ko je bolj rožnat položaj slovenske narodne skupnosti v Italiji zaradi rešitve vprašanja finančnih prispevkov, kjer pa je tajnik SSk opozoril, da za manjšino ozka vloga opozicije ne more biti vselej koristna, zato je treba na novo razmisliti, kako v prihodnje ponovno doseči predstavništvo v Rimu in kako na krajevni in vsedržavni ravni oblikovati odnos do političnih večin, ki načeloma ne prejemajo volilne podpore glavnine slovenskih volivcev, a so v tem trenutku vodilne. Spričo globokih sprememb na italijanski politični sceni (SSk skrbijo tudi težave Demokratske stranke) pa Terpin ne verjame, da manjšina lahko še naprej vztraja »v političnih kalupih, ki so se oblikovali v času hladne vojne, socialistične Jugoslavije in Berlinskega zidu,« medtem ko glede reform znotraj manjšine sprememb ne bo »s proglasi o lastni naprednosti in očitki o konservatizmu ostalih, pač pa s konkretnimi načrti in predlogi ter potrpežljivim dogovarjanjem.« Terpin se sicer v svojem govoru ni dotaknil nedavnega dogajanja na slovenskem konzulatu v Trstu, kjer mu niso pustili se udeležiti srečanja predstavnikov manjšine z generalno konzulko, se je pa nanj navezal Miro Petek, ki je v svojem pozdravnem posegu dejal, da Slovenija ne bi smela vnašati delitev v manjšino, ki predstavlja nacionalni interes, pri čemer je kritično ocenil izbiranje diplomatskih predstavnikov in označil za zaskrbljujočega politični format, ki briše dve slovenski stranki. Na to se je navezal tudi Vladimir Smrtnik, ki ima vtis, da obstaja premajhna zavest o velikem pomenu, ki ga imata samostojni slovenski stranki v Italiji in Avstriji za obstoj in razvoj tamkajšnjih slovenskih narodnih skupnosti. Prisotne je pozdravil tudi goriški župan Romoli, ki je poudaril dobre odnose med slovensko in italijansko komponento Gorice, medtem ko je predsednik goriške pokrajine Gherghetta zelo pozitivno ocenil sodelovanje s SSk v okviru pokrajinske uprave, s čimer so ponovno odkrili vrednoto skupnosti in sposobnost biti državljani sveta ter sočasno imeti trdne korenine. Predsednica Pokrajine Trst Bassa Poropatova pa je glede zadnjih dosežkov na področju sožitja opozorila, da ti niso dani enkrat za vselej in je treba torej ostati budni. Ivan Žerjal / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 23. januarja 2011 3 V KULTURNEM DOMU V BOVCU - 41. Novoletno srečanje Slovencev iz videmske pokrajine in Posočja Tradicionalni praznik čezmejnega prijateljstva in solidarnosti Slavnostni govornik Pavel Gantar - Pred srečanjem delovni sestanek županov obmejnih občin z Videmskega in iz Posočja BOVEC - Odnosi med Italijo in Slovenijo, desetletnica zaščitnega zakona, medkulturni dialog in globalizacija so bile glavne teme 41. novoletnega srečanja Slovencev iz videmske pokrajine in Posočja, ki je včeraj potekalo v bovškem kulturnem domu. Slavnostni govornik je bil predsednik državnega zbora Republike Slovenije Pavel Gantar, v imenu slovenskih organizacij z Videmskega pa je spregovorila učiteljica v špe-trskem dvojezičnem vrtcu Miriam Simiz. Med uglednimi gosti pa naj ob številnih županih z obeh strani meje omenimo še ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjana Žekša, predsednika parlamentarne Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Mira Petka, generalno kon-zulko v Trstu Vlasto Valenčič Pelikan, deželnega svetnika Igorja Gabrovca in predsednika SSO Draga Štoko. Pavel Gantar je v svojem govoru poudaril, kako postaja kljub nezaceljenim ranam iz 2. svetovne vojne koncept nacionalne države presežen. In prav zato je pravilno, da tako Italija kot Slovenija spodbujata multikulturnost, pri vzpostavljanju kulturnega dialoga v globaliziranem svetu, ki nudi številne priložnosti, pa je ključna vloga manjšin. Predsednik slovenskega državnega zbora je omenil tudi desetletnico zaščitnega zakona, za katerega je povedal, da res ni optimalen, a je kljub temu pred desetimi leti predstavljal začetek nekega novega obdobja, stvari pa se postopoma vendarle premikajo na boljše. O tem navse- nm zadnje priča tudi večje zanimanje Italijanov za učenje slovenskega jezika in spoznavanje slovenske kulture, je povedal Gantar, ki je poudaril tudi pomen srečanja predsednikov Turka in Napolitana v Rimu ter se zavzel za okrepljeno sodelovanje med župani obmejnih občin. O pomenu srečanja predsednikov Italije in Slovenije ter sodelovanja med župani občin na obeh straneh meje, saj ti najboljše poznajo potrebe obmejnega teritorija, je spregovorila tudi Miriam Simiz, ki pa je svoj nagovor posvetila predvsem vlogi, ki jo ima dvojezična šola v Špetru. Novoletno srečanje Slovencev iz videmske pokrajine in Posočja je tudi letos privabilo številno publiko, ki je do zadnjega kotička napolnila veliko dvorano Ite Rine kulturnega doma v Bovcu Kulturni program je letos povezoval igralec gledališke skupine »BC« Jernej Cu-der, ki je v svojem namišljenem domu gostil prijatelje z Bovškega, iz Kanalske in Ter-ske doline ter iz Rezije. Tako so se na odru predstavili bovški kantavtor Peter Della Bianca z domačimi glasbeniki, Barski oktet, Igor Cerno s svojimi prijatelji iz Ter- ske doline, Manuel Figelj, Olga Sosič in Elisa Kandutsch v predstavništvu Glasbene matice - šole Tomaža Holmarja iz Kanalski doline, medtem ko so Bruna Balloch, Sandro Quaglia in Luigia Negro povedali nekaj pripovedk v subiškem oziroma rezi-janskem narečju. V znamenju čezmejne-ga sodelovanja pa so glasbeniki z obeh stra- BOVEC - Na srečanju podelili tudi tradicionalno priznanje Letošnja Gujonova nagrajenca Planinska družina Benečije in Marjan Bevk BOVEC - V okviru letošnjega srečanja Slovencev Videmske pokrajine in Posočja Podeljujejo tudi Gujonova priznanja. Letos sta dobitnika dva, in sicer Planinska družina Benečije in režiser ter vsestranski kulturni delavec Marjan Bevk. V obrazložitvi podelitve priznanja Planinski družini Benečije je zapisano, da so Benečani svoje prvo planinsko društvo ustanovili leta 1975, leta 1992 pa je bila ustanovljena Planinska družina Benečije, ki ima od ustanovitve naprej zelo tesne stike s planinci iz Posočja, iz drugih slovenskih krajev ter s Tržaške in Goriške. Planinska družina Benečije je ena izmed najbolj dejavnih organizacij Slovencev v Videmski pokrajini, prav legendarni matajurski župnik Paškval Gu-jon je bil velik podpornik beneških planincev in se je radostil vsakega njihovega uspeha. Marjan Bevk je diplomiral na Akademiji za gledališče v Ljubljani in delal kot režiser v različnih krajih Slovenije in Vojvodine, od leta 1982 deluje kot svobodni umetnik v raznih centrih Slovenje, od Nove Gorice do Ljubljane in Bovca. Zelo dragoceno pa je njegovo strokovno delo z Beneškimi Slovenci, pri čemer je še posebej dragocena njegova strokovna pomoč Beneškemu gledališču in njegovo mentorsko delo na gledaliških delavnicah za otroke iz Benečije in Posočja. Levo Marjan Bevk, načelnik tolminske upravne enote Zdravko Likar (na sredi) nagrajuje predstavnika Planinske družine Benečije Joška Kukovca in Livia Floreanciga ni meje skupaj zaigrali in zapeli pesem Davida Clodiga »Glas tihote«. Novoletno srečanje med Slovenci iz videmske pokrajine in Posočja pa je bilo včeraj tudi priložnost za dvourni sestanek županov občin iz Posočja in obmejnega pasu na Videmskem. Delovno srečanje je bilo namenjeno predvsem razpravi o problemih pri čez-mejnem sodelovanju, projektih ter zastojih in težavah izvajanja čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013. Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da morajo postati taka srečanja obmejnih županov stalna oblika dela vsaj enkrat na leto. Ugotovili so, da je črpanje evropskih sredstev zastalo na vseh področjih, kar onemogoča kvalitetno čezmejno sodelovanje. Župani bovške, kobariške in tolminske občine na slovenski strani ter občin Trbiž, Naborjet, Rezija, Bardo, Čenta, Tipana, Fojda, Tavorjana, Čedad, Podbo-nesec, Špeter, Sovodnja, Šentlenart, Srednje, Grmek in Dreka iz Italije so se zavzeli za ustanovitev skupnega Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje. Obenem so slovensko vlado in deželo Fur-lanijo Julijsko krajino pozvali, da ustanovita sklad za male čezmejne projekte, za podporo obmejnim občinam. Kot glavni razlog za slabo koriščenje evropskih sredstev vidijo župani predvsem na italijanski strani. Po besedah bovškega župana Danijela Krivca bodo predlagali, da v prihodnje čezmejne projekte ne vključujejo več italijanskih dežel Veneto in Emilija Ro-magna oziroma da bi imeli prednost zlasti projekti, ki dejansko zadevajo teritorij ob meji. Župani italijanskih občin pa so ugotovili, da med seboj ne sodelujejo, kot bi morali, saj nimajo nikakršnega medobčinskega telesa podobnega na primer svetu regije na slovenski strani, ki bi jim to omogočalo. (T.G.) SLOV ' I K Minister za razvoj in evropske zadeve Republike Slovenije BLQVENBKI IZOBRAŽEVALNI KDNZD RC I J J I J r j r J'írjoarí sJ j j- SLOVENSKO GORIŠKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE Primorski POTI RAZVOJA IN RASTI povezujeta: Boris Peric Paolo Possamai IL PICCOLO torek, 25. 01. 2011, ob 18.00 - Kulturni Dom - ulica Brass 20 - Gorica / TRST Nedelja, 23. januarja 2011 4 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu NOVINARSKI KROŽEK - Srečanje Demokratske stranke o šolstvu Šola je za državo breme Potrebna je didaktična revolucija Srečanje so oblikovali Debora Serracchiani, Tamara Blažina, Franco Codega in Francesca Puglisi Še na začetku preteklega stoletja je bilo šolanje privilegij za redke, s časom pa je le postalo pravica širših množic. Javna šola, ki se je z leti uveljavila kot izobraževalno središče, kot kraj soočanja in integracije, pa je v novem tisočletju spet pod udarom. Pojavlja se namreč dvom, ali je javno šolstvo še vedno pravica mnogih in ali se vanj vlaga dovolj - o tem in še marsičem je tekla beseda na petkovem srečanju v priredbi deželne Demokratske stranke. Glavno besedo so imele v petek vzgojiteljice, učiteljice in profesorice, ki na lastni koži vsakodnevno občutijo negativne posledice t.i. reforme ministrice Gelmini. Marina Coccolo, Diana Fornasier, Maria Teresa Mecchia in Anna Maria Mozzi so druga za drugo ugotavljale, da je šola danes za državo le breme, ki se ga sedanja vlada želi na vsak način znebiti - v korist zasebnih šol, seveda, in v škodo družin in njihovih otrok, ki so opeharjeni na celi črti. Naštele so le nekaj kamenčkov, ki jih žulijo: zmanjšanje učnih ur in predmetnika, zmanjšanje števila pomožnega osebja ATA, podpornih vzgojiteljev za otroke s posebnimi potrebami in za tuje otroke, skorajda nične izpopolnjevalne tečaje za profesorje, ukinitev šolskih izletov zaradi prenizkega števila spremljevalcev, neobstoječi Berlusconijevi tri »i-ji« oziroma internet, informatika in angleščina ... In njihovo naštevanje slabih šolskih lastnosti se je še nadaljevalo. »Še pred desetimi dnevi je Gelmi-nijeva izjavila, da so njeno reformo narekovale evropske zahteve po uskladitvi šolskega sistema s splošno evropskim. Vsega je torej kriva Evropa ...,« je bila ironična evroposlanka in deželna tajnica DS Debora Serracchiani. Evropa pa zahteva ravno obratno od tega, kar nam vlada ponuja kot sveto resnico. Serracchianijeva je pojasnila, da je Italija edina evropska država, ki je v času krize krčila prispevke šolstvu in raziskovanju ter edina, ki je znižala starost obveznega šolanja (od 16 na 15 let); mladina sploh ne pozna tujih jezikov, na lestvici socialne mobilnosti pa je Italija na predzadnjem mestu, saj izobrazba in zmožnosti še vedno niso sinonim socialne rasti. Z nič kaj spodbudnimi podatki je postregla tudi senatorka Tamara Blažina, saj je šola, ki jo vsem predstavlja Gelmi-nijeva žal le virtualna. »Italija vlaga v šol- Z leve Codega, Blažinova, Puglisijeva, Grimova, Serracchianijeva in Russo na petkovem srečanju v Novinarskem krožku kroma stvo le 4,5% celotnega BDP-ja, medtem ko je evropsko povprečje 5,7%, dva milijona mladih med 15. in 24. letom je »nevidnih«, se pravi ne dela in ne obiskuje šole, 1.200.000 mladih v letu 2009 ni prebralo niti ene knjige ... « V zadnjih treh letih pa je vlada iz proračuna šoli odvzela kar 8 milijard evrov, in stanje se lahko še poslabša, je potožila, medtem ko je deželni svetnik Franco Codega opozoril predvsem na skrbi in nične perspektive pre-kernih učiteljev in profesorjev. Kako ukrepati torej? Na to vprašanje je skušala najti ustrezen odgovor Francesca Puglisi, ki je pri državni DS odgovorna za šolska vprašanja. Današnje šole so žal podobne porumenelim fotografijam iz 19. stoletja, je potožila in dodala, da je stranka pripravila dokument, v katerem je jasno zapisala, kakšna je šola, ki jo vsi želimo. »Spet moramo investirati v javno šolo, v mrežo vrtcev, jasli in šol ter ovrednotiti znanje naše mladine.« Po njenem mnenju je namreč potrebna didaktična revolucija, ki bi stimulirala domišljijo in kreativnost mladih v delavnicah in v praktičnem pouku nasploh. Tako da bo lahko tudi italijanska mladina konkurenčna na evropskem trgu. (sas) Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika Izletnike Primorskega dnevnika obveščamo, da je potovanje v Združene drzave Amerike potrjeno, na razpolago so še 3 mesta. Za potovanje v Francijo (Provan-sa), sta potrjena dva odhoda. Prijavljene izletnike bodo kontakti-rali direktno iz agencije Aurora in sporočili, na katerem odhodu so vpisani. Še je možna prijava v listo čakanja. Potovanje v Egipt je zaradi neugodnih razmer državi dokončno ukinjeno. Pripravljeno je novo potovanje, in sicer na Škotsko. Interesenti za potovanje na Škotsko se lahko vpišejo direktno v agenciji Aurora, potniki iz Gorice se lahko prijavijo po telefonu. Prostih je še malo mest, ker so prednost pri vpisu imeli prijavljenci odpadlega potovanja v Egipt. Potovanje v Piemont, ki poteka v režiji Kruta, je potrjeno, na razpolago je še nekaj mest Hitra železnica: visoka hitrost - velike nadloge Stranka komunistične prenove - Evropska levica vabi jutri ob 18. uri v Ljudski dom na Pončani, kjer bo na sporedu javno srečanje o hitri železnici oziroma visoki hitrosti in velikih nadlogah. TRG GARIBALDI - Poseg vreden 50 tisoč evrov Prenovljen vodnjak Vodnjak ni deloval več let, ker je voda puščala iz kopeli - Kmalu tudi prenovitev vodnjaka na Ponterošu Vodnjak na Trgu Garibaldi kroma Na Trgu Garibaldi so pred dnevi po večletnem nedelovanju odprli prenovljen vodnjak iz 19. stoletja na Trgu Garibaldi. Slovesnosti so se udeležili tržaški občinski odbornik za gospodarski razvoj in turizem Paolo Rovis, direktor oddelka Edgardo Bussani in predstavnik AcegasAps Enrico Altran. Vodnjak ni deloval od leta 2008 iz varnostnih razlogov, ker je voda večkrat puščala iz kopeli. V letu 2010 je na pobudo od-borništva za gospodarski razvoj in turizem občine Trst stekel projekt za obnovo vodnjaka. Preuredili so sistem oskrbe z vodo in sistem odvajanja, namestili recirkulacij-sko črpalko ter obnovili hidravlični sistem v celoti. V bližini vodnjaka so postavili nov vetromer, ki meri vetrne sunke. Ko so ti premočni, vodni curki prenehajo teči. Poleg nove tehnične plati je vodnjak dobil tudi prenovljeno podobo. Pod nadzorom uprave za arhitekturno dediščino in mestnih muzejev so vodnjak počistili, obnovili bazen, umetnostno strukturo z dekoracijami, živalske figure in krilatega kerubina, ki stoji na vrhu. Bronasto piščal, na katero igra kerubin in iz katere curlja voda, so ponovno izdelali na osnovi zgodovinskih raziskav. Za umetniški del projekta je poskrbela italijanska šola za restavriranje, s tehničnim delom se je ukvarjala tržaška družba AcegasAps. Ponovno delovanje zgodovinskega vodnjaka je omogočila občina Trst, saj je v projekt investirala 50 tisoč evrov. Odbornik Rovis je pojasnil, da je ta poseg vključen v širši načrt namenjen ovrednotenju tržaških vodnjakov. V teku je že preureditev trga Ponterosso z obnovitvijo »Giovanino-vega« vodnjaka. PROSEK - Epilog oktobrskega poskusa vloma Skušal je vlomiti v bar Luksa, včeraj so ga odpeljali v zapor Oktobra lani je skušal vlomiti v bar Luksa na Proseku, včeraj so ga aretirali in odpeljali v zapor. 59-letni A.S. iz Trsta se je pripeljal na Prosek z avtomobilom. Parkiral ga je v bližini bara in poskusil s silo vlomiti v lokal. Zazvonile pa so alarmne naprave, kar je moškega spravilo v beg. Avtomobil je kar pustil na kraju, ob njem so policijski agenti odkrili izvijače in drugo podobno orodje, primerno za nasilno odpiranje vrat in oken. Naslednjega dne se je A.S. podal na tržaško kvesturo in prijavil krajo avtomobila. Policisti so postali pozorni nanj, saj je imel pred tem že opravka s pravico, vedno zaradi tatvin in podobnih kaznivih dejanj. Pred kakimi desetimi dnevi so ga ustavili policisti miljskega komisariata in v njegovem avtomobilu odkrili nekaj orodja za vlamljanje. Prijavili so ga zaradi nedovoljene posesti tega orodja. Tržaško javno tožilstvo je medtem uvedlo preiskavo o poskusu tatvine na Proseku. Javni tožilec je zahteval, naj sodnik za predhodne preiskave odredi aretacijo moškega, kar je sodnik tudi sprejel. Tako so policijski agenti moškega včeraj aretirali, sodstvu pa so prijavili tudi mladoletnika, ki naj bi sodeloval pri poskusu tatvine na Proseku. Razgrajala sta v barih V noči na soboto so agenti mobilnega oddelka tržaške kvesture prijavili sodstvu dva moška, ki sta razgrajala v barih. Prvi, 32-letni D.J. iz Srbije je grozil upravitelju bara na Trgu Garibaldi ter se oddaljil z avtomobilom pred prihodom policistov. Ti pa so ga izsledili, opravili alkotest, in ker je bil zaužil prekomerno dozo alkohola, so ga prijavili zaradi vožnje v vinjenem stanju. Drugi, 40-letni moldavski državljan I.M. je rogovilil v baru v mestnem središču. Grozil je, da se bo maščeval nad osebjem, če mu ne bodo potešili strašanske žeje. Naposled so prispeli policisti, ki so ugotovili, kaj se je zgo- dilo in zasolili Moldavcu globo zaradi pijančevanja. V romunskem avtobusu dva »ilegalca« V devinsko-nabrežinski občini so agenti obmejne policije ustavili romunski avtobus za rutinski pregled. Med potniki pa so izsledili romunskega državljana (B.V., 32 let), za katerega je sodišče v kraju Casale Monferrato že novembra 2009 odredilo pripor zaradi tatvine in groženj. Romun je italijanskemu državljanu sunil listnico in mu nato zagrozil, da ga bo ubil, če ne bo izpolnil vseh njegovih zahtev. Italijanski državljan je zadevo prijavil policiji, zato je sodišče postopalo proti Romunu. Moškega so odpeljali v tržaški zapor. Na istem avtobusu so odkrili tudi potnika (26-letni I.F.P.), ki je bil izgnan iz Italije s prepovedjo vrnitve. Moškega so prijavili sodstvu in takoj spet izgnali iz države. PREISKAVA Pozor: strupene školjke! Univerzitetni center za morsko biologijo v Livornu je izvedel ekotok-sikološko preiskavo o stopnji tributil-kositra v školjkah v Tržaškem zalivu. Podatki kažejo, da presega le-ta v veliki meri dovoljeno stopnjo. Koncentracija v školjkah je namreč od 24.000 do 75.000 krat višja od dovoljene meje. Tributilkositer je organokositrna spojina, ki jo vsebuje barva za ladje. Uporabljali so ga cela desetletja, dokler niso odkrili da je strupen. Tributilko-siter prizadene predvsem ribe, z njimi pa celotno prehranjevalno verigo (morske ptiče, morske sesalce in ljudi). Zaradi visoke nevarnosti ga je Evropska unija prepovedala. Od 1. januarja 2008 je ladjam, ki imajo trup prebarvan z barvami, ki vsebujejo tributilkositer, vstop prepovedan v pristanišča EU. Najnovejše študije so razkrile, da naj bi tributilkositer povzročil hude hormonske motnje. Moški imajo lahko težave pri razmnoževanju, pri ženskah pa se lahko pojavi več moških značilnosti. VPRAŠANJE ^m v* v Forčič o javnem denarju Devinsko-nabrežinski občinski svetnik Slovenske skupnosti Edvin Forčič je naslovil na podžupana in odbornika za turizem, šport, kulturo in javna dela Massima Romito svetniško vprašanje o stroških prireditev in praznovanj v občini od 1. decembra lani do 10. januarja letos. Forčič hoče od podžupana in pristojnega odbornika izvedeti, »koliko denarja je občina porabila iz lastnega proračuna in koliko znašajo prispevki drugih ustanov in raznih sponzorjev« za decembrske in januarske prireditve. »Mislim, da je dolžnost vsakega javnega upravitelja, posebno še v tem obdobju hude krize, ko številni občani in predvsem mlade družine nimajo dovolj denarja za osnovne potrebe, mladina je najde zaposlitve in je na ozemlju občine velika potreba po raznih vzdrževalnih posegih, biti stalno pozoren predvsem na te primarne potrebe,« je zapisal Forčič. / TRST Nedelja, 23. januarja 2011 5 TRST FILM FESTIVAL - V gledališču Miela in kinu Ariston Od jugonostalgije do sodobne slovenske filmske produkcije Film Cinema komunisto je dvorano napolnil z nostalgijo - Jutri slovenski dan Josip Broz Tito in ob njem šarmant-na Jovanka. A tudi Tito, ki prijateljuje z Ric-hardom Burtonom, Sofio Loren, Orsonom Wellesom: zvezdniki, ki s svojim prihodom na beograjsko letališče, krepijo jugoslovansko »glamour« sceno. Cinema komunisto 31-letne beograjske režiserke Mile Turaljič, je dvorano gledališča Miela napolnil z nostalgijo, ki jo je na ekranu poleg številnih arhivskih posnetkov ustvarilo tudi pričevanje človeka, ki je trideset let služboval v Titovi osebni ki-nodvorani in mu večer za večerom predvajal filme, predvsem take, ki jih je danes že skoraj nemogoče najti. Odlomki velikih jugoslovanskih produkcij, bajne vsote, ki so pomagale pri grajenju čudovite iluzije, da je Jugoslavija filmska velesila. Zgodba o komunizmu in sanjah, ki so se tudi s pomočjo sedme umetnosti zdele še bolj čudovite. Dokaj težko si bo izven tržaškega festivala ogledati tudi Sčaste moe (Moje veselje) Sergeja Loznitse, režiserja, ki se je sicer rodil v Barnovičih (danes Belorusija), a je večji del svojega življenja preživel med Kijevom in Moskvo in danes živi v Nemčiji. Njegovo prvo domišljijsko delo (doslej se je posvečal predvsem dokumentarcem) so maja predstavili na festivalu v Cannesu. Pripoved je postavljena v današnjo Rusijo in ima za protagonista šoferja kamiona, ki med potovanjem sreča kar nekaj posebnežev. »Med snemanjem dokumentarcev - je povedal Loznitsa - sem spoznal ogromno ljudi, ki so marsikdaj imeli zelo svojevrstna življenja. V prvem dolgometražnem delu sem se želel vrniti k njihovim usodam.« V današnjem sporedu ne gre prezreti masterclassa, se pravi lekcije češkega režiserja Jirija Menzela (gledališče Miela ob 14.30) in dveh dolgometražnih filmov Ru-žove sny (Svetle sanje) Dušana Hanaka (Miela, 18.30) in Krankheit der Jugend (Bolest mladosti) Dietera Bernera (Miela, 20.30) Ponedeljek pa bo »slovenski dan«, saj se bo zvrstila kopica slovenskih filmov in ko-produkcija, pri kateri je tudi slovenski delež. Tako bo ob 15. uri v kinu Ariston film Elena, Katje Lenart in Marka Bratuša, ki pripoveduje zgodbo Elene Pečarič, mlade invalidke, ki se je odločila, da stopi v politiko. Ob 21.30 bo prav tako v kinu Ariston na sporedu delo Piran-Pirano, mladega Gorana Vojnoviča (glej sosednji članek). V gledališču Miela pa bo ob 18.15 »za-donela« Pesem upora Andraža Poeschla, dokumentarni film, ki ga jo ljubljanski režiser delno posnel s TPPZ Pinko Tomažič. Ob 22.30 pa bo v Mieli predstavljen tudi film Besa Srdana Karanoviča, srbsko-albansko-slovenska produkcija, ki se poteguje tudi za oskarja. (Iga) NAŠ INTERVJU - Goran Vojnovič o svojem filmu Piran-Pirano »Piran je multikulturen« V središču filmskega dogajanja sta Bosanec in Italijan - Jutri ob 21.30 v kinu Ariston Goran Vojnovič je prepričan, da so »v vsaki vojni vsi ljudje na nek način žrtve, če ostanejo ljudje«. Zato je v središče svojega prvega celovečernega filma Piran-Pirano postavil zgodbe ljudi, ki so se po 2. svetovni vojni znašli na različnih bregovih. Film je uvrščen v tekmovalni del letošnjega Trst Film Festivala in ga bodo jutri ob 21.30 predvajali v kinu Ariston. Ljubljanski režiser pravi, da odpira film teme, sorodne tistim, ki so bile že v središču njegove knjižne uspešnice Čefurji raus!. »V Piranu že nekaj let redno počitnikujem, približal sem se temu svetu in v njem našel veliko sorodnosti z multikulturiz-mom Ljubljane. Piran je multikul-turno mesto, v njem živijo priseljenci iz vse Slovenije.« Režiserjeva navezanost na ta prostor izvira iz tega, da se je družina njegove mame sredi 50. let preselila iz Bosne v Pulj. In s seboj prinesla svoje navade in kulturne vzorce. Ogromno podobnih detajlov je našel tudi na Obali in v središče svojega filma postavil piranskega Bosanca, ki se sprašuje, kje naj bo pokopan, in Italijana, ki je bil izgnan iz Pirana in se v mesto vrne tik pred smrtjo. »Zanimivo se mi je zdelo govoriti o teh ljudeh, ki pred smrtjo v bistvu začutijo, da mogoče to le ni njihov dom, pozabijo na vse, kar se jim je lepega tu zgodilo, ker jih vleče nekam v otroštvo. Zanimalo me je, kdaj sprejmeš kraj res za svojega ...« Gre za temo, ki je Vojnoviču vsaj trenutno tuja, saj pravi, da je mesto njegovega življenja Ljubljana. »Tu sem rojen, tu živim, drugega doma ne morem imeti. Čeprav večkrat rečem, da nisem iz Ljubljane, ampak iz Fužin, ker so Fužine odigrale posebno vlogo v mojem življenju: v določenem trenutku smo ta kraj vzeli tako za svojega, da smo hoteli, da se odcepi od Ljubljane. Potem pa greš v srednjo šolo in se zaveš, da je cela Ljubljana (in tudi širše) tvoj dom. Goran Vojnovič se je rodil v Ljubljani leta 1980 kroma Nikoli nisem iskal doma drugje, sem pa vedno čutil, da je moj prostor širši, da obstaja en del mojega doma tudi zunaj meja Slovenije. A čeprav so kraji, kot so Pulj ali nekateri kraji v Bosni, na katere sem močno navezan, je Ljubljana gotovo mesto mojega življenja.« Ljudje, ujeti v zgodovinske okoliščine so od nekdaj polje Voj-novičevega zanimanja. »Kot me zanimajo zgodbe ljudi v Bosni, ki so se znašli v vrtincu posebnega dogajanja, tako me tudi ljudje, ki so bili leta 1945 ali kasneje njegove žrtve. Dokazati sem želel, da so v vsaki vojni vsi ljudje na nek način žrtve, če ostanejo ljudje. Pokazati sem želel neko človeško zgodbo in pogledati vsakega človeka kot človeka, soočiti različne ljudi, ki se nahajajo na različnih straneh, z različnimi okoliščinami. Umetnost ima pač to možnost, da je lahko malo sentimentalna, da čuti s temi ljudmi. Zdi se mi, da v filmu prevladuje razumevajoč, sočuten duh.« Kateri pa so Vojnovičevi kratkoročni načrti na filmskem področju? »Naslednji film bo verjetno po knjigi Čefurji raus! - trenutno smo v fazi razvijanja scenarija, piševa ga z Abdulahom Sidranom. Poskušali se bomo prijaviti na prvi razpis, želim si, da bi film posneli prihodnje leto. Če pa se bo zavleklo, bomo pač še malo počakali.« Poljanka Dolhar NARODNI DOM - Predstavitev dokumentarnega filma In cammino con Boris Pahor »Spoznajmo zlo preteklosti« Poznavanje zgodovine Slovencev se širi - Fundacija Villa Emma pri Modeni poskrbela za video zapis o Pahorjevem življenju Boris Pahor in Franco Cecotti na petkovi predstavitvi dokumentarca kroma »Zelo sem zadovoljen zaradi tega, kar se danes tu dogaja. Vi ste živ dokaz, da se naša zgodovina širi in jo končno spoznavajo tudi drugi,« je pisatelj Boris Pahor v petek v Narodnem domu pozdravil goste iz Modene. Na pobudo Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja in Narodne in študijske knjižnice so namreč v veliki dvorani predstavili 65-minutni dokumentarec posvečen Borisu Pahorju oziroma dogodkom polpretekle zgodovine, ki jih številni še vedno ne poznajo. Film so uredili člani Fundacije Villa Emma iz Nonantola pri Modeni, ki navadno zbira dokumentacijo o deportacijah. Ivan Andreoli in Fausto Ciuffi sta se po branju Pa-horjeve Nekropole odločila, da se posvetita fašističnemu zatiranju na tem našem prostoru, tej predolgo prezirani strani zgodovine. In cammino con Boris Pahor je sad nekajletnega raziskovalnega dela in več kot 18-urnih posnetkov s pričevanji in intervjuji s pisateljem Paolom Rumizem, zgodovinarko Marto Verginella, ravnateljico Centre european du resistant deporte Varerie Drechsler ter raziskovalci Davidom Bidusso, Du- njo Nanut in Francom Cecottijem. Film predstavi gledalcu različna poglavja Pahor-jevega življenja in na splošno življenja Slovencev na tej strani meje: posveča se fašizmu pri nas, deportaciji v taborišče Natz-weiler-Struthof, življenju po lagerju, političnem oz. kulturnem momentu ter spominu in krajih spomina (Narodni dom, Kulturni dom, NŠK, Bazovica). Po Pahorjevem mnenju film dejansko pripomore k spoznavanju tega, kar je bilo zlo preteklosti in lahko deluje tudi kot nekakšna »preventiva za prihodnost.« 27. januarja bodo v Modeni priredili javno branje del Prima Levija v desetih jezikih: v slovenščini naj bi odlomek prebral ravno Pahor. V petek pa je Pahorja čakalo tudi novo srečanje z bralci. Iz Narodnega doma je odhitel v knjigarno Lovat, kjer je v pogovoru s Poljanko Dolhar predstavil svojo najnovejšo knjigo Piazza Oberdan. Knjiga kot znano bralca popelje na tržaški trg in mu tudi s pomočjo številnih literarnih odlomkov in zgodovinskih dokumentov predstavi polpreteklo zgodovino tržaških Slovencev. (sas) Jutri v Nabrežini maša za g. Bogomila Breclja Kot podrobneje pišemo na 11. strani našega dnevnika, je v petek zvečer v duhovniškem domu v Gorici umrl do-nedavni nabrežinski župnik Bogomil Brecelj. Jutri ob 15. uri bo v nabrežinski cerkvi sv. Roka pogrebna maša, ki jo bo vodil nadškof Dino De Antoni. Pokojnika bodo sicer pokopali v družinski grobnici v Ajdovščini. Kdo je Rdeča kapica? Danes ob 10.20 po RAI 3 Na italijanskem sporedu deželnega RAI 3 bodo danes ob 10.20 predvajali kratki animirani film Kdo je Rdeča kapica? po scenariju in v režiji Eve Ciuk. Novinarka se je v njem posvetila vprašanju Romov in Sintov, ki jih današnja družba vse pogosteje zapostavlja in diskriminira; otrokom in njihovim staršem je tako predstavila življenje v romskem taborišču na Kosovu. Igra vlog danes v proseškem Kulturnem domu Ali lahko moški zaradi ljubezni do ženske postavi v dvom celo svojo moškost? Igro vlog in mejo med Venero-žensko in Marsom-moškim bo predstavila gledališka skupina Il Gabbiano s predstavo No xe bel quel che xe bel, ma xe bel quel che ... (Ni zlato, kar se sveti, zlato je ... ), ki bo gostila v Kulturnem domu na Proseku danes, ob 17. uri. Igro v tržaškem narečju režira Riccar-do Fortuna, zgodba o Dariju, ki se pre-obleče v žensko, da bi osvojil Vando, pa izvira iz dela Il Passo della pantera Alca Nicolaja. Predstavo prireja Združenje tržaških gledaliških skupin LAr-monia v sodelovanju z Zadrugo Kulturni dom Prosek Kontovel. Otroci vabljeni v Grljan Znanstveni imaginarij v Grljanu bo danes odprt od 10. do 20. ure. Otroci lahko sodelujejo v delavnicah, ki se pričnejo ob 16. uri: otroci bodo razdeljeni v dve starostni skupini in s svojimi mentorji izdelovali najrazličnejše znanstvene igrače. Organizatorji priporočajo rezervacijo na tel. št. 040 224424. Hkrati pa si bodo lahko ogledali multimedijsko razstavo Charles Darwin - Evolucija idee. Bralna predstava v Lovat V knjigarni Lovat (Drevored XX. septembra) odprta od 10. do 19.30) bo danes na sporedu bralna predstava Davida Ruffinenga in Davida Ferrerisa. Ob 11. in ob 18. uri bosta gledalcem postregla z delom Il liutaio suona sem-pre due volte. Pobuda želi približati bralcem knjige. Narečna predstava prosto po Decameronu V svetoivanskem gledališču v Ulici S. Cilino 99/1 bo danes ob 17. uri na sporedu spet nova narečna predstava. Teatro incontro bo postregel s hudomušnim delom Sollazzamenti in tempo di peste v režiji Sandra Rossita. Gre za prosto priredbo Bocacciovega Deca- Ženske in mesto V Mednarodnem domu žensk (Ul. Pi-soni 3) bodo jutri ob 17.30 predstavili publikacijo Abitare da donne la citta. Gre za urejen pregled, ki ponuja rezultate javnih srečanj, ki ga je združenje UDI Caffe delle donne posvetilo vlogi žensk v mestu, njihovi aktivni soudeležbi v vsakdanjih aspektih življenja. Posegle bodo Ester Pacor, Luciana Boschin, Melita Richter, Silva Bon in Maria Teresa Bassa Poropat. Srečanje v Morskem muzeju Okoljevarstveno združenje Marevivo vabi jutri ob 18. uri v mestni Morski muzej (Campo Marzio 5) na srečanje o Trstu in Istri ob prvi istrski pokrajinski razstavi (Koper maj-oktober 1910). Sodelovali bodo Marino Vocci, Sergio Dolce, Kristjan Knez in Dean Krmac. 6 Nedelja, 23. januarja 2011 TRST / AD FORMANDUM - Dan odprtih vrat v gostinskem učnem središču pri Fernetičih Slovenski dijaki pekli palačinke, italijanski pice Tako so spoznali triletni tečaj za operaterje v gostinstvu - Predvpisi do 12. februarja V sredo dopoldne je socialno podjetje Ad Formandum priredilo dan odprtih vrat, ki je bil namenjen spoznavanju triletnega tečaja za operaterje v gostinstvu. Dijaki nižje srednje šole od Sv. Jakoba ter italijanskih nižjih srednjih šol Campi Elisi in Stuparich so se ob spremstvu profesorjev in nekaterih staršev zbrali na zavodovem gostinskem učnem središču pri Fernetičih. O tečaju smo se pogovorili z znanstveno direktorico Matejko Grgič, ki nam je orisala triletno poklicno izobraževanje in usposabljanje. Tečaj je namenjen mladim od 14. do 18. leta starosti in je vključen v okvir deželnega poklicnega izobraževanja. Možnost vpisa imajo tudi dijaki, ki niso izdelali tretjega razreda nižje srednje šole, v tem primeru jim nudi Ad For-mandum prilagojen tečaj z večernim poukom. Program je namenjen dvem gostinskim figuram: kuharju in natakarju. V prvem letniku je tečaj splošen, dijaki spoznajo bodisi prvine kuharstva kot strežbe. Ob koncu tega pa se dijaki usmerijo ali v eno ali drugo smer. Pouk poteka od ponedeljka do petka. Trije dnevi so posvečeni teoretičnemu delu na za-vodovem sedežu v Ul. Ginnastica, ostala dva pa praksi pri Fernetičih. V drugem in tretjem letniku spoznajo dijaki delo v raznih gostinskih obratih preko delovnih stažev, ki trajajo 560 ur. Ob koncu triletnega študija pridobijo dijaki evropsko priznano poklicno kvalifikacijo. Visok odstotek dijakov se zaposli že v teku šestih mesecev po dokončanem tečaju. Po dokončanem prvem letu ali po opravljenem kvalifikacijskem izpitu lahko dijaki tudi nadaljujejo študij na petletnih poklicnih zavodih. Če je dovolj vpisanih, poteka pouk v slovenščini in v italijanščini v dveh paralelkah. Teoretičen pouk, v katerem so poleg kuharstva, strežbe in prehrane vključeni tudi vsi temeljni predmeti, je ločen za slovensko in italijansko govoreče, praktični pouk pa je dvojezičen. Gre podčrtati dejstvo, da se tudi italijanski dijaki učijo slovenščine, seveda kot tuj jezik. Dijaki so se ob obisku takoj preizkusili v strežbi in kuhanju. V prvem delu je skupina slovenskih dijakov pripravljaja palačinke z raznimi nadevi, dijaki iz italijanskih šol pa so spekli vsak svojo pico. Po malici sta si izmeni zamenjali postojanki, tako da so vsi kuhali in stregli. Udeleženci so bili navdušeni in pokazali zanimanje za kuhanje. Nihče se ni še dokončno odločil za vpis, veliko pa jih razmišlja o tem. Višek dopoldneva pa je bila pokušnja slastnih palačink in pice, ki so zadišale po vsem prostoru. Predvpišete se lahko do 12. februarja na nižjih srednjih šolah. Za dodatne informacije je na voljo sedež Ad Formanduma v Ul. Gin-nastica 72 na telefonski številki 040566360 ali preko elektronske pošte na naslovu info@ad-formandum.eu. Andreja Farneti Kot kaže, peči palačinke ni tako preprosto kroma DSI - Jutri Večer o liku in delu pisatelja Cirila Kosmača Ob stoletnici rojstva Cirila Kosmača se še bolj kot sicer posvetimo njegovemu življenju in delu: njegovi osebnosti pa tudi svetu literarnih besedil s številnimi nepozabnimi, prepričljivimi in mojstrsko oblikovanimi liki. V njegovih delih se stalno prepleta izrazita nacionalna motivika. V letu 2010 so se zvrstile različne odmevne prireditve o avtorju Tantadru-ja in Balade o trobenti in oblaku: dva znanstvena simpozija, prvi v Ljubljani in drugi v Tolminu, »Poklon Kosmaču«, ki ga je organiziralo Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm (z gostoma Markom Kravosom in Marijo Mercina; pogovor je vodila Vilma Purič), srečanje pisateljev na Slapu ob Idrijci s slavnostnima gostoma Cirilom Zlobcem in Sašo Vugo itd. Največ prireditev je bilo septembra, v Občini Tolmin pa so se v »Kosmačevem letu« vrstile kar celo leto. Mladinska knjiga je 2010 izdala Kosmačev album z dokumenti, pismi, črticami in pričevanji. Urednica je Nela Malečkar. S svojimi prispevki so v njem sodelovali vsi trije gostje jutrišnjega večera v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu: Alenka Puhar, Marija Mercina in Saša Vuga. Alenka Puhar je dobra poznavalka zakulisnega družbenega dogajanja med 2. svetovno vojno in po njej, katerega žrtev je bil tudi Kosmač. Marija Mercina že vrsto let preučuje Ko-smačev celoten opus. Pisatelj akademik Saša Vuga pa je bil kot Kosmačev rojak z njim mnogovrstno povezan - od tega, da sta oba očeta bila Maistrova borca, mimo številnih srečanj do pisateljeve smrti. Podobno kot Kosmač je tudi Vuga izjemen govorec-pri-povedovalec. Večer o Cirilu Kosmaču bo jutri v Pe-terlinovi dvorani, Ulica Donizetti 3 ob 20.30. VRTILJAK - Danes v Marijinem domu pri Sv. Ivanu Lutkovno gledališče Maribor in Zelišča male čarovnice Minil je že skoraj mesec in pol od zadnje predstave Gledališkega vrtiljaka, saj jo je spremljal, kot se otroci gotovo spomnijo, obisk svetega Miklavža. Igrica, ki so si jo takrat ogledali, pa je bila Mala princeska in je bila tudi uglašena na predbožični čas. Zdaj pa se je začelo novo leto in prav kmalu bodo iz zemlje pokukale prve rožice in tudi prva dišeča zelišča. Zato nas res zanima, katera od teh bomo spoznali v novi lutkovni predstavi z naslovom Zelišča male čarovnice, s katero prihaja k nam priljubljeno Lutkovno gledališče Maribor. Predstava je nastala na podlagi zgodbe, ki jo je napisala priznana otroška pisateljica Polonca Kovač. Prvič je izšla pred petnajstimi leti kot prijetna slikanica in otroci so jo vzljubili tudi zaradi živahnih ilustracij Ančke Gošnik Godec. Mladi režiser Klemen Markovčič je zato sklenil, da bodo lutke v tej predstavi ohranile likovno podobo ilustratorke. Glavni med njimi sta radovedni miški Lolika in Lolek, poleg njih pa nastopajo še mišja mama, palček, veverica, polhi, gad in pajek Križemgled. Duhovita mala čarovnica Lenčka Hudir pozna vse skrivnosti raznih zelišč z njihovimi cvetovi, plodovi in stebli. Zato bo skupaj s staro čarovnico in povodnim možem poučila radovedni miški, da zelišča niso samo za okras in zato da prijetno dišijo, pač pa tudi lajšajo težave, zdravijo ali dodajajo okus hrani. Teh informacij (za katere bodo verjetno še bolj kot malčki hvaležni njihovi odrasli spremljevalci) pa seveda ne bo delila suhoparno, pač pa na igriv in živahen način, k čemur bodo pripomogli tudi kostumi Iztoka Hrge, scenografija Jožeta Logarja in glasba Alda Kumarja (lanskega dobitnika nagrade Prešernovega sklada). Lutkam pa bodo življenje vdihnili oz. se z njimi pogovarjali igralci Aja Kobe, Petra Ca-serman, Metka Jurc, Danilo Trstenjak in Maksimiljan Dajčman. Kot vedno bo prva predstava (za Ribice) ob 16. uri, druga (za Želve) pa ob 17.30. Na razpolago so tudi posamezne vstopnice, priporočamo pa drugo predstavo, ko je v dvorani več razpoložljivih mest. Pred vsako predstavo bo otroke zaposlila anima-tiorka ŠC Melanie Klein. Lučka Susič BARKOVLJE - Društvena dvorana je bila tokrat res pretesna Čarodej Vikj pričaral prijetno vzdušje kljub turobnemu vremenu Zabava, smeh in dobra volja so prejšnjo nedeljo popoldne preplavili dvorano SKD Barkovlje, ki je gostilo slovitega čarodeja Vikja (Valetič Ivo Kariš Jožita). Njegov nastop si je ogledala nepopisna množica ljudi, ki ji kabaretni žanr pomeni priložnost za dobro in zabavno predstavo, veliko obiskovalcev pa sploh ni moglo vstopiti v prostore barkovljanskega društva, saj so bili ti prepolni. Naj povemo, da bi priljubljeni čarodej v barkovljanskem društvu moral nastopiti že decembra, a slabo vreme je takrat preprečilo izvedbo spektakla. Zanimiv je tudi podatek, da je Vikj v tem društvu že nastopil pred leti, povedal pa je tudi, da se v ta kraj zelo rad vrača. Vikj se je tokrat s kolegicama Tanjo in Evo predstavil z magičnim kabaretom Rumn kocacola, v katerem je bilo veliko glasbe, mimike in klovnarskih vložkov. Za glasbo je tako kot vedno skrbela čarodeje-va soproga Jožita, ki je pripravila tudi posebne zvočne efekte. Da so čarovniške prireditve prav magnet, je dokazalo številno občinstvo, med katerim je bilo videti različne generacije; dogodka so se udeležili tako otroci, mladina in njihovi starši kot tudi dedki in babice, ki so v Barkovlje prišli z vseh koncev našega teritorija. Nastopajoči pa tudi niso razočarali, saj so pripravili pester in zanimiv program, v katerem ni manjkalo interakcije z občinstvom. Čarodej Vikj se je namreč spretno sukal med publiko in izvajal zanimive trike. Številni ča-rovniški triki so publiko spravili v smeh in dobro voljo, pozornost pa so zbudile tudi plesne točke Vikjevih sodelavk. Odlično zastavljen zabavni program, ki je bil kombinacija stand-upa komedije, kabaretizma, pantomime ter iluzionističnih vložkov je navdušil občinstvo, ki je nastopajoče nagradilo z bučnim aplavzom. Naj ob koncu še povemo, da je čarodej Vikj avtor, scenarist, režiser in nastopajoči akter, ki uspešno polni dvorane tudi v drugih krajih. Zanj lahko rečemo, da je izrazito zabavnega značaja s prefinjenim čutom za humor in parodijo. In prav v nedeljo popoldne se je barkovljanska publika na lastne oči prepričala, da je Vikj poln domiselnih šal, ki razpoložijo še tako od turobnega vremena zavrto občinstvo. (sč) Čarodej Vikj alias Ivo Valetič kroma SLOVO OD PROFESORICE Marti Furlan v hvaležen spomin »V lepem spominu, imam jo v zelo lepem spominu.« Tako smo si v teh dneh povedali njeni nekdanji učenci, ko smo zvedeli, da je odšla. Marta Furlan je bila naša profesorica angleščine. Znala je sočutno prisluhniti našim najstniškim problemom, nas tolažiti, ko smo doživeli in občutili krivico, in nas spodbujati, ko smo zapadali v malodušje. Znala pa se je tudi nasmejati. Med šolskim izletom v Rim nas je presenetila, ko smo v Fras-catiju skupaj veselo nazdravili (zelo zmerno seveda, saj z njo ni moglo biti drugače). Več let pred tem pa je svoj razred kar po koncu pouka peljala na Plit-vička jezera, čeprav je bilo to povsem nenavadno. Prenočili so v Zagrebu, ko jim je mesto razkazal star gospod, voditelj društva Slovenski dom, profeso-ričin stric. »Kako smo se počutili proste na tistem izletu!« A vendar smo bili pri njej vedno disciplinirani. Disciplina, to ni prava beseda, ki bi jo povezovali z našo profesorico. Med njenimi urami smo ji enostavno sledili in se z njo učili. Vedno smo čutili, da je to za nas dobro. Kmalu je vsak sam spoznal, da je bilo znanje, ki si ga je dijak pri njenem pouku nabral, trdna osnova za naprej. V razred je stopila v svetlo modri halji, zaradi krede. Pozorna je bila na urejenost, na slog. Želela je biti uglajena, spodobna. V takih stvareh je bila zelo tradicionalna. Imela pa je, kdo ne bi tega vedel, rdeč in črn avto modernih potez, športni kupe VW Karmann-Ghia, in nekateri dijaki se spominjamo, kako nas je, Opence, s tem ali onim svojim kolegom po pouku vozila po strmi ulici Damiano Chiesa domov. Ti prevozi niso bili nikoli dolgočasni. Tudi mlajši kolegi se teh skupnih poti spominjajo z nasmehom in vedrino. Kupila si je prikolico. Tudi na mature je kot komisarka rada odšla v bolj oddaljene kraje Italije, se odločila za bivanje v kampingu in nam jeseni nato pripovedovala o zanimivih osebah, ki jih je kdaj spoznala. S sorodniki ali s prijatelji je rada odhajala na morje in v hribe. Še nedavno si je zaželela na Višar-je. V objemu vrhov je obujala spomine in nečakom povedala, kako se je tam v mladosti sredi poletja v zbranosti pripravljala na univerzitetne izpite. Marta Furlan se je rodila novembra 1921 v Gabrovici pri Komnu, kjer je bil oče nadučitelj. Njen dom je Prof. Marta Furlan nato bil Col, kraška vasica pod Tabrom, kjer na svojo željo sedaj počiva. Očeta so italijanske fašistične oblasti premestile v Parmo. Tam je Marta leta 1940 dokončala učiteljišče in ob začetku vojne je že poučevala v Colornu. Ni jim bilo lahko in Marta je rada povedala, da so jim sosedi, dobri ljudje, včasih tudi s kmečkimi pridelki pomagali. V letih 1945 in 1946 je poučevala na slovenski osnovni šoli v Rojanu, nato je odšla v Trebče in spet v Rojan. Jezike je doštudirala na univerzi v Benetkah. Na liceju je poučevala angleščino od januarja 1957 vse do poletja 1982. Na visoki šoli za moderne jezike pa je več let poučevala ruščino. Takoj po vojni je tudi vodila tečaj ruščine na Opčinah in v igri besed se je kasneje kdaj rada spominjala nekaterih takratnih in drugih šaljivih trenutkov. Le nekaterim pa je povedala o svojem zaročencu, v vojni padlem mladem partizanu. Zelo je bila navezana na mamo in na vso družino, na sestrično Vero še posebno. Veliko so ji pomenili prijateljski stiki, ko se je tudi delovni odnos včasih spremenil v prijateljskega. Sovaščanke in prijateljice so ji bile blizu še v zadnjem času, ko je drugi nismo več videvali. V spominu nam ostajajo njene iskre in obenem tople, prijazne oči, da si kar spregledal debele leče njenih očal. Ostajajo nam njene spodbudne in to-lažilne besede, v katerih niso bile le fraze, pač pa so misli izžarevale dobrega, poštenega in modrega človeka. »Well, well, sit down, sit down, ...« , že jo vidimo, kako nas je v razredu nagovorila in še z rahlo vzvalovano kretnjo iztegnjene roke pokazala, naj kar sedemo. Sloka, z rjavo kodrastimi lasmi v urejeni kratki pričeski, je bila vedno dobre volje, z navdušenjem nam je delila svoje znanje in se nam znala približati - taka nam bo ostala v spominu. Nekdanji učenci in mlajši kolegi / TRST Nedelja, 23. januarja 2011 7 v sodelovanju z Bonavventura / Teatro Miela Izbirni program dramsko razburljivi + lahka glasba Gostovanje ročk skupine Laibach v veliki dvorani SSG Tridesetletna zgodoulna slovenske, že legendarne roch skupine Laibach u koncertu, ki bo sastauiien iz samih uspešnic. ENKRATNA PONOVITEV v petek, 4. februarja ob 21. uri Info: Blagajna SSG vsak delavnik od 10. do 15. ure in uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka 800214302 Telefon 0039 040 362 542 Info: www.teaterssg.it Vstopnice so v predprodaji na spletni strani www.vivaticket.it Odprto parkirišče na tržaškem velesejmu - Fiera di Trieste Včeraj daA es Danes, NEDELJA, 23. januarja 2011 RAJKO Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.58 - Dolžina dneva 9.22 - Luna vzide ob 21.56 in zatone ob 9.08. Jutri, PONEDELJEK, 24. januarja 2011 FELICIJAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 1,6 stopinje C, zračni tlak 1019,1 mb ustaljen, veter 55 km na uro vzhodnik, se-vero-vzhodnik, burja s sunki do 114 km na uro, vlaga 50-odstotna, nebo jasno, morje močno razgibano, temperatura morja 9,6 stopinje C. OKLICI: Riccardo Schillani in Cristina Della Paglia, Giovanni Leghissa in Elena Gregorio, Alessio Girolamo in AnaH Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945, a Q8: Nabrežina 129 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramarski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. S P DT 1904 SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v četrtek, 27. januarja 2011 v Razstavni dvorani ZKB predavanje z naslovom: Okrog edinega sveta Začetek ob 20.30, Društvo slovenskih izobražencev vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Ul.Donizetti 3, - na srečanje - "Podobe Kosmačevega življenja in dela. Pogovor ob stoletnici rojstva.' Sodelujejo: publicistka Alenka Puhar, literarna zgodovinarka mag. Marija Mercina in pisatelj Saša Vuga. Začetek ob 20.30 13. GLEDALIŠKI VRTILJAK Lutkovno gledališče Maribor ZEL.ÀA Dvorana Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27 DANES, ob 16. uri (red RIBICA) in ob 17.30 (red ŽELVA). Sodeluje ŠC Melanie Klein Animacijo je podprla Zadružna kraška banka stasiia Melenevska, Marco Marchioli in Serena Lapel, Franco Londero in Volga Karelovic Bonacic, Claudio Vitis in Paola Costa, Tullio Nicola in Fulvia Bar-bariol, Furio Bacci in Rossella Bianco, Salvatore Formisano in Rosalita Geno-vese, Fabio Dulcich in Destiny Ekhator, Marco Comito in Roberta D'Isanto. [12 Lekarne Nedelja, 23. januarja 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine -Proseška ulica 3. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 (040 365840), Ul. Commerciale 21 (040 421121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Veneza 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (040 767391). Od ponedeljka, 24., do sobote, 29. januarja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (040 308248), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6. Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (040 772148). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino cm edia Oglaševalska agencija TMEDIA obvešča da bo v sredo, 26. januarja urad v Trstu zaprt do 13.30. Tel. 800.912.775 E-mail: oglasi@tmedia.it Faks 0481-32844 AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Vi presento i nostri«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La donna che canta - Incendies«. CINECITY - 11.00, 13.00, 15.10, 17.30, 20.00, 22.00 »Qualunquemente«; 10.50, 13.00, 15.15, 17.35, 20.00, 22.10 »Im-maturi«; 10.45, 12.35, 14.30, 16.20 »Animals United«; 10.45, 17.15, 19.40, 22.00 »Vallanzasca - Gli angeli del male«; 10.50, 13.10, 15.20, 17.30, 20.00, 22.00 »Vi presento i nostri«; 18.10, 20.05, 22.00 »Skyline«; 10.55, 12.45, 14.30, 15.30 »L'orso Yughi«; 10.45, 12.35, 14.30, 16.25, 18.25, 20.20, 22.15 »Che bella giornata«; 17.00, 19.30, 22.00 »Hereafter«. FELLINI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Hereafter«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.30, 17.40, 19.55, 22.10 »La ver-sione di Barney«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Qualunquemente«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 20.00 »Tamara Drew - Tradimenti all'ingle-se«; 18.15, 22.00 »Kill me please«. KOPER - KOLOSEJ - 15.30, 20.00, 22.20 »Spustime k sebi«; 17.30 »Tron: Zapuščina 3D«; 14.00, 16.20, 18.40, 21.00 »Zeleni sršen 3D«; 15.00, 17.10, 19.20, 21.30 »Turist«. KOPER - PLANET TUŠ 11.55, 14.05, 16.15 »Gremo mi po svoje«; 10.50, 13.00, 15.10, 17.20, 19.30, 21.40 »Njuna družina«; 11.05, 13.05, 15.05, 17.05, 19.00 »Samova pustolovščina 3D - sinh.«; 11.20, 13.40, 16.10, 18.30, 20.50 »Turist«; 21.00 »Mr. Joint«; 12.20, 15.40, 18.10, 20.40, 21.30 »Zeleni sršen 3D«; 18.25 »Zeleni sršen«; 12.00, 17.10, 21.35 »Spusti me k sebi«; 19.40 »Oča«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Immaturi«; Dvorana 2: 15.30, 17.10, 18.50, 19.30, 20.15, 22.15 »Che bella giornata«; Dvorana 3: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Vallanzas-ca - Gli angeli del male«; Dvorana 4: 11.00, 14.30, 16.00, 17.30 »Animals United«. SUPER - 15.45, 17.15 »L'Orso Yoghi«; 18.45, 20.20, 22.00 »Skyline«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 14.45, 16.40, 18.30, 20.30, 22.20 »Qualun-quemente«; Dvorana 2: 15.20, 17.40, 20.10, 22.00 »Che bella giornata«; Dvorana 3: 17.15, 19.50, 22.10 »Val-lanzasca - Gli angeli del male«; 17.15 »Hereafter«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.15, 22.15 »Immaturi«; Dvorana 5: 14.50, 16.30 »L'Orso Yoghi«; 18.15, 20.10, 22.10 »Vi presento i nostri«. M Izleti SPDT prireja danes, 23. januarja, dopoldanski sprehod namenjen odkrivanju posebnosti in znamenitosti tržaške okolice. Zbirališče pred cerkvijo v Škednju ob 9.30. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja januarja in februarja avtobusne izlete na Zoncolan s tečaji smučanja za osnovnošolce. Prijave in informacije na mla-dinski@spdt.org in na tel.: 339-5000317. H Prireditve KRIŽ - Župnijska skupnost in Slomškovo društvo vabita na božični koncert, ki bo danes, 23. januarja, ob 17. uri v domači župnijski cerkvi. Sodelujeta: MePZ »Igo Gruden« iz Na-brežine pod vodstvom Mikele Urši-čeve in komorna harmonikarska skupina »gHOSt« - mentor Mikela Uršič. RADIJSKI ODER obvešča, da bo danes, 23. januarja, na sporedu Gledališkega vrtiljaka predstava »Zelišča male čarovnice« v izvedbi Lutkovnega gledališča Maribor. Prva predstava bo ob 16. uri (red Ribica), druga ob 17.30 (red Želva). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. SKD SLOVENEC iz Boršta in Zabrež-ca vabi danes, 23. januarja, ob 18.30 v srenjsko hišo v Boršt na ponovitev Kulturne prireditve ob priliki praznovanja vaškega zavetnika sv. Antona. Nastopajo: Mepz Slovenec - Slavec, dirigent Danijel Grbec; dramska skupina Slovenec s komedijo v narečju »Silicone Rap«. Avtor: Fernando Rodrigo della Teta, režija: Aleksander Corbatto. ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL v sodelovanju z L' Armonia vabi na ogled gledališke predstave v tržaškem narečju »No xe bel quel che xe bel, ma xe bel quel che...« danes, 23. januarja, ob 17. uri v kulturnem domu na Proseku. TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi v sredo, 26. januarja, na Baklado za spomin, mir in sožitje. Zbirališče ob 17. uri -Stadion Grezar, odhod sprevoda ob 17.30. Zaključek v Rižarni, s kratkim nastopom TPPZ. t Iolanda De Lorenzi Ciao mama in supernona. Tvoje veselje nas bo spremljalo za celo življenje. Fabio, Vanda, vnuki in družina Še zadnjič te bomo pozdravili v ulici Costalunga 25. januarja 2011 ob 10. uri. Pogreb bo potekal v naslednjih dnevih. t Zapustila nas je naša draga mama, nona in pranona Angela Tarantino vd. Metilli Žalostno vest sporočajo hčerki Iva s Tomasom in Anastasia s Carlom, vnuki in pravnuki. Za vedno boš živela v naših srcih. Pogreb bo v torek, 25. januarja ob 12.30 iz mrtvašnice v ulici Costalunga v bazoviško cerkev. Trst, 23. januarja 2011 Pogrebno podjetje Zimolo t Po težki bolezni je tiho zaspala naša draga Katja Salvi Žalostno vest sporočajo mama Elda, papa Gilko, sestra Cristina z Borisom, Cristianom in Caterino, Oskar z Giado ter ostalo sorodstvo. Pogreb bo v torek, 25. januarja ob 12. uri iz mrliške vežice na ulici Costalun-ga v cerkev v Mačkolje. Sledila bo sv. maša in pokop na vaško pokopališče. Mačkolje, 23. januarja 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Z družino sočustvujejo teti Uči in Matilda s Francom ter družine Žalovanju se pridružujejo sodelavci 3. okraja iz Milj Ob prerani izgubi drage Katje izrekajo iskreno sožalje Oskarju in svojcem Chris, Dario, Dimitri, Lorenza, Luca, Marko, Massimo, Michele, Monica, Nicoletta, Piero, Saško, Sergio, Valentina ZAHVALA Luigia Paulina vd. Sardoč Iskreno se zahvaljujemo gosp. župniku Markuži, cerkvenemu zboru, darovalcem cvetja in prispevkov, zdravniku Guštinu in vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti k večnemu počitku. Svojci Prečnik, Šempolaj, 23. januarja 2011 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina ZAHVALA Stanko Bandi Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in, ki ste na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Svojci 24.1.2007 24.1.2011 Stanislav Legiša Spomin nate je vedno živ. Tvoji dragi Prečnik, 24. januarja 2011 B Nedelja, 23. januarja 2011 TRST / Osnovni abonma Slovensko stalno gledališče Trst - nova produkcija - v veliki dvorani SSG Vlaho Stulli Kažin aii (slovenska praizvedba) režiser Vito Täufer prevod Danijel Malalan Robatost, surovost in sentimentalnost v tragikomediji dubrovniškega avtoija s prizori iz vsakdanjega ljudskega življenja v sredozemskem okolju. Ponovitve: v četrtek, 27. januarja ob 19.30-red K (z varstvom otrok) v petek, 28. januaija ob 20.30-red F v soboto, 29. januaija ob 20.30-red T v nedeljo, 30. januaija ob 16.00-red C Predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi Nakup vstopnic v predprodaji pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 15. ure in uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka 800214302 Telefon 0039 040 362 542 Info: www.teaterssg.it Odprto parkirišče na tržaškem velesejmu - Fiera di Trieste ¿1 Čestitke Iz Boišta In Zabrežca vabi SKD SLOVENEC v srenjsko hišo v Boršt na ponovitev kulturne prireditve ob priliki praznovanja vaškega zavetnika sv. Antona Nastopata: >MePZ Slovenec-Slavec dirigent Danijel Grbec > dramska skupina Slovenec s komedijo v narečju »Silicone rap« avtor Fernando Rodrigo della Teta, ^režija Aleksander Corbatto ^ SKD JOŽE RAPOTEC iz Prebenega vabi na tradicionalno pokušnjo domačih vin J • danes, 23. januaija od 16h dalje. Ob 19li kulturni program s liumoristicnim tluom ZMAGA in VIT0RIJ0 ter z glasbeno skupino ANDECASADEI Sledi nagrajevanje najboljših vin PJiOiV^JO DJlU^TVO ST.A]MDii£V ûfum-j/j yiky': ZBEZI OD ZENE RAY C00NEY Režija: lože Hrovat Premiera: sobota, 29. januarja 2011, ob 20. uri v w ŽUPNIJSKA DVORANA ANTON GREGORČIČ V ŠTANDREŽU Prodaja vstopnic in rezervacija sedeža eno uro pred predstavo ali TABAJ Božidar od 13. do 14. ure - tel. 0481-20678 Naj godba lepo zaigra otroški rin-garaja, ker skupno pozdravljamo IVANA NIKOLAJA. Iskreno čestitamo celotni družini vsi iz Trebč, ki jih imamo radi. Dobrodošel IVAN NIKOLAJ! Staršema, bratcu in sestrici čestitamo vsi pri Kraškem kvintetu. Včeraj je v Boljuncu praznovala svoj 65. rojstni dan ADELKA. Da bi bila vedno še tako naprej polna energije in veliko potovanj ji želijo mama, Miki, Nadja, Ivan, Maja, Erik in mali David. V torek je štorklja razprla krila, saj je Barbara sinčka povila. V milj-skem Mavričnem vrtcu se vsi veselimo in NIKITI vso srečo v življenju želimo, mamici pa veliko mirnih noči in novi družinici številnih lepih dni. Vzgojiteljice didaktičnega ravnateljstva Dolina. V Nabrežini praznuje danes gospa VIDA RUDEŽ visoko življenjsko obletnico. Vse dobro ji voščijo cerkvene pevke. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da so vpisne pole za prve letnike otroških vrtcev ter prve razrede osnovnih šol na razpolago tudi na spletni strani www.didravopcine.it. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v otroške vrtce in osnovne šole potekali informativni sestanki. Tajništvo (Dolina 419) sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9.00 do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30; COŠ »M. Samsa« - Dom-jo ob 17.30, 24. januarja ob 17. uri. Rok vpisovanja se zaključi 12. februarja. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekali informativni sestanki ter dnevi odprtih vrat za starše, ki nameravajo vpisati otroke v 1. letnik osnovne šole: OŠ Černigoj - Pro-sek: 24. januarja, ob 16.00; OŠ Sirk - Križ: 25. januarja, ob 11.40; COŠ Tomažič -Trebče: 24. januarja, ob 15.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA-BREŽINA obvešča, da bo potekal na sedežu ravnateljstva v Nabrežini v ponedeljek, 24. januarja, s pričetkom ob 17. uri skupni informativni sestanek za starše, ki Draga mama in nona Vida, vse najboljše za tvoj 90. rojstni dan. Da bi bili tvoja želja in ljubezen do življenja vedno prisotna še v nadaljnjih letih, ti želijo Ana in Ivan, Silvana in Robi ter vnuki Martin, Veronika, Andrej in Peter Miriam Čermelj in Giuliano Gasparet se veselita prvorojenčka Mattea Vse najboljše jim želijo nonoti in teta Marta nameravajo v š.L 2011-12 vpisati otroke v 1. letnike otroških vrtcev: Devin, Mav-hinje, Nabrežina in Gabrovec. DIZ JOŽEF STEFAN IN DTZ ŽIGA ZOIS vabita na srečanje na temo »Zakaj teh-ruška izobrazba danes?« (pogovor z bivšimi dijaki in podjetniki), in predstavitev vzgojno-izobraževalne ponudbe obeh tehniških zavodov, ki bo v ponedeljek, 24. januarja, ob 18. uri v dvorani ZKB na Opčinah. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol, bivši dijaki obeh zavodov, podjetniki, tehniki in raziskovalci! OTROŠKI VRTEC JAKOBA UKMARJA vabi starše in otroke na informativni sestanek in dan odprtih, v ponedeljek, 24. januarja, od 11.00 do 12.00 v prostorih vrtca v Staroistrski cesti, 78. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da so dnevi odprtih vrat v otroških vrtcih programirani kot sledi: otroški vrtec Lonjer (Lonjerska cesta 240) v ponedeljek, 24. januarja, od 14. do 15. ure; otroški vrtec Barkovlje (UL Vallicula 11) v ponedeljek, 24. januarja, od 11. do 12. ure in v sredo, 26. januarja, od 11. do 12. ure. OSNOVNA ŠOLA J. RIBIČIČ - K. ŠIROK vabi starše in otroke na dan odprtih vrat, ki bo v torek, 25. januarja, ob 16.00 v šolskih prostorih v Ul. Frausin 12. NA CELODNEVNI OSNOVNI ŠOLI Lojzeta Kokoravca Gorazda in 1. maj 1945 iz Zgonika bo za starše bodočih prvo-šolcev informativni sestanek v sredo, 26. januarja, ob 17. uri. Vabljeni! DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v nedeljo, 30. januarja, od 10. do 12. ure v šolskih prostorih na Vrdelski cesti (Strada di Guardiella) št. 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. NA DTZ ŽIGE ZOISA bo dan odprtih vrat v nedeljo, 30. januarja, od 9.30 do 12.00 na sedežu v Ul. Weiss 15. Toplo vabljeni tretješolci nižjih srednjih šol in njihovi starši! OSNOVNA ŠOLA GRBEC- STEPANČIČ vabi na predstavitev šole, ki bo v ponedeljek, 7. februarja, ob 15.00 v šolskih prostorih Reber De Marchi, 8 - Belvedere Guido De Santi 1. Teden odprtih vrat bo od 31. januarja do 4. februarja od 9.00 do 12.00. SREDNJA ŠOLA I.CANKAR sporoča, da bo dan odprtih vrat, v torek, 1. februarja, od 8.45 do 10.45 v šolskih prostorih v Ul. Frausin, 12. OTROŠKI VRTEC V ŠKEDNJU vabi star še na obisk vrtca Reber De Marchi 8 -Belvedere Guido De Santi 1, v četrtek, 3. februarja, od 9.30 do 11.30 ob priliki dneva odprtih vrat. EKSTRA! Delavnice v Narodnem domu v Trstu: Kako se učimo, da se naučimo?; Spraševanja, matura, izpiti: kako uspešno nastopamo v javnosti?; Bon ton za mlade. Delavnice so namenjene dijakom 3., 4. in 5. letnika višjih srednjih šol od 4. februarja do 11. marca, vsak petek od 14.30 do 16.00. Kotizacija 20,00 evrov. Informacije in prijave: info@slovik.org, www.slovik.org, tel. 0481-530412. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČI NAH sporoča, da rok za vpis v prve razrede osnovnih šol in v prvi letnik otroških vrtcev zapade v soboto, 12. februarja. Tajništvo sprejema prošnje od ponedeljka do petka od 8. do 10. ure ter od 12. do 14. ure. Poslovalo bo tudi v soboto, 5. februarja in v soboto, 12. februarja, od 8.30 do 12.30. Hfl Osmice □ Obvestila S Poslovni oglasi IZKUŠENA IN ZANESLJIVA GOSPA IŠČE delo kot hišna pomočnica (likanje ali čiščenje poslovnih prostorov). 00386(0)41607738 SLORI IŠČE sodelavca za raziskovanje na področju spremljanja in preučevanja čezmejnih družbenih, ekonomskih in kulturnih procesov ter dinamik. Za informacije www.slori.org ZOBNA AMBULANTA IŠČE zanesljivo mlajšo osebo pripravljeno za tajniško delo in delo s pacienti. Prošnjo in življenjepis poslati na manu1976@libero.it (tel. 040-8327146) MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmi-co. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481419956. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. št.: 338-3515876. OSMICO STA ODPRLI Sidonija in Mavrica v Medji vasi št. 10. Tel. 040-208987. OSMICO sta odprla Ivan in Sonja Colja v Samatorci 53. Tel. 040-229586 ali 3401461778. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruz-zier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570. TEŽAVE ZARADI ALKOHOLA? Rešitev je tu. Kje? Kdaj? Ob ponedeljkih v Trstu v Ul. Foschiatti, 1 od 18.00 do 20.30 in v Sesljanu (v stavbi C.E.O.) - Naselje sv. Maura od 19.00 do 20.30 ter v Ul. Dei Pellegrini (v župnišču pri Lovcu) od 18.00 do 19.30; ob sredah v Naselju sv. Sergi- ja, Trg XXV. aprila 13, od 18.00 do 19.30; v četrtkih na Str. di Fiume (v župnišču) od 18.00 do 19.30; ob petkih v Dolini (v prostorih občinske telovadnice) od 18.30 do 20.00. Tel. A.C.A.T.: 331-6445079. TKRUT obvešča člane, da se ob ponedeljkih nadaljuje individualna refleks-noconska masaža stopal. Informacije in predhodne najave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se danes, 23. januarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti Ta Dul'nja štj'rna - Šičuce. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče pri Ta Dul'nje štj'rne ob 8.30. SKD JOŽE RAPOTEC iz Prebenega vabi na tradicionalno pokušnjo domačih vin. Danes, 23. januarja, od 16. ure dalje. Ob 19. uri kulturni program s hu-morističnim duom Zmaga in Vitorijo ter z glasbeno skupino Andecasadei. Sledi nagrajevanje najboljših vin. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 24. januarja, na srečanje »Podobe Kosmačevega življenja in dela. Pogovor ob stoletnici rojstva.« Sodelujejo: publicistka Alenka Pu-har, literarna zgodovinarka mag. Marija Mercina in pisatelj Saša Vuga. V Pe-terlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Začetek ob 20.30. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE Krožek Gramsci organizira v ponedeljek, 24. januarja, ob 18.00 v Ljudskem v Ul. di Ponziana 14, javno srečanje na temo »Hitre železnice, visoka hitrost -velike nadloge«. KRUT vabi na srečanje »Do zdravja s sadnimi sokovi: mangostin«, v torek, 25. januarja, ob 18.30 na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8. Več informacij na Krutu, tel. 040-360072. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 25. januarja, na sedežu na Pa-dričah ob 20.45 redna pevska vaja. ZDRUŽENJE O.N.A.V. obvešča, da se nadaljuje vpisovanje na tečaj za pokuše-valce vin, ki bo potekal od 25. januarja dalje, vsak torek in petek zvečer. Informacije lahko dobite na www.onav.it, kjer je opisan tudi program tečaja in na tel. št.334-7786980, 340-6294863. Vpis ob ponedeljkih od 18. do 19. ure na sedežu združenja v Lonjerju. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo Deželni svet zasedal v sredo, 26. januarja, ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu. Zasedanje bo potekalo v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici, Drev. 20. septembra 85. TEČAJI SLOVENŠČINE ŠC Melanie Klein obvešča, da se bosta naslednja tečaja slovenščine za odrasle (nadaljevalni in izpopolnjevalni) začela v sredo, 26. januarja. Info na: info@melanieklein.org, tel. 328-4559414. KLEKLANJE pri SKD Tabor - Opčine vsak torek ob 20.15. Pridružite se nam! PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da poteka vadba vsak torek, z začetkom ob 18. in ob 19. uri ter ob petkih ob 19.30. Vabljeni novinci. Možen je predhoden ogled ali preizkus vadbe. Tel. 040200620 ali 349-6483822 (Mileva). TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE -Skupina 35-55 SKD F. Prešeren obvešča, da se telovadba za gospe v zrelih letih v mesecu januarju odvija ob torkih, sredah in petkih, od 9. do 10. ure v društvenih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Vabljene. KRD DOM BRIŠČKI obvešča, da se v društvenih prostorih tudi letos nadaljuje učinkovita vadba za dobro počutje. Toplo vabljeni novi člani. Vaje pod vodstvom Mateje Šajna potekajo ob ponedeljkih ob 9.30 in ob 18.30 ter ob četrtkih ob 19. in 20. uri. Informacije na tel.: 040-327327 ali 340-4835610 (Anica) in 00386-40303578 (Mateja). 0 Mali oglasi ŽELIŠ SMUČAT na prekrasnih progah Cervinie od nedelje, 30. januarja, do nedelje, 6. februarja? Dajem v najem opremljen residence za 4 osebe. Kliči v večernih urah na tel. št. 347-1407357. DIATONIČNO HARMONIKO prodam. Tel. št.: 335-5387249. DIPLOMIRANA socialna delavka z dolgoletno izkušnjo kot varuška in vzgojiteljica pomaga učencem in dijakom pri pisanju domačih nalog, pri študiji ter mladostnikom s posebnimi potrebami. Tel.: 348-2591457 (v večernih urah). FLASHDANCE MUSICAL: 3 vstopnice (1. galerija, 1. in 2. vrsta) prodam po znižani ceni. Predstava v četrtek, 3. februarja, ob 20.30 v gledališču Rosset-ti. Tel. 333-6037953. HIŠO ALI ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE kupim na Opčinah ali na Proseku-Kon-tovelu. Tel. št. 040-213385. IŠČEM DELO - pomoč pri negi invalidov in starejših oseb, večkrat na teden. Tel. št. 348-21142525. KRAŠKI OVČAR - odlično leglo, še dva samčka z rodovnikom na prodaj. Tel. št. 040-226207. PODARIM 2,70m zložljivih kuhinjskih stenskih omaric, crema barve in kotni divan skupaj s kotno omarico. Tel. št. 040-208989. POŠTENA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica, pomaga tudi pri likanju. Klicati ob večernih urah na tel. št. 3469956571. POŠTENA, IZKUŠENA GOSPA srednjih let išče zaposlitev kot negovalka starejših oseb 24 ur dnevno. Tel. št. 040228658. PRODAJAMO hišo na Furlanski cesti, 83 kv.m., z vrtom 120 kv.m., krasna lega s pogledom na morje, brez dostopa z avtom. Tel.: 040-44633 (v večernih urah). PRODAM leseno otroško posteljico MIB s predalom in žimnico 60x130 cm ter stolček za avto Chicco Key 1, od 9 do 18 kg, oba v odličnem stanju. Tel. 040-946702 (v večernih urah). PRODAM stenski klavir (pianino) črne barve v odličnem stanju po ugodni ceni. Tel. 347-9896031. PRODAM SILOS 60 kvintalov, primeren za pellet ali krmo. Tel. št.: 335-6322701. PRODAM VINOGRAD z oljčnim nasadom v Boljuncu. Tel. št.348-5913171. SPOSOBNA IN ZANESLJIVA gospa išče delo kot negovalka starejše gospe s 15-dnevno izmeno. Tel. št.: 0404528403 (v večernih urah). Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostala obvestila, prireditve in izlete objavili v naslednji izdaji. Loterija 22. januarja 2011 Bari 2B 13 4 62 10 Cagliari 20 B3 4B 45 B9 Firence B4 4B 66 53 64 Genova 34 39 14 16 63 Milan 4 19 60 76 74 Neapelj 66 65 4 B4 BB Palermo 45 10 77 42 7B Rim 3B 64 14 3 9 Turin 25 70 76 2 42 Benetke 7B B9 44 25 55 Nazionale 75 60 24 5 13 Super Enalotto Št. 10 6 8 15 52 67 86 jolly 42 Nagradni sklad 3.922.070,79 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 8.800.000,00 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 784.414,16€ 25 dobitnikov s 5 točkami 23.532,43 € 2.890 dobitnikov s 4 točkami 203,56 € 76.074 dobitnikov s 3 točkami 15,46 € Superstar 45 Brez dobitnika s 6 točkami -i Brez dobitnika s 5+1 točkami --C Brez dobitnika s 5 točkami --C 7 dobitnikov s 4 točkami 20.356,00 C 425 dobitnikov s 3 točkami 1.546,00 C 5.722 dobitnikov z 2 točkama 100,006 34.473 dobitnikov z 1 točko 10,00 C 71.695 dobitnikov z 0 točkami 5,00 C o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 04S1 5333S2 fax 04S1 53295S gorica@primorski.eu GORICA - Problem dolgoletnih gradbišč Oškodovanim trgovcem vračajo del stroškov Upraviteljem gostinskih lokalov in trgovin dvanajstih ulic in trgov bodo vrnili davek TIA za leto 2009 Goriška občinska uprava bo priskočila na pomoč trgovcem in gostincem, ki so jih dolgotrajna obnovitvena dela v nekaterih predelih mestnega središča izolirala in posledično finančno oškodovala. Upraviteljem trgovin in lokalov dvanajstih ulic in trgov bodo povrnili stroške davka za od-važanje odpadkov TIA, ki so jih imeli pred dvema letoma, denar za to - 66.000 evrov - pa bo občina črpala iz t.i. »zakladka«. V sklep so bile vključene ulice Garibaldi, Monache, Arcivescovado, Bombi, Mameli, Bellinzona, Oberdan (med Travnikom in Ulico Morelli), Roma in Morelli (med Ulicama Garibaldi in Contavalle) ter Travnik, Raštel in Trg Sv. Antona. »Skušali smo vključiti čim več ulic in subjektov, morali pa smo se držati zakonskih okvirov. Ker neposredno dodeljevanje denarja trgovcem ni dovoljeno, smo morali za izpeljavo te pobude izkoristiti zakon 549 iz leta 1995. Le-ta omogoča upravam, da delno ali v celoti odbijejo občinske davke trgovcem in obrtnikom tistih ulic, ki so bile zaradi javnih del zaprte več kot šest mesecev. Na podlagi vseh odredb in dokumentov o gradbiščih smo sestavili seznam dvanajstih ulic in trgov. Upoštevali smo tudi tiste, ki so bili delno zaprti za promet,« je povedala občinska funkcionarka Anna Cisint in dodala, da bodo v kratkem odposlali obrazce trgovcem in gostincem omenjenih ulic, marca pa naj bi zainteresiranim podjetnikom že izplačali stroške za odpadke. »Le-ti so zelo različni glede na tipologijo dejavnosti, vijejo pa se med 100 in 5.000 evrov. Večina zainteresiranih upraviteljev je leta 2009 plačala med 700 in 1.200 Trgovci s Travnika so bili verjetno najbolj oškodovani zaradi dolgotrajnih gradbenih del bumbaca evrov,« je povedala funkcionarka goriške občine Anna Cisint. »Uprava se je močno zavzemala zato, da bi podprla trgovske in gostinske dejavnosti, ki so se znašle v težavah zaradi dolgotrajnih gradbišč. Prispevka žal ni mogoče dodeliti vsem,« je povedal podžupan in odbornik za trgovino Fabio Gentile. (Ale) / TRST Nedelja, 23. januarja 2011 9 APrimorski ~ dnevnik Sporočilo izletnikom Primorskega dnevnika Potovanje v Združene drzave Amerike je potrjeno, na razpolago so še tri mesta. Za potovanje v Provanso sta potrjena dva odhoda. Prijavljene izletnike bodo kontaktirali direktno iz agencije Aurora in sporočili, na katerem odhodu so vpisani. Prijava v listo čakanja je še možno. Potovanje v Egipt je dokončno odpadlo. Pripravljeno je novo potovanje, in sicer na Škotsko; interesenti se lahko vpišejo v agenciji Aurora, potniki iz Gorice se lahko prijavijo po telefonu. Prostih je še nekaj mest, ker so prednost pri vpisu imeli prijavljenci odpadlega potovanja v Egipt. Potovanje v Piemont, ki ga prireja Krut, je potrjeno; na razpolago je še nekaj mest. Požar pri Devetakih Gmajno od deželni cesti št. 55 pri Devetakih je včeraj zajel požar, ki so ga pogasili goriški gasilci skupaj z gozdno stražo. Požar se je vnel okrog poldne, za njegovo pogasitev pa so gasilci potrebovali približno tri ure dela. Sedež spet uporaben Sedež glasbene šole Lipizer v Ulici Don Bosco v Gorici je spet uporaben. Novembra so ga zaprli, ker je skozi streho pronicala voda. Za vzdrževalni poseg je poskrbela goriška občina. Javno zasedanje v Ločniku V Ločniku bo danes ob 11. uri javno zasedanje rajonskega sveta, med katero bodo spregovorili o opravljenih javnih delih in o težavah rajona. TRŽIČ - Poskus tatvine v kavarni Vivaldi v Ulici Galileo Galilei Po pretepu se je vdal Eden izmed tatov je pobegnil, drugega pa so policisti aretirali in prepreljali v goriški zapor SELCE - Ob cesti za Doberdob Jugoslavije nočejo več, izbrisan napis iz leta 1946 Leta 1946 so na hišo v Selcah zapisali »Vogliamo la Jugoslavia« coco Lani so neznanci napis izbrisali altran V Selcah nočejo več Jugoslavije. Pred nekaj meseci so neznanci z belo barvo preple-skali geslo »Vogliamo la Jugoslavia« (Hočemo Jugoslavijo), ki so ga na hišo ob cesti za Doberdob napisali leta 1946. Takrat je naše kraje obiskala razmejitvena komisija, ki je določala mejo med Italijo in Jugoslavijo. Ker so si delavci iz Tržiča in okolice želeli socializma, so tudi številne hiše na Tržiškem popisali s projugoslovanskimi gesli. Napisi so nato preživeli Kominform, ko se je na Tržiškem marsikdo opredelil za Sovjetsko zvezo, in vse povojno obdobje, lani pa so ga neznanci izbrisali. Baje je šlo za skupinico mladih, ki so brez pravega razloga poskrbeli za izbris napisa, nemega pričevalca nekdanjih časov in razmer. RONKE Domačini razočarani in zaskrbljeni Na pobudo Komunistične prenove je včeraj v občinski sejni dvorani v Ronkah potekal javni shod o hitri železnici. Zbralo se je skoraj sto udeležencev, med katerimi so bili najbolj zaskrbljeni lastniki ogroženih hiš, ki jih je v ronški občini kar 290. Prisotnim je predstavnik organizacije WWF Dario Predonzan obnovil potek tržaškega srečanja med deželnim odbornikom Riccardom Riccardijem, predstavniki družbe italijanskih železnic RFI in župani občin, po ozemlju katerih je začrtana trasa hitre železnice. Predonzan je razložil, da je večina županov molče poslušala razlago tehnikov družbe RFI, edino župani občin Doberdob, Villa Vicentina in San Giorgio Di Nogaro pa so skušali opozoriti na negativne učinke hitre železnice. Predon-zanovo navajanje je razočaralo prisotne, ki so se spraševali, zakaj se srečanja v Trstu nista udeležila župana iz Ronk in Tržiča, pač pa sta ronško in tržiško občino predstavljala odbornika. V Tržiču se je sicer najbolj odločno izrekel proti hitri železnici občinski svetnik Demokratske stranke Fabio Del Bello, ki je vložil zahtevo po sklicu občinskega sveta, ki bi bil posvečen izključno petemu koridorju. Včeraj se je v zvezi s hitro železnico oglasil tudi deželni svetnik Demokratske stranke Franco Brussa. »Demokratska stranka - in tudi jaz osebno - podpiramo uresničitev petega koridorja, učinek na okolje in življenje ob trasi pa mora biti znosen, tega pa nov načrt za hitro železnico nikakor ne zagotavlja. Nihče nas ne sili v gradnjo hitre železnice, pač pa bi lahko tudi prenovili in okrepili sedanjo železniško povezavo,« poudarja Franco Brussa. Kavarna Vivaldi altran L^comioo KULTURNI DOM mM torek, 1. februar 2011 POSLEDNJI TERMINA(L)TOR Gledlaišče Koper (Slo) Igrata: Boris Kobal in Gojmir Lešnjak-Gojc Tržiška policija je v petek ponoči prijela tatu, ki je skupaj s pajdašem skušal vlomiti v lokal v Ulici Galilei v Tržiču. V poznih večernih urah so na tržiškem komisariatu v Ulici Car-ducci prejeli klic občana, ki je opazil neznanca, ki sta skušala vlomiti v bar Vivaldi v Ulici Galilei. Ko sta patrulja letečega oddelka in ekipa sodne policije prišli na kraj, sta moška spustila kladivo, s katerim sta skušala razbiti okno javnega lokala, in pobegnila. Enemu izmed tatov je beg uspel, drugega pa so policisti prijeli po daljšem zasledovanju, ko se je skušal skriti za parkiran avtomobil. Ko so se mu policisti približali, se je tat znesel nad njimi. Leteli so udarci in brce, naposled pa se je moral moški vdati. Po informacijah, ki so jih včeraj posredovali z goriške kvesture, gre za tujega državljana, ki ima dovoljenje za bivanje na italijanskem teritoriju. Moškega so prepeljali v goriški zapor, kjer čaka na odločitev sodnika. FESTIVAL KEMIČNEGA GLEDALIŠČA petek, 1. april 2011 TUTTO CECCHELIN IN 90' Compagnia dei Giovani - F.I.T.A.,Trst torek, 12. april 2011 ČAS ZA SPERMEMBO sreda, 16. februar 2011 I TITOLI DELL-IMPERATORE Gorizia Spettacoli in Gruppo teatrale per il dialetto petek, 18. marec 2011 ZALA- Trojezična predstava Teatr trotamora, Šent Jakob (Avstrija) Teater 55, Ljubljana (Slo) Igrajo: Branko Sturbej, Branko Burič - Buro, Alenka Tetičkovič četrtek, 12. maja 2011 SEZONA NAROČENIH UMOROV T.I.P.teater, Ljubljana (Slo) Igrajo: Franko Korošec, Mojca Partljič, Andrijana Boškoska-Batič, Branko Ličen Predstave se bodo odvijale v Kulturnem domu v Gorici. * v t>fC\| „ O Vpis abonmaja do 1.2.2011 v Kulturnem domu v Gorici ^ ^ (UI.Brass 20-tel. 0481-33288) ** SPW°stVt|j 1 0 Nedelja, 23. januarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / GORICA-NOVA GORICA - Niz spominskih prireditev Ob dnevu spomina se bodo poklonili tudi goriškim Judom V šempetrskem dvorcu Coronini odprli razstavo o judovski dediščini v Sloveniji - Danes voden ogled sinagoge Lani je ob 100. obletnici smrti Carla Michaelstaedterja na judovskem pokopališču v Rožni dolini potekala spominska slovesnost (levo); vhodna vrata v nekdanji goriški geto (desno) fotok.m. Združeni narodi so pred šestimi leti 27. januar proglasili za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Tistega dne leta 1945 so namreč sovjetske čete osvobodile eno največjih in najhujših nacističnih taborišč smrti Auschwitz - Birkenau na Poljskem, ki velja za središče načrtnega iztrebljanja Judov. Ker so v taboriščih umrli tudi številni Slovenci, je slovenska vlada 27. januar razglasila tudi za nacionalni dan spomina na holokavst. Zato se te dni po Sloveniji in tudi na Goriškem vrsti nekaj spominskih prireditev. Nacionalni koordinator celotnega projekta, ki vključuje še številne druge prireditve, je Sinagoga Maribor, občina Šempeter-Vrtojba skupaj z Zgodovinskim društvom za severno Primorsko pa v projektu sodeluje kot soorganizator dogajanja na Goriškem. Častni pokrovitelj celotnega dogajanja na Slovenskem je Samuel Žbogar, slovenski zunanji minister. Uvod v dogajanje na Slovenskem in osrednja prireditev na Goriškem je bilo petkovo odprtje razstave Po sledeh judovske dediščine na Slovenskem, ki bo trajala do 1. februarja in predavanje Marjana Toša Slovenski Judje - med pozabo in spominom v šempetrskem Coroninijevem dvorcu. Na Goriškem bosta spominu na Nemci so 23. novembra leta 1943 zajeli več kot 50 goriških Judov in jih odpeljali najprej v Rižarno in nato v Auschwitz. Preživela sta le dva; med žrtvami je bil tudi trimesečni dojenček Bruno Farber foto k. m. žrtve holokavsta posvečena še dva dogodka: jutri ob 15. uri bo voden ogled sinagoge v Gorici, tamkajšnjega muzeja in nekdanjega judovskega geta v Gorici, v petek, 28. januarja pa bo v šempetrskem dvorcu Coronini voden ogled že omenjene razstave ter predavanje Renata Pod-bersiča o preganjanju Judov na Goriškem med holokavstom. Za informacije o obeh dogodkih je Podbersič na razpolago na telefonski številki 00386-41-871 645. Judovstvo je bilo na Goriškem do druge svetovne vojne močno prisotno, judovski izobraženci so v mestu pustili mo- LOKVE - Domačini preprečili umetno zasnežitev smučišča Kreganje namesto smučanja Mitja Kobalz Goriške akademije deskanja in smučanja podal kazenske ovadbe zaradi motenja posesti »Do zdaj se je na Lokvah osnov smučanja vsako leto naučilo najmanj tristo otrok, letošnja sezona pa je že skoraj uničena,« je povedal Mitja Kobal iz Goriške akademije deskanja in smučanja (GADS), ki na smučišču, za katerega ima dovoljenje od države, že deset let organizira šolo smučanja. Ko je skušal sredi decembra umetno zasnežiti smučišče in pognati nizkovrvo vlečnico, s katero upravlja, so mu nekateri domačini to preprečili. Zato je podal kazenske ovadbe zaradi motenja posesti. »Dokler se zadeva na sodišču ne reši, umetnega zasneževanja ne bo,« je še povedal in pojasnil, da bo tudi med bližajočimi se šolskimi počitnicami vlečnico pognal le v primeru, da zapade dovolj naravnega snega. Omenil je tudi razna vandalska dejanja od napisov na snežnem topu in brunarici, iz katere upravlja vlečnico, do poškodovanja umetnih stez za sankanje in smučarski tek, kar po njegovem priča o tem, da bi radi nekateri GADS spodili z Lokvi. Nagajati mu je začel tudi lastnik zemljišča tik ob smučišču. Zaradi omenjenih zapletov je prišlo v začetku tega tedna tudi do sestanka na novogo-riški občini, kjer je skušal duhove pomiriti podžupan Tomaž Slokar, a vsaj zaenkrat brez pravega uspeha. »Če bi me o tem, da sem nezaželen, obvestili poleti, bi še nekako razumel, to, da so mi začeli nagajati tik pred Smučišče na Lokvah nn zimsko sezono, pa se mi zdi sprevrženo. Nenazadnje ima GADS deset učiteljev smučanja, ki morajo licence obnavljati vsako leto,« je še povedal Kobal in navedel, da ima GADS v najemu teptalec snega, ki res kliče po zamenjavi, pa lastne motorne sani in 40 kosov opreme za izposojo. Navedel je še vrsto vzdrževalnih del, ki jih je v minulih letih plačal iz lastnega žepa, in pojasnil, da so Lokve v minulih letih ob vikendih obiskovale predvsem družine z majhnimi otroci iz Italije, kjer imajo do najbližjega smučišča sicer najmanj 100 kilometrov vožnje. Včeraj zgodaj popoldne ni bilo na Lokvah žive duše. Snega je bilo resda le za vzorec, pa tudi burja je močno piha- la. Še tisti redki avtomobili, ki so privi-jugali do restavracije pod neurejenim smučiščem, so se samo obrnili in odpeljali nazaj v dolino. Ker spor med Koba-lom in nekaterimi domačini ni prvi spor na Lokvah, kjer se zdi, da je kreganje lokalni šport številka ena (namesto da bi bilo vsaj pozimi to smučanje, tek na smučeh... ) so ideje o ponovni obuditvi nekdanjega turističnega središča iz leta v leto manj realne. In dokler je tako, so tudi vsi načrti o ureditvi žičnice, ki od leta 2003, ko so jo postavili, ni prepeljala enega samega smučarja in jo je zob časa že konkretno načel, le »sanje svinje o kukuruzu«, kot bi rekli naši južni bratje. Nace Novak čan pečat, zato so Gorico poimenovali tudi Jeruzalem ob Soči. Judje so v Gorici prvič omenjeni leta 1316. Najprej so živeli pod Goriškim gradom, v četrti Cocevia, leta 1698 pa so jim dodelili geto v sedanji As-colijevi ulici. Tam so leta 1756 zgradili sinagogo, ki je bila med drugo svetovno vojno močno poškodovana. Sedaj je spremenjena v muzej, ki je za obiskovalce odprt dvakrat tedensko. Največ članov je goriška judovska skupnost štela sredi 19. stoletja, tedaj jih je bilo več kot tristo. Tedaj sicer niso vsi več živeli v getu, ki je ob sončnem za- hodu zapiral vrata, premožnejši Judje so se preselili v osrednji del mesta, na Travnik in Korzo. Med drugo svetovno vojno so Nemci 23. novembra 1943 zajeli več kot 50 goriških Judov in jih odpeljali najprej v tržaško Rižarno, nato pa v Auschwitz. Preživela sta le dva, med žrtvami pa je bil tudi trimesečni dojenček Bruno Farber. Njemu je posvečen vrt ob goriški sinagogi, na kar opozarja medeninasta tablica na enemu izmed nosilnih betonskih stebrov kovanih vrat, ki so nekoč stala na vhodu v geto, danes pa krasijo vhod v omenjeni park. Sedaj v Gorici živijo le še trije člani judovske skupnosti, ki pa so priključeni k 600-član-ski Izraelitski skupnosti v Trstu. Čeprav judovske skupnosti v Gorici ni več, o njihovem življenju v mestu še vedno pričajo številne ostaline, v Rožni Dolini pa je še ohranjeno judovsko pokopališče. Svoje umrle so goriški Judje namreč pokopavali na pokopališču v Rožni Do- lini, ki je po razmejitvi med Italijo in tedanjo Jugoslavijo ostalo na jugoslovanski, kasneje na slovenski strani. Pokopališče je bilo urejeno v 18. stoletju, v rabi pa ni od leta 1947 oziroma od nastanka meje. Med prvim popisom grobov leta 1867 so našteli 692 nagrobnikov, leta 1947 pa je tam bilo že več kot 900, marsikaterega naj bi tja prinesli tudi od drugod, celo iz Maribora. Na pokopališču v Rožni Dolini počivajo številni pomembni goriški Judje, kot so rabin Isacco Samuele Reggio, intelektualka in novinarka Carolina Luzza-to in goriški intelektualec Carlo Michel-staedter, ki je pri 23 letih storil samomor. Na hiši na goriškem Travniku, kjer je živel in se ustrelil, je pritrjena njemu posvečena spominska plošča, ob lanski stoletnici njegove smrti pa so mu na vrhu Ra-štela postavili bronasti kip. Takrat je bila tudi obnovljena dostopna pot do pokopališča v Rožni Dolini in njegov grob. Katja Munih GORICA - Slovik bo gostil Gasparija Z ministrom o Evropi, evru in etiki v gospodarstvu Perspektive evropske integracije po ekonomski krizi, zadolževanje držav in neenakomeren razvoj, enotni monetarni sistem, prihodnost evra, solidarnost in vzajemna pomoč med državami so nekatere izmed tem, o katerih bo spregovoril Mitja Gaspari, minister za razvoj in evropske zadeve Republike Slovenije, na srečanju, ki ga Slovenski izobraževalni konzorcij - Slo-vik prireja v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici v torek, 25. januarja, ob 18 uri. Seminar je vključen v ciklus Poti razvoja in rasti, ki ga Slovik prireja v sodelovanju s Slovenskim goriškim gospodarskim združenjem in Slovensko kulturno gospodarsko zvezo ob medijski podpori Primorskega dnevnika in časnika Il Piccolo. Z Gasparijem se bosta pogovarjala predsednik družbe KB1909 Boris Peric in odgovorni urednik časopisa Il Piccolo Paolo Possamai. Minister bo spregovoril tudi o razmerah v Sloveniji, dotaknil se bo tem, kot so zadolževanje države, reforma pokojninskega sistema, brezposelnost, zaposlovanje ter etika v gospodarstvu in politiki. Še je čas za podpis V Gorici bodo somišljeniki gibanje Verdi del Giorno in radikalci še danes zbirali podpise za štiri občinske referendume. Med 10.45 in 12. uro bo na trgu v Štandrežu podpise overovil občinski svetnik Božidar Tabaj, med 11.45 in 12.30 na trgu v Ločniku pokrajinski svetnik Gino Mainacco, med 11. in 12.30 pred kavarno Garibaldi na Korzu Italia pa občinska svetnica Donatella De Gi-roncoli. Popoldne bo pred kavarno podpise overovil občinski svetnik Franco Zotti, sicer pa bodo podpise zbirali tudi v Podturnu med 10.30 in 12.30 (overovil jih bo pokrajinski svetnik Luciano Migliorini). Zbrane podpise morajo oddati do torka. Podpise bi morali zbirati tudi včeraj popoldne na sedežu rajonskega sveta Svetogorska-Placuta. »V resnici pa je bil sedež zaprt, čeprav smo se o tem zmenili s predsednikom Kar-lovinijem,« je bil jezen Renato Fiorelli. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 23. januarja 2011 1 1 GORICA - Slovenske višje srednje šole Usmerjanja je konec, napočil je čas za odločitev Dneva odprtih vrat se je v petek udeležilo kar nekaj staršev in tretješolcev GORICA - V 86. letu starosti Umrl duhovnik Bogomil Brecelj Dan odprtih vrat na tehničnem (levo) in humanističnem polu (spodaj) bumbaca V petek je v slovenskem višješolskem centru v Gorici potekal drugi dan odprtih vrat, ki se ga je udeležilo kar nekaj staršev in učencev tretjih razredov nižjih srednjih šol. S petkovo pobudo se je zaključil projekt usmerjanja tretješolcev, v okviru katerega so v prejšnjih mesecih že potekali številni obiski in srečanja. Po večmesečnem informiranju je torej napočil čas za odločitev, ki jo bodo morali bodoči višješolci prevzeti do 12. februarja. V petek so bili v Ulici Puccini obiskovalcem na razpolago profesorji poklicno tehničnega pola, ki obsega poklicni zavod za trgovske dejavnosti Cankar, tehnični zavod za upravo, finance in marketing Zois ter industrijski tehnični zavod za informatiko in telekomunikacije Vega, in pa licejskega pola, ki ga sestavljajo humanistični licej Gregorčič (ekonomsko družbena opcija), znanstveni li-cej Gregorčič (opcija uporabne znanosti) in klasični licej Trubar. »Nobena višješolska smer ni "samevala", obiskovalce smo imeli na vseh šolah,« je povedala ravnateljica Mihaela Pirih in nadaljevala: »Starše so zanimale predvsem specifike posameznih smeri, pa tudi organizacijska vprašanja, kor so urniki in podobno. To je bila zadnja usmerjevalna pobuda, učenci pa imajo še precej časa za vpis. Vpisne pole bodo starši dobili na slovenskih nižjih srednjih šolah Ivan Trinko in v Doberdobu, poslali pa smo jih tudi v Nabrežino in v Špeter.« GORICA - Nova pobuda Dijaškega doma V šoli za starše nasveti in napotki za vzgojo otrok V slovenskem Dijaškem domu v Gorici bo v kratkem stekel nov projekt, ki bo tokrat namenjen staršem: sodobni vzgojni pristopi in psihope-dagoški pogledi podčrtujejo v vedno večji meri potrebo po sodelovanju in soočanju med vzgojnimi inštitucija-mi in starši. To predvsem takrat, ko želimo preventivno vplivati na razvojno pot otrok ali jim pomagati v kritičnih trenutkih življenjskega ciklusa. V tem kontekstu so si v Dijaškem domu zamislili ciklus tematskih predavanj srečanj, v katerih lahko starši izrazijo vprašanja in dvome, ki jih doživljajo na težki poti vzgoje. Ponudba sodi med projekte, ki so dosegli dovolj točk za finančno podporo na osnovi razpisa dežele FJK. Podpira ga tudi finančna družba KB 1909 in predvideva sodelovanje različnih organizacij in ustanov. Gre za ciklus srečanj pod naslovom Šola za starše - odraščati skupaj z otroki, ki obravnavajo starševstvo kot proces odraščanja sočasno s svojimi otroki in spodbuja aktivno soočanje različnih subjektov. Srečanja bodo oblikovali strokovnjaki iz različnih psiho-pedago-ških področij javnega in privatnega sektorja in sveta prostovoljnega dela. Projekt je nastal tudi iz spoznanja, da se pri vsakdanjem vzgojnem delu iz leta v leto krepi potreba tesnega dialoga s starši. Z ozirom na to, se je v zadnjih letih okrepilo tudi sodelovanje z goriško družinsko posvetovalnico, ki deluje v okviru javne zdravstvene službe. Zato bi radi spodbudili nastanek skupnega prostora, v katerem se lahko starši srečujejo, soočajo, v katerem lahko najdejo nekoga, ki jih posluša, svetuje in nudi informacije o službah, meni psihologinja Jana Pečar, kateri je poverjena koordinacija srečanj. Projekt je namenjen tako staršem domskih gojencev kot tudi tistim, ki niso uporabniki Dijaškega doma. Zastavljen je na dveh nivojih: predvideva tematska predavanja ra- zličnih strokovnjakov, pa tudi specifične delavnice, kjer bodo imeli starši možnost nekatere teme poglobiti in se preizkusiti v praktičnih primerih. Nekatera srečanja bodo vezana na starostno stopnjo otrok, druga pa bodo splošne narave: uvodno srečanje na temo družinskega življenjskega ciklusa, bo na vrsti v četrtek, 27. januarja, in ga bodo vodile psihologinje z družinsko sistemskim pristopom Antonella Celea, Valentina Fer-luga, Jana Pečar in Roberta Sulčič . Posebni dogodek v sklopu projekta predstavlja srečanje strokovne mednarodne izmenjave, ki bo 2. marca v Kulturnem domu v Gorici v sodelovanju z družinsko posvetovalnico: na temo družine v obdobju adolescence bosta predavala Matteo Lancini iz znanega milanskega centra Minotauro in Zdenka Zalokar Divjak iz Novega mesta. Spomladi bodo na vrsti še srečanja z operaterji goriških javnih zdravstvenih služb, ki so na voljo družinam, staršem, parom, mladostnikom in otrokom: strokovnjaki bodo predstavili družinsko posvetovalnico ter službo za otroka v razvojni fazi in obravnavali kritične tematike, kot so lahko težave v razvojnih fazah in ločitev v družini. Ciklus predvideva tudi dve srečanji s psihologinjo Suzano Pertot, ki bo obravnavala temo razvoja večjezičnega otroka ter prednosti in težave mešanih partnerskih vez. Projekt bo vključil tudi nekatera združenja, ki delujejo na področju prostovoljnega dela: predstavilo se bo združenje Mamme e papà sepa-rati, operaterji in strokovnjaki združenj ALT in Etnoblog pa bodo podali sliko novih trendov mladih in novih načinov uporabe in zlorabe drog. Na srečanja, ki so brezplačna, se je potrebno predhodno najaviti v Dijaškem domu, tel. 0481-533495 (od 13. do 18.ure), kjer so na voljo za dodatne informacije in koledarsko razporeditev delavnic in tematskih srečanj. V duhovniškem domu v Gorici je v petek zvečer umrl duhovnik, kulturni in prosvetni delavec Bogomil Brecelj. V kapeli duhovniškega doma bo ležal na parah do jutrišnjega dne, ko bo ob 9. uri maša zadušnica. Krsto bodo jutri popoldne prepeljali v cerkev v Nabrežino, kjer bo ob 15. uri nadškof De Antoni daroval pogrebno mašo. Pokojnega bodo po vsej verjetnosti pokopali v torek, 25. januarja, v družinski grobnici v Ajdovščini; uro pogreba bodo določili jutri. Brecelj je bil v ospredju medijske pozornosti leta 1950. Takrat je daroval novo mašo na Travniku, njegovi materi pa niso pustili čez mejo na obred. Ko je Bogomil zaključil mašo, se je odpravil do mejne črte, kjer je od daleč blagoslovil mater čez bodečo žico. Dogodek je odmeval v časopisu Domenica del Corriere, ki mu je posvetil risbo na naslovnici. Bogomil Brecelj se je rodil 8. avgusta leta 1925 v Žapužah pri Ajdovščini, v župniji Šturje. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, zaradi vojnih razmer je maturiral v Lienzu, jeseni istega leta je vstopil v goriško bogoslovje, kjer je bil posvečen v duhovnika leta 1950. Eno leto je nato kot kaplan služboval v Štan-drežu in ob katehetskem delu začel s športnimi in kulturnimi pobudami. Premeščen je bil v Sovodnje, kjer je služboval kot kaplan do leta 1955. Od septembra leta 1955 do marca leta 1962 je bil župni upravitelj in nato do avgusta leta 1972 župnik v Doberdobu. Od septembra leta 1972 do leta 1976 je bil župnik v Zgoniku, nato v Na-brežini. Pred kakimi sedmimi leti je zbolel in bil prisiljen na voziček. V zadnjih časih je živel v duhovniškem domu v Sem-niški ulici v Gorici. Med službovanjem v Doberdobu je vodil mladinsko dramsko skupino; v žup- Bogomil Brecelj arhiv nišču so delovali še otroški pevski zbor, prosvetni zbor, odbojkarska ekipa, skavti, poživil je tudi delo cerkvenega zbora. Ko je spoznal prostorsko stisko, je dal pobudo za gradnjo župnijskega doma, temeljni kamen so v že skoraj dograjeno zgradbo vgradili avgusta 1968; otvoritvena slovesnost je bila 30. marca 1970 med Praznikom pomladi, ki ga je priredilo društvo Hrast, ki je svoj ustanovni občni zbor imelo oktobra 1968. Tudi v Zgoniku je poživil versko in kulturno življenje. Uspešno sta delovala mladinski krožek in pevski zbor. Dal je obnoviti cerkev sv. Urha v Sa-matorci. V Nabrežini je v letih 1982-83 zgradil župnijsko dvorano. Dal je tudi pobudo za vsakoletno razstavo pirhov, ki jih otroci in tudi umetniki izdelajo na razne aktualne teme. V vaseh, kjer je služboval, je bil tudi katehet, nazadnje je učil na osnovni šoli Virgil Šček v Nabrežini. Leta 1989 je dobil priznanje ZSKP za posebne zasluge in dosežke na kulturnem področju. Njegovega očeta Jožefa, sestri Angelo in Marico ter brata Martina so 8. julija leta 1944 odpeljali z doma partizani in jih štiri dni kasneje umorili v gozdu pri Ko-dretih v Gornji Braniški dolini. Po dogodku je mama preživelim sinovom prepovedala, da bi se maščevali. Na tej osnovi se je Bogomil odločil, da bo postal duhovnik. VRH - Kulturni večer v priredbi društva Danica Pozdrav novemu letu Poleg domače ženske vokalne skupine Danica nastopila moška pevska zbora Sraka in Tabor ^ V r ¿¡s "t t®» X . v * 2: i i ff * i ,. v l1 Moški pevski zbor Sraka med nastopom na Vrhu foto c. a. \ A Na sedežu kulturnega drustva Danica na Vrhu je bila prejšnji teden tradicionalna prireditev »Pozdrav novemu letu«. Odborniki društva Danica so si tudi za letošnje leto zamislili družabni večer, s katerim bi na najlepši način pozdravili leto 2011 in želeli vsem svojim članom in prijateljem veliko lepih skupnih trenutkov. Z ubranim petjem so udeležencem večera izrazile dobrodošlice pevke domače vokalne skupine Danica pod vodstvom Patrici-je Rutar Valic. Sledil je nastop gostov, in sicer pevcev moškega pevskega zbo- ra Sraka, ki so zapeli pod taktirko Janka Bana. Večer so sklenili pevci moškega pevskega zbora Tabor z Opčin, s katerim so pevke domačega društva vzpostavile stik na prireditvi Nativitas. Zbor Tabor in ženska vokalna skupina Danica sta namreč skupaj nastopila na Ferlugih na zelo lepem predbožičnem večeru. Openski zbor je podrobneje predstavila Kostanca Mikulus. Povedala je, da je bil ustanovljen leta 1969 in da deluje pod okriljem društva Tabor z Opcin. Zbor je eden izmed nosilnih stebrov domačega kulturnega življenja in s svojo pesmijo izpričuje slovensko prisotnost na Tržaškem. Posebnost zbora je, da poje pesmi v domačem narečju. Na začetku letošnje sezone je vodenje zbora prevzel David Žerjal. Vrhovski kulturni večer je povezovala mlada članica društva Nicole Peric, prisotnim pa je veliko sreče in lepih trenutkov v novem letu voščila predsednica društva Danica Dolores Černic. Večer se je zaključil z družabnostjo, med katero je na harmoniko zaigral društveni odbornik Manuel. Christine Abrami 12 Nedelja, 23. januarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / " Lekarn e DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. Gledališče V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v sredo, 26. januarja, ob 20.45 Molièrjev »II malato immaginario«, stalno gledališče iz Bolzana; informacije po tel. 0481-383327 in na spletni strani www3.comune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v nedeljo, 23. januarja, ob 16. uri »Alice nel paese delle meraviglie« (za otroke med 3. in 10. letom starosti). V ponedeljek, 24. januarja, ob 21. uri »Scene da un matrimonio« igrata Daniele Pecci in Federica Di Martino; informacije pri blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: 7. februarja ob 21. uri »Antonio e Cleopatra alle corse«; informacije po tel. 0481-532317 in 0481-630057. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 23. januarja, ob 16. uri »Belle Bestie - Viaggio semiserio tra piccoli animali« (»Piccolipalchi«: za otroke od 6. leta starosti); informacije po tel. 0481-790470. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo v ponedeljek, 24. januarja, ob 20. uri Molière: »Skopuh«. V sredo, 26. januarja, ob 10. uri Tamara Matevc: »Grozni Gašper«; predprodaja vstopnic in informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 29. januarja, »A nord della primavera«, Teatro all'Improvviso (od 3. do 8. leta starosti); informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481537280, info@ctagorizia.it, www.cta-gorizia.it/blog). Q Kino Sammy«;17.15 - 19.45 - 22.10 »La ver-sione di Barney«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.10 -22.10 »Qualunquemente«. Dvorana 2: 17.45 - 20.45 »La versio-ne di Barney«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.00 - 22.00 »L'esplosivo piano di Bazil«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 14.45 - 16.40 -18.30 - 20.30 - 22.20 »Qualunque-mente«. Dvorana 2: 15.20 - 17.40 - 20.10 -22.00 »Che bella giornata«. Dvorana 3: 15.00 »Hereafter«; 17.15 - 19.50 - 22.10 »Vallanzasca: Gli angeli del male«. Dvorana 4: 16.00 - 18.00 - 20.15 -22.15 »Immaturi«. Dvorana 5: 14.50 - 16.30 »L'orso Yog-hi«; 18.15 - 20.10 - 22.10 »Vi presento i nostri«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.40 - 18.30 -20.30 - 22.20 »Qualunquemente«. Dvorana 2: 17.40 - 20.10 - 22.00 »Che bella giornata«. Dvorana 3: 17.15 - 19.50 »Vallanzas-ca: Gli angeli del male«; 22.10 »He-reafter«. Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Im-maturi«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.30 - 19.50 - 22.00 »I fiori di Kirkuk«. DANES V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 16.00 -18.00 »La banda dei Babbi Natale«. Razstave DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 14.45 - 16.40 -18.30 - 20.30 - 22.15 »Qualunque-mente«. Dvorana 2: 18.00 - 20.00 »Che bella giornata«; 16.00 - 22.00 »American Life«. Dvorana 3: 15.30 »Le avventure di O Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo Argentina Q8 - Ul. Trieste 22 ESSO - Ul. Aquileia 40 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 GRADIŠČE FLY - Ul. Palmanova 63/A MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo SAN MARCO PETROLI - Ul. Terme Romane 5 ŠKOCJAN ESSO - Ul. Sauro, na državni cesti 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN-REDIPULJA AGIP - Ul. III Armata 58 V BIVŠI KONJUŠNICI PALAČE CO-RONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici je na ogled razstava »Dipingere in piccolo«; do 27. februarja od torka do nedelje med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro. Danes, 23. januarja, bo ob 16. uri brezplačen vodeni; informacije po tel. 0481-533485, info@coronini.it. V GALERIJI METROPOLITANA v Ul. Leoni v Gorici je ob prireditvi »Pix-xelMusic« ne ogled razstava »Am-mostra nostra. No future«; do 28. januarja med 16. in 19. uro, vstop prost. V GALERIJI DORE BASSI v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici je do 30. januarja na ogled razstava z naslovom »Pittura Isontina anni '70 - '80. La memoria de "Il Torchio"«. V KAVARNI CAFFE'CARDUCCI v Ul. Duca d'Aosta 83 v Tržiču bo do 3. februarja na ogled razstava Paola Pizzina. RAZSTAVA Z NASLOVOM »OLTRE LE NUVOLE« (fotografski letalski spomini Giovannija Cividinija v letih 191517) bo na ogled do 10. februarja v razstavnih prostorih letališča v Ronkah in v vili Vicentini Miniussi v Ronkah (od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18.30); informacije po tel. 0481774844, info@ccm.it, www.ccm.it. V GALERIJI ARS na Travniku 25 v Gorici je na ogled slikarska razstava Mi-lojke Nanut z naslovom »Živobarvna likovna govorica«; do 12. februarja. V KAVARNI CAFFE' TRIESTE v Ronkah, Trg Oberdan 1, je na ogled samostojna razstava črnobelih fotografij v analogni tehniki iz serije »Spojitve« člana fotokluba Skupina 75 Silvana Pittolija; vsak dan od torka do nedelje med 10. in 23. uro do 12. februarja. V GALERIJI A. KOSIČ (Raštel 5-7/Travniku 62) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled fotografska razstava z naslovom »Čebela zaščitnica narave« Franca Šivica, podpredsednika čebelarske zveze Slovenije. do 19. februarja od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15. in 19.30. V GALERIJI SPAZZAPAN v Ul. Batti-sti 1 v Gradišču (tel. 0481-960816) je na ogled razstava »Spazzapan a Torino. Le collezioni Accati e Villa«; do 20. februarja od torka do nedelje med 10. in 18. uro. Ob nedeljah potekajo brezplačni vodeni ogledi, nujna najava po tel. 0481-960816. V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci 2 v Gorici je ob stoletnici smrti Carla Michelstaedterja in v okviru razstave »Far di se stesso fiamma« na ogled razstava »Intorno a Carlo«; do 27. februarja od torka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ • ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PR0SVETE || iskrivi smeh, ima ustih vseh Niz veseloiger ljubiteljskih odrov DANES, 23. JANUARJA 2011, OB 17. URI Dramska družina SKPD F.B. Sedej iz Števerjana ČETRTEK, 3. FEBRUARJA 2011, OB 20. URI Natečaj Mladi oder - nagrajevanje NEDELJA, 13. FEBRUARJA 2011, OB 17. URI Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež Wary Chase HARVEY Režija: Franko Žerjal nastopa Mladinski dramski odsek PD Štandrež s predstavo Borisa Atanaskovica VETER IN VERICA Režija Ana Facchini Ray Cooney ZBEŽI OD ŽENE Režija: Jože Hrovat | Predstave bodo v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici | in 19. uro, ob sobotah in nedeljah, med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto (vstop prost). V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ je na ogled razstava pod naslovom »Čarobni svet lutk« Brede Varl; do 8. marca med prireditvami ali po domeni (tel. 0481-531445). À Koncerti ponedeljka do četrtka od 8. do 10. ure, ob sredah tudi popoldan od 14. do 15. ure, ob petkih od 11. ure do 13.45, ob sobotah od 8. do 10. ure. M Izleti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bosta v ponedeljek, 24. januarja, ob 20.15 nastopila madžarska pianista Jeno Jandó in Károly Mocsár; informacije po tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si. VEČERNI KONCERTI združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 28. januarja, ob 20.45 koncert dua Viozzi Guitar; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. 9 Šolske vesti NA AD FORMANDUMU vpisujejo na tečaja po univerzitetni diplomi: v Gorici »Organizacija dogodkov«, v Trstu »Upravljanje didaktike«. Tečaja (70 ur) sta namenjena zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno izobrazbo in z bivališčem na območju Furlanije Julijske krajine in dopolnjenim 18. letom ter sta brezplačna, financira ju Evropski socialni sklad; informacije in vpisovanja na sedežu Ad formanduma v Gorici, Korzo Verdi 51; tel. 0481-81826, go@adfor-mandum.eu, oz. v Trstu, Ul. Ginna-stica, 72; tel. 040-566360, ts@adfor-mandum.eu. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI v Ulici Grabizio (tel. 0481-531824) obvešča, da bodo sprejemali vpise v osnovne in nižjo srednjo šolo ter v vrtce od ponedeljka, 24. januarja, do sobote, 12. februarja, od ponedeljka do petka med 8.30 in 10.30, ob sobotah med 8.30 in 12. uro, ob torkih in sredah pa tudi popoldne med 15. in 17. uro. Za učence, ki obiskujejo osnovne šole goriške večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole Ivana Trinka, saj je vpis avtomatičen. Za učence, ki prihajajo iz osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen in je potrebno zaprositi svoje ravnateljstvo za dovoljenje. Vpisne pole bo posamezno ravnateljstvo porazdelilo zainteresiranim osnovnim šolam, izpolnjene pole bo treba potem oddali svojemu ravnateljstvu, ki bo poskrbelo za oddajo ravnatejstvu, kamor je učenec namenjen. PREDSTAVITVE ŠOLSKE PONUDBE za otroške vrtce Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: v Bračanu v ponedeljek, 24. januarja, ob 16. uri; v Ul. Brolo v Gorici v sredo, 26. januarja, ob 17. uri; v Štever-janu v sredo, 26. januarja, ob 16. uri. DNEVI ODPRTIH VRAT za osnovne šole Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: Josip Abram v Pevmi v torek, 25. januarja, med 8.30 in 10. uro; Ludvik Zorzut v Bračanu v torek, 25. januarja, med 11.30 in 12.35. DNEVI ODPRTIH VRAT za otroške vrtce Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: v Bračanu v torek, 25. januarja, med 10.30 in 11.30; v Števerjanu v petek, 28. januarja, med 10.30 in 11.30. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da potekajo vpisovanja otrok za šolsko leto 2011-2012 na tajništvu v Doberdobu (tel. 0481-78009) do 12. februarja od □ Obvestila S Poslovni oglasi KRUT obvešča, da je še nekaj razpoložljivih mest za izlet v Piemont, predviden med 15. in 19. septembrom letošnjega leta. Dodatne informacije in prijave v goriški pisarni KRUT-a na Korzu Verdi 51 (tel. 0481-530927) vsak torek med 9. in 13. uro. PD RUPA-PEČ vabi na vsakoletni tradicionalni izlet v mesecu avgustu (od 22. do 28.) v Berlin in Kobenhavn; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo Kovic). GORIŠKO TRGOVSKO PODJETJE IŠČE skladiščnika/uradnika. Zahteva se znanje slovenščine in italijanščine. C.V. pošljite na uffpers.gori-zia@gmail.com DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 12. februarja, tradicionalno valenti-novanje v Pineti (Hotel ai Pini) pri Gradežu. Odhod z Goriškega ob 16. uri z običajnimi postanki; prijave po tel. 0481-882024 (Ivo), 0481-882183 (Dragica), 0481-390688 (Saverij), 0481-78061 (Ana K.), 347-1042156 (Rozina), 0481-21361 (Ema B.). Na račun 20 evrov. GORIŠKA POKRAJINSKA MEDIATE-KA UGO CASIRAGHI, Ul. Giorgio Bombi, 7 v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 15. in 19. uro. ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO v Ra-štelu 74 v Gorici prireja vsako drugo soboto v mesecu med 15. in 19. uro srečanje za ljubitelje numizmatike in filatelije z možnostjo izmenjave znamk, kovinskega in papirnatega denarja ter zgodovinskih dokumentov; informacije po tel. 3480417609. ZDRUŽENJE VEGETARIJANCEV IN ZDRUŽENJE VEGANIMA GORICA prirejata srečanje na temo vegetarijanske filozofije v torek, 25. januarja, med 17. in 18.30 v sejni dvorani goriške pokrajine. Sodeloval bo zdravnik Marco Bertali. ZSŠDI vabi na sejo košarkarske komisije, ki bo v torek, 25. januarja, ob 20.30 na Stadionu 1. maja v Trstu. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE iz Gorice sklicuje redni letni občni zbor v torek, 25. januarja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo deželni svet zasedal v sredo, 26. januarja, ob 19. uri v prvem sklicu in ob 20. uri v drugem sklicu. Zasedanje bo potekalo v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici (Drevored 20. septembra 85). 0 Prireditve GLEDALIŠČE VERDI v Gorici prireja srečanja z avtorji ob 150-letnici italijanske države v soboto, 5. februarja, ob 18. uri v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici. Lucio Villari bo predaval na temo »L'unità d'Italia e la liberté come problema del presente«; vstop prost. V CENTRU MARE PENSANTE V PARKU BASAGLIA v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici bo v ponedeljek, 24. januarja, med 16.30 in 18. uro srečanje z naslovom »Igra s kartami kot pomoč v depresiji«. Povezoval bo Fabio Agazzi; vstop prost. Informacije na www.grup-piama.4000.it, gruppiamago@libero.it, tel. 328-8381969 (Eleonora). V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v petek, 28. januarja, ob 18. uri psiholog Giorgio Trost predstavil svojo knjigo »L'asilo nido«. L. Mali oglasi PRODAJAM suha drva; tel. 335293409. V SREDIŠČU DOBERDOBA prodajamo dvonadstropno obnovljeno hišo z vrtičkom in drvarnico; tel. 048178232. Id Osmice SALOMON V RUPI je odprl osmico. Pohitite! Tel. 0481-882230. Prispevki Namesto cvetja na grob Lucia Zottija daruje družina Francescotto 50 evrov za društvo krvodajalcev iz Sovodenj. Namesto cvetja na grob Lucia Zottija darujeta Viljem in Marija 50 evrov za društvo krvodajalcev iz Sovodenj. V spomin na Lucia Zottija darujejo letniki 1956 200 evrov za društvo krvodajalcev iz Sovodenj. Namesto cvetja na grob Lucia Zotti-ja darujeta Nada in Ladi 50 evrov za društvo krvodajalcev iz Sovodenj. V spomin na dragega Lucia Zottija daruje Francetova družina 50 evrov za društvo krvodajalcev iz Sovodenj. V spomin na dragega Lucia daruje Grafica Goriziana 1.000 evrov za društvo krvodajalcev iz Sovodenj. Pogrebi JUTRI V LOČNIKU: 12.00, Giuseppe Brumatti (z glavnega goriškega pokopališča) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V FARI: 10.00, Lidio Pirro (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V GRADIŠČU: 12.00, Maria Ferlat s pokopališča v cerkev Sv. Duha in na pokopališče. JUTRI V FOLJANU: 14.00, Giorgio Calligaris (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. JUTRI V TRŽIČU: 9.50, Luigia Checc-hetti vd. Mininel iz bolnišnice na glavno pokopališče. JUTRI V PIERISU: 12.45, Fedora Ma-culus (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V KOPRIVNEM: 11.00, Carletto Panati (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V MORARU: 14.00, Fredi Ninin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta in dedka Maria Menisa, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Carla, Sebastiano, Barbara, Samanta in vsi njegovi Nedelja, 23. januarja 2011 APrimorski r dnevnik nedeljske teme Ce bi moral človek soditi po tem, kako je obisk predsednika Slovenije dr. Danila Türka odmeval v italijanskem tisku, bi težko rekel, da se je zgodilo nekaj res pomembnega. V Italiji vemo, kako je s tem. Državniški obiski razmeroma redko doživijo veliko medijsko pozornost, prve strani dnevnikov pa sploh. Morali bi priti Putin, Obama, Hu Jintao ali vsaj Mer-klova. Ali pa, če bi slovenski predsednik, tako kot Gadafi, prišel s šotorom, kamelami in razvpitimi telesnimi stražarkami, ki te prestrelijo že s pogledom. To bi šele bila prava paša za italijanske medije. Fotografij, člankov in žgečkljivih podrobnosti za cele strani. Italijanski kolegi imajo med drugim tudi značilno (grdo) navado, da jih, ne glede na okoliščine, najprej zanimajo domače zdrahe. Tako zanje ni nič nenavadnega, če predsednika Napolitana sredi Washingtona vprašajo ne to, kako ocenjuje obisk v Ameriki, pač pa jih zanima, kako gleda na razmere doma. Obisk predsednika Slovenije pa je za nameček sovpadal s trenutkom, ko je škandal v zvezi s spolnimi razvadami predsednika italijanske vlade v polni erupciji, tako da na prvih desetih straneh italijanskih časopisov skorajda ni prostora za nič drugega. No, ne glede na medijski mrtvi kot, ki je v veliki meri rezultat nepredvidljivih okoliščin, je bil državniški obisk slovenskega predsednika po splošnih ocenah resnično pomembno dejanje in pozitivna prelomnica v odnosih, ki so med državama skozi slabše in boljše trenutke zoreli dvajset let, odkar obstaja samostojna slovenska država. Dr. Danilo Türk je bil v Rimu sprejet z najvišjimi častmi in če nekaj, je treba priznati, da italijanski državni aparat zna to narediti z do pičice izpiljenim ceremonialom, obenem pa s človeško toplino in naravnimi lastnostmi izjemnega gostitelja. Moram priznati, da tako kot kolega Sandor, v nekaterih trenutkih ni- sem mogel ostati ravnodušen. Najprej, ko sem zgodaj zjutraj koračil v mestni center in zagledal na Kvirinalu ob italijanski in predsedniški zastavi tudi slovensko trobojnico. Drugič sem bil za nepozabni trenutek ujetnik emocij, ko je pihalni orkester oficirskih kadetov, ob prisotnosti vseh rodov vojske pred spomenikom neznanemu vojaku na Vittorianu zaigral slovensko himno. Na prostranem trgu se je zbrala precejšnja množica, večinoma japonskih turistov, ki so, tako kot vedno, vsevprek fotografirali kot za stavo. Najbrž niso niti vedeli, da polaga venec k neznanemu vojaku slovenski predsednik, ampak visoki ceremonial in blišč oklepov postrojenih kirasirjev je nakazoval, da se dogaja nekaj zelo pomembnega. Prešernova Zdravljica na slovitem Trgu Venezia, kjer je duče pred mnogimi desetletji vzneseno vpil na oceanske množice in napovedal vojno, katere žrtev je bil tudi slovenski narod! Voda se ti mora pretakati po žilah, da ob takšnem trenutku ostaneš indife- renten. Ob notah Zdravljice me je, otipljivo kot redkokdaj, obšla misel, da je od hudih časov med italijanskim in slovenski narodom minilo res veliko časa, več kot dovolj za umirjen pogovor o preteklosti. Pred nami mora biti le prihodnost, ustvarjalna in prijateljska, kakršna je lahko, če se bomo zanjo znali potruditi. Rimska perspektiva je za subjektivni razmislek vsekakor lahko koristna. Ko je dr. Türk skupaj z ministrom Galanom med špalirjem kirasirjev stopal po stopnišču Vittoriana, da bi položil venec k grobu neznanega vojaka, je orkester pritajeno igral znano melodijo Il Piave mormoro ..., ki je sestavni del vseh državnih spominskih cer-monialov. Simbolika, ki je že desetletja vgrajena v aparat proslav na vseh možnih ravneh. V Rimu se mi je to zdelo nekaj normalnega, a na eni od proslav v Rižarni je pesem pred leti sprožila burne reakcije, kot da gre za nekakšno provokacijo. No, pomislil sem, da moramo tudi mi včasih šteti do deset, preden se v sodbah prenaglimo in vidimo sovražnika tudi tam, kjer ga ni. Iz rimske perspektive je bilo moč ob obisku predsednika Slovenije še bolje razumeti, da je bil lanski julijski koncert v Trstu s simbolnimi gestami, ki so ga spremljale, dejanska prelomnica v odnosih med državama. To dejstvo je prišlo do izraza v pogovorih med predsednikoma Napolitanom in Türkom, ki sta o tem pomenjlivo spregovorila tudi v zdravicah na slovesni večerji na Kvirinalu. Predsednika sta bila v medsebojnem nazivanju tudi »draga prijatelja«, nekaj njunih misli iz zdravic pa je vredno povzeti, glede na to, da jim v drugih zapisih nismo namenili večje pozornosti. Predsednik Giorgio Napolitano je v zdravici med drugim dejal: »Z ganjenostjo se spominjam koncerta prijateljstva, ki je potekal 13. julija 2010 na Trgu edinosti Italije v Trstu pod taktirko maestra Riccarda Mutija in z zborom mladih italijanskih, slovenskih in hrvaških glasbenikov. To je bil magičen trenutek, v zgodovinskem in političnem smislu, ki smo si ga vsi, skupaj s hrvaškim predsednikom Josipo-vičem, močno želeli. Tako smo skupaj vidno predstavljali zavrnitev naših treh držav, da bi ostali talci bolečih in srce parajočih dogodkov iz preteklosti. Naš poklon v Trstu dvema krajema, ki simbolizirata tragedije preteklega stoletja, je dobil pomen prerojenega prizadevanja za vzajemno spoštovanje na ravni zgodovinskega spomina in tudi katarze, osvoboditve od težke dediščine dvajsetega stoletja v duhu skupne človečnosti, ki zre v prihodnost. Italija je za vedno prekinila s katastrofalno preteklostjo s ponovno uvedbo svobodnih volitev in ko je za novo obliko države izbrala republiko: to je naredila s sprejemom demokratične ustave, temelječe na neodpo-vedljivih načelih. Med temi je tudi zavračanje vojne kot sredstva za napad na svobodo drugih narodov in kot sredstva za reševanje mednarodnih sporov. Dokončna je zavrnitev fašistične vojne, iz katere se je Italija znala izvleči z odporom partizanskih in vojaških skupin, ki so izbrale pot dostojanstva in časti. V popolni skladnosti s temi načeli si je republikanska Italija skozi desetletja prizadevala za mir, enotnost Evrope, spravo in sodelovanje s sosednjimi državami in narodi«. In še: »Gospod predsednik, dragi prijatelj, prisotnost manjšin na naših ozemljih predstavlja bogastvo, ki ga je treba varovati in priložnost, ki jo je treba poglobiti. Vem, da ste kot strokovnjak in v okrilju organizacije združenih narodov gojili modro vizijo vprašanja manjšin, ki je tudi v soglasju z italijansko šolo mednarodnega prava. S podporo obeh vlad in ustreznih lokal- nih organov medsebojno sodelovanje slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji predstavlja plodno kulturno podlago in spodbudo gospodarski dinamičnosti.« Na lanskoletno julijsko srečanje v Trstu se je nanašal tudi predsednik dr. Danilo Türk, ko je v svoji zdravici, med drugim, dejal: »Prepričan sem, da je temeljno sporočilo tega zares zgodovinskega srečanja mogoče iz simbolnega jezika prevesti v vsakdanji jezik sodelovanja, sožitja in sosedstva. Želim si, da bi v letošnjem letu s skupnimi napori na vseh ravneh in področjih krepili duh omenjenega srečanja. Posebej bi se zavzel za krepitev čezmejnega sodelovanja in povezovanja, katerega pospešek je pomemben tako za razvoj obmejnih območij, kakor tudi za manjšinski skupnosti, ki tam sobivata. Slovenska manjšina v Furlaniji-Julijski krajini in italijanska v Sloveniji sta trden most, ki naši državi povezuje in ki predstavlja dodano vrednost v medsebojnih odnosih. Manjšini morata predstavljati element združevanja, ne delitev. O tem se je nujno pogo-vorjati odkrito, v medsebojnem dialogu, kakor tudi v dialogu z manjšinama, ob uporabi vseh za to namenjenih instrumentov. Biti moramo zvesti našim pravnim obveznostim do manjšin, hkrati pa tudi ustvarjalni pri določanju novih vsebin. Včasih imamo občutek, da so obmejna območja podobna obmorski obali in so podvržena plimami in osekam obljub, zanimanja in/ali ignorance politike in javnosti. To je potrebno spremeniti. Pomembna je krepitev kulturnih vezi, brez katerih si ni mogoče zamisliti napredka na ostalih področjih.« Pa še veliko drugih plemenitih misli sta v zdravicah izrekla predsednika, v odnosu med njima je bilo čutiti neko »kemijo«, ki med predsedniki držav najbrž ni pogost pojav. Potem ko je uspešni italijanski »predsedniški« teden mimo, se naravno postavlja vprašanje, kaj lahko od tega pričakujemo v prihodnosti. Kot smo v našem dnevniku že poročali, so bila ob Türkovem obisku postavljena na dnevni red vsa bistvena vprašanja v bilateralnih odnosih med državama, od gospodarskega sodelovanja do strateških prometnih zvez in partnerstva v pobudah, ki sodijo v okvir Evropske unije. Zataknilo se je edino pri vprašanju vračanja umetnin. Tako kot še nikoli doslej pa je bilo manjšinsko vprašanje visoko na lestvici vseh pogovorov, ki jih je imela slovenska predsedniška delegacija v Rimu. Tudi iz tega vidika je mogoče govoriti o pozitivnem mejniku, res pa je, kot je bilo povedano, da je sedaj na potezi predvsem izvršna oblast in obema vladama pripada odgovornost za uresničevanje dogovorjenega. Glede tega je najbrž umestno, da nimamo prevelikih pričakovanj, kajti tudi tokrat ne pride v poštev nikakršen avtomatizem. Utrditev vezi, sodelovanja in uresničevanja skupnih interesov med Italijo in Slovenijo naj bo naši skupnosti v spodbudo za nadaljnje iskanje rešitev in novih poti za razvoj, ob zavesti, da moramo tudi mi sami narediti potrebne korake. Če sta bili manjšini postavljeni tako visoko na rang lestvico meddržavnih odnosov, imata sedaj tem večjo odgovornost, da na tej ravni tudi ostaneta in temu primerno izrazita svoje zmogljivosti. Za našo skupnost pomeni to več dejanskega medsebojnega dialoga, opuščanje sterilnih polemik in krepitev sposobnosti učinkovitega medsebojnega dogovarjanja. Priložnost za to je tako rekoč za vogalom, saj naj bi se v kratkem uresničila obljuba o manjšinskem omizju pri predsedstvu vlade. Potegnimo torej tudi mi iz tega obiska to, kar je lahko z našo skupnost najboljše. 1 4 Nedelja, 23. januarja 2011 NEDELJSKE TEME Egipt je država z močno rastočim prebivalstvom, ki se ji zaradi naravnega okolja (puščava, voda) možnosti razvoja krčijo, poleg tega pa politična tiranija, čeprav jo uradno imenujejo za demokracijo, ne dopušča nobene alternative, ki bi ogrožala priviligiran status elite. Egipt torej ustvarja idealne pogoje za nasilje, ki izhaja iz vsestranske frustracije prebivalstva. PO NEDAVNEM IZBRUHU NASILJA V ALEKSANDRIJI Egiptovski Kopti, kristjani na udaru Bruno Križman ed vestmi iz raznih nemirnih delov sveta so v zadnjih tednih nekoliko bolj izstopali primeri nasilja nad kristjani. Vedno je šlo za sovražne nastope pripadnikov mohamedanske vere, četudi so ostali nekateri atentati anonimni. Najbolj odmeven je bil napad na koptsko cerkev v Aleksandrji, torej v Egiptu, ki že vrsto let ne beleži podobnih dogodkov. Včasih so domače oborožene skupine napadale tuje turiste, da bi omejile turistične obiske in s tem zmanjšale devizni priliv v državno blagajno, s končnim ciljem šibi-tve močno totalitarnega političnega sistema. Nasilje proti kristjanom se je pred egiptovskim primerom navadno izvajalo v Iraku, iz katerega se je v tujino od začetka druge invazije, zateklo preko enega milijona kristjanov, ki se v skrajno zaostrenih razmerah upravičeno niso počutili varne. Zdaj je nastopil čas Egipta, kar še daleč ne pomeni, da se nasilje po atentatu v Aleksandriji ne bo še stopnjevalo. Egipt je država z močno rastočim prebivalstvom, ki se ji zaradi naravnega okolja (puščava, voda) možnosti razvoja krčijo, poleg tega pa politična tiranija, čeprav jo uradno imenujejo za demokracijo, ne dopušča nobene alternative, ki bi ogrožala priviligiran status elite. Egipt torej ustvarja idealne pogoje za nasilje, ki izhaja iz vsestranske frustracije prebivalstva. V egiptovskem tisku je problem »izdaje«, zaradi priznanja Izraela redno prisoten in redno se pojavljajo pozivi k soli- darnosti palestinskemu ljudstvu. Tega tlačita (neposredno) kruta židovska nadutost in (posredno) velika večina arabskih vlad ali kraljevskih družin, ki jim zahodni gospodarji v zameno za dobavljanje nafte jamčijo politično in gmotno varnost. Za povprečnega Egipčana ali državljana kake druge arabske države, kjer so prisotni kristjani, je vera najbolj direkten element, ki razlikuje sovražnika. In sovražnik je v glavnem kristjan, ne glede na strujo kateri pripada. Usmerjati javno mnenje k neki revoluciji, ki bi imela cilj zrušiti skrajno konzervativne vlade ali dinastije, bi močno dišalo po socializmu, ki se ga sedaj ne sme niti omenjati. Še pri nas ne! Si lahko zato mislimo kaj bi se zgodilo, če bi do takih namigov prišlo na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Na take vzgibe so brez dvoma pomislili atentatorji, ki so nastavili bombo pred koptsko cerkvijo v Aleksandriji. Kopti so kristjani, torej enake vere kot Zahodnjaki (Američani). Vsaj nezanesljivi, če že ne odkriti sovražniki. Torej nadnje! Koptov je v Egiptu približno deset milijonov. Razmerje moči je približno enako kot pri dveh narodnostih v naših logih. V popolnem kaosu Kaira je njihovo središče razmeroma daleč od centra, v zelo mirnem in urejenem okolju. Drugje na jugu države so koptske cerkve, ki se od naših razlikujejo po dveh zvonikih, vidne kjerkoli. V mestu Asjut, ki presega dva milijona prebivalcev, so Kopti celo v večini. Močna je njihova prisotnost tudi v Asuanu, kjer razpolagajo z zelo aktivnim verskim in kulturnim središčem. Med potjo ob Nilu se tu pa tam opazi, v popolnoma poljedelskem okolju, koptsko cerkev brez muslimanskega mi-nareta v neposredni bližini. To je dokaz, da tam muslimanov ni, sicer bi nasproti koptske cerkve takoj zgradili mošejo. Pogled v družbeni ustroj Koptov nudi sliko, ki je na splošno lepša kot za mu- slimane. Višja je njihova izobrazba, so nekoliko bogatejši in demografski prirastek je občutno skromnejši. To sicer manjša njihov odstotek, je pa istočasno jamstvo za manjše gmotne skrbi. Zaradi občasnih primerov nasilja, ki so se dogajali tudi v preteklosti, se je v tujino izselilo znatno več Koptov kot muslimanov. Več je zato stikov s tujino, iz katere prihaja svojcem izseljenih nekaj denarne pomoči. Nad njimi se zato kopiči tudi črn oblak materialne zavisti. Izvor besede »kopt« je zelo jasen. Grki so Egiptu pravili Aigiptos, Arabci so ga skrajšali na »qibt«. Pot do »kopta« je torej najkrajša. Potemtakem so današnji Kopti potomci starih Egipčanov, ki so krščansko vero sprejeli iz neposredne bližine. V samem koptskem središču v Kairu je nekaj spomenikov, ki jih predstavljajo v tesni povezavi z Marijo, Jožefom in Jezusom. Egipčanski kristjani so vsekakor predstavljali manjšino prebivalstva in kot taki trpeli nezaupanje oblasti, ki je v času razvoja njihove vere že prihajala iz Rima. Nedvomno je bilo na njihov račun izvedenega precej nasilja, ker so predstavljali zaprto in zato sumljivo skupino, ki bi lahko negativno vplivala na javno mnenje. Dolina Nila je bila tedaj ena od žitnic rimskega imperija in je zato imela velik politični in strateški pomen. V teku dveh stoletij je prišlo do dveh važnih prelomnic za egipčanske kristjane. Najprej je Edikt iz Milana (313. leta) uzakonil krščansko vero in so se prenehala preganjanja. 138 let kasneje je prišlo do kalce-donskega koncila, na katerem so nastale nove razprtije v krščanskem taboru. Politična moč je bila tedaj v Carigradu in od tam je izhajal vpliv nad krščanstvom v Egiptu. Vse teološke razlike so bile tedaj predmet zelo ozke elite učenih ljudi in navadni smrtniki, ki so živeli od svojega dela, jih niso mogli dojemati. Pravzaprav niso o razprtijah ničesar vedeli. Prepiri so večkrat izhajali iz pripadnosti enemu ali drugemu političnemu taboru. Egipt, kot bogata pokrajina vzhodnega rimskega cesarstva, je bil stalno pod velikim davčnim pritiskom Carigrada in iz tega je izhajal odpor proti centralni oblasti in tudi alek-sandrijska cerkev, se je vedno bolj oddaljevala od nadzora prestolnice. Koptska različica krščanstva predvideva precej postnih obdobij. Pred Veliko nočjo, ki je največji koptski praznik, je 55 dni delnega posta, pred Božičem, ki ga praznujejo 7. januarja, se Kopti postijo 43 dni, pred Epifanijo (19. januarja) morajo dan prej ostati brez vsake hrane. Ko so leta 641 Arabci pod vplivom islama začeli prodirati v Egipt, so jih tamkajšnji kristjani sprejeli, če že ne kot osvoboditelje, pa vsaj za blažitelje mo-rečega nadzora iz Carigrada. Postopno z večanjem islamske prisotnosti, so se manjšale pravice kristjanov. V določeni dobi so morali plačevati poseben verski davek, nositi pa so morali rumen turban, da bi jih z lahkoto ločevali od muslimanskih prebivalcev. Nastop politične moči, ki je prihajala iz Arabije, je poleg vsega pomenil prekinitev vseh stikov egiptovskih kristjanov z drugimi krščanskimi skupnostmi tako na vzhodu kot na zahodu. Ta izolacija je trajala približno tisoč let, dokler niso osmansko cesarstvo, ki je obvladovalo Egipt, začele ogrožati evropske velesile. Trenutni vodja koptske cerkve nosi naslov papeža in ime Šenuda III. Nje- -/ gov popoln naslov je »papež Aleksandri-je in patriarh pridig sv. Marka in vse Afrike«. Gre za častitljivega 88-letnega dostojanstvenika, ki se je rodil v okolici As-juta. Za papeža je bil izbran pred 40 leti in se je dvakrat srečal s papežema iz Rima. Leta 1973 se je v Rimu srečal s Pavlom VI., leta 2000 pa s Janezom Pavlom II., ko je ta obiskal Kairo. Koptska cerkev ima vsekakor precej vezi z rimokatoliško, ki je verjetno stala za močnim razmahom koptske organizacije, tako v Egiptu kot v tujini, kamor se je steklo v teku desetletij več milijonov egipčanskih izseljencev. Še pred nastopom Šenude je aleksandrijska cerkev izvedla več akcij za poživitev koptizma v Sudanu, Etijopiji in Eritreji. V Sudanu so bili rezultati nični, v Etijopiji so Kopti do nedavnega itak predstavljali dobro polovico prebivalstva, sedaj pa so jih muslimani prehiteli. V Eritreji, kjer je bilo razmerje moči vzporedno z etijopsko, je po odcepitvi te obmorske dežele od Etijopije, vlada vsilila prekinitev vezi domače koptske cerkve z aleksandrijsko centralo, da bi ne preko nje prihajale tudi politične pobude etijopskega izvora. Aktivnost papeža Šenude je bila zelo intenzivna med vladavino egiptovskega predsednika Sadata. Tako moteča, da ga je Sadat leta 1981 interniral v samostan sv. Bišoja (imenujejo ga tudi »rdeči samostan«), zgrajenega v oazi, ki se nahaja v depresiji zahodno od Kaira. Sadata so ubili leta 1982, nov predsednik Mubarak pa se je na Šenudo spomnil komaj leta 1985 in ga dal izpustiti na prostost. Kljub temu, da se kopt-ska cerkev v Egiptu večkrat znajde pod udarom, ni popolnoma enotna v svoji strategiji. Dejstvo, da je na papeškem mestu ista oseba že 40 let, pomeni, da ena cela generacija ni prišla do besede. Vsaj v taki meri, da bi iz novih misli nastale nove pobude. Večkrat se v krogu kopt-ske inteligencije odprejo ostre debate o tem, če mora biti cerkev vir duhovne oskrbe ali pa tudi akter na politični sceni. Vsaj del mlajše generacije koptskih teologov se zavzema za poudarek na duhovnosti. Sam Šenuda je večkrat potegnil poteze, ki so zagrenile vernike. Ni bil posebno oster do oblasti ob sicer blagi uvedbi osnov šarjatskega (koranskega) prava v splošno zakonodajo, kar mnogim koptom v družinskih odnosih povzroča preglavice. Kljub očitnemu a prikritemu zatiranju Koptov, je večkrat omenil potrebo po previdnosti, da bi se ne preveč izzivalo muslimane. Nenazadnje je malomeščanska stranka Wafd, ki združuje pretežno Kopte, na zadnjih volitvah nastopila v zameno za nekaj poslanskih mest v parlamentu in tako vsaj delno ovrednotila »demokratičnost« egiptovskega političnega sistema, ki se brez izjeme izraža z »bolgarskimi« večinami. Včasih dvoumno obnašanje papeža Šenude neti po eni strani teološke razprave v sklopu same koptske cerkve, po drugi pa draži protivladna stališča pripadnikov muslimanske bratovščine, ki ima svoj idejni center v univerzi in mo-šeji al-Ahzar. Po prvem atentatu v Alek-sandriji in dokaj množičnim protestom Koptov, so iz krogov skrajnežev, ki so jih neizbežno označili za podružnico al-Kai-de, prišle grožnje, da je nasilje proti kristjanom komaj na začetku. Ob prisotnosti premočnega nasprotnika (vladne stranke) bi se v Egiptu ljudska jeza in zamorjenost prebivalstva utegnili sprevreči v medver-sko nasilje. Če bo to nasilje tudi protiv-ladno, se utegne položaj zaostriti. Najbolj verjetno pa je, da se bodo med seboj tepli reveži. Kopti, kot višje izobraženi, so bili do nedavnega dobro zastopani v državni birokraciji in v gospodarskih podjetjih. Njihov višek je predstavljal nekdanji egiptovski zunanji minister Butros Butros Ga-li, ki je politično kjariero zaključil kar kot generalni tajnik OZN. Koptski muzej v Kairu Čeprav se Egipt obišče zaradi piramid in Tutankamona, je skok v Koptski muzej več kot priporočljiv, saj odkriva poleg tamkajšnjih eksponatov široko obzorje na številne druge objekte, ki so raztreseni po dobrem delu države. Ena od značilnosti koptske umetnosti so reliefi izdelani na kamnu, lesu ali slonovini. Veliko je ikon, gobelinov, starih rokopisov in keramike. Koptsko središče ima še eno prednost nad običajno kairsko ponudbo. V njem vlada neka spokojnost, ki odvrača nadležne ponudnike spominkov in drugih nepomembnih storitev. Dosegljiv je s podzemno železnico (Old Cairo - Mari Girgis), ki ima prav ob muzeju postajo. leti ffifá Le ti, Primorski dnevnik. Primorski dnevnik je edini dnevnik v zamejstvu. Edini, ki vas vsako jutro Čaka pred domačimi vrati. Edini, ki vam vsakodnevno prinaša novice iz okolice in vesti s sveta. V enem samem poletu. Primorski dnevnik leti. »T • V • • V • • Vpis naročnin po znizani ceni do 31. januarja 2011. Pohitite! Vsem naročnikom sporočamo, da znaša znižana naročnina za leto 2011 215,00 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2011. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,70 evra! Vsi naročniki bodo časopis prejemali na dom brezplačno! Brezplačno bodo tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Ne zamudite priložnosti. ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu Znižano naročnino za leto 2011 se lahko plača do 31.1.2011: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo: > na pošti na račun Št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici št. računa: IT48 E 05484 12401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: IT80 O 05484 02200 004570422289 Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 Zadružna kraška banka št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici APrimorski r dnevnik 1 6 Nedelja, 23. januarja 2011 NEDELJSKE TEME Od leve minister Židan, državni sekretar Jesih in predstavniki Kmečke zveze na četrtkovem zasedanju Komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu v Ljubljani bobo / KOMISIJA DRŽAVNEGA ZBORA ZA ODNOSE S SLOVENCI V ZAMEJSTVU Slovenija naj slovenskemu kmetijstvu v zamejstvu zagotovi potrebno pomoč * " Komisija Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je četrtkovo sejo v celoti posvetila položaju kmetijstva in slovenskih kmetov v zamejstvu in njihovemu sodelovanju s Slovenijo. Zamejske kmete so zastopali predstavniki deželne Kmečke zveze iz Trsta, Skupnosti južnokoroških kmetov iz Celovca in Razvojne agencije iz Monoštra na Madžarskem. Položaj slovenskega kmetijstva v Italiji, Avstriji in na Madžarskem je podrobno predstavil predsednik komisije Miro Petek, ki je pri tem še zlasti poudaril težave, s katerimi se slovenski kmetje v sosednjih državah (predvsem v Italiji in na Madžarskem) srečujejo zaradi omejitev v zvezi z evropskim omrežjem varovanih območij Natura 2000. Slovenski minister za kmetijstvo Dejan Zidan pa je svoj poseg osredotočil na pomen sodelovanja med zamejskim kmetijstvom in Slovenijo. Ker je na ministr- skem položaju šele krajši čas, se je doslej podrobneje seznanil s položajem slovenskih kmetov v Furlaniji-Julijski krajini in na Madžarskem, medtem ko ga obisk na avstrijskem Koroškem še čaka. Dejal je, da obstajajo številne možnosti za tesnejšo povezavo s Slovenijo predvsem na področju turizma, promocije in svetovanja. O pomenu kmetijstva za zagotavljanje poseljenosti območja, kjer zgodovinsko živijo slovenski kmetje v sosednjih državah, pa je spregovoril državni sekretar v Uradu za Slovence v zamejstvu in po STROKOVNI NASVETI Bakterijski ožig preteča nevarnost za aktinidijo Čeprav pri nas ne gojimo aktini-dije (ACTINIDIA CHINENSIS) v strnjenih nasadih, je pa zelo razširjena in cenjena sadna vrsta, saj je prisotna v mnogih sadnih vrtovih. O bolezni in škodljivcih te rastline se malo piše, ker so na njej primeri obolelosti ali škode razmeroma maloštevilni in skromni po obsegu. V zadnjih dveh letih pa se v Italiji na tej kulturi naglo širi bolezen, znana z imenom »bakterijski ožig aktini-dije«. Največ primerov so zabeležili v deželi Lacijo, zaskrbljujoče pa se je razširila tudi v Piemontu, Emiliji - Ro-magni in Venetu. Pri nas zaenkrat še ni prisotna. Ker pa ne gre zanemarjati možnosti, da se pojavi tudi v naših krajih, ne bo odveč, če seznanimo naše gojitelje te kulture o znakih, po kateri je bolezen spoznavna in o ukrepih, preventivnih in kurativnih, za njeno zatiranje. Bolezen povzroča bakterija Pseudomonas syringae pv. actinidinae, ki napada na rastlini, kot izhaja iz dosedanjih opazovanj, mlade lističe v pomladanskih mesecih. Po začetnem napadu listov se bakterija preseli v poganjke in povzroči njihovo venenje. Nato se razširi v enoletne veje in jih okuži. Po olesenelih vejah pa se počasi in težko premika. Iz okuženih rastlin se bolezen z dežjem in vetrom razširi na neokužene, tudi če je med njimi večja razdalja. V poletnih mesecih se pojavljajo na deblih aktinidije rakaste tvorbe, na katerih so pogosto prisotni izcedki, ki so znak močnega napada bolezni. Ti znaki so prisotni tudi po obiranju plodov vse do zimskega časa, ko rastlina zaradi hujšega napada, lahko umre. Kako se borimo proti bakterijskemu ožigu? Najuspešnejše je preventivno ukrepanje, tako da odstranimo obolele rastline in s tem žarišče okužbe. Po rezi obolelih rastlin razkužimo sredstva, ki jih uporabljamo pri tem opravilu in tako preprečimo ali vsaj upočasnimo širjenje ožiga. To dosežemo tudi z razkuževanjem rezov z uporabo bakrenih pripravkov v zimskem času in bakteriricidov v pomladanskih in poletnih mesecih. Glede na to, da se z zimskim rezanjem pojavijo najpogostejši primeri prenašanja bolezni, je priporočljivo opraviti v tem času dva škropilna posega: prvega tik pred rezanjem, drugega pa takoj po njem. V obeh primerih uporabljamo bakrove pripravke. Glede števila škropilnih posegov v pomladansko poletnih mesecih pa svetujejo strokovnjaki na osnovi dosedanjih izkušenj, da se ti opravijo v primeru hudih napadov bolezni v kratkih časovnih razmikih (8-10 dni). Strokovnjaki tudi opozarjajo, da je treba te posege opraviti pred dežjem, da se na ta način zmanjšajo možnosti prenosa bolezni. Svetovalna služba Kmečke zveze v sodelovanju z ZKB svetu Boris Jesih, ki je še poudaril, da ima pri tem važno vlogo sodelovanje Slovenije. Kot eno od konkretnih oblik sodelovanja z matico velja omeniti sodelovanje deželne Kmečke zveze iz Trsta od 21. do 30. januarja na Zelenem tednu v Berlinu, kjer se KZ predstavlja v skupnih prostorih Slovenije. V nemški prestolnici se KZ predstavlja s turističnimi kmetijami in tipičnimi proizvodi iz vseh treh pokrajin FJK, kjer živijo Slovenci. Predsednik KZ Franc Fabec je ob predstavitvi položaja slovenskih kmetov in kmetijstva v Furlaniji-Julijski krajini tudi poudaril, da je sodelovanje s slovenskim kmetijskim ministrstvom in tudi Kmetij-sko-gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS) zelo dobro. V zvezi s tem je opozoril, da je glede Nature 2000 zelo važno usklajevanje med institucijami na obeh straneh meje, saj to omrežje zadeva kmete vzdolž celotne meje med Italijo in Slovenijo. Zato je zelo pomembno, da se pripravijo skupni načrti za kmetijski razvoj na tem območju, je še dejal. V razpravi sta se oglasila tudi predsednik Skupnosti južnokoroških kmetov Štefan Domej in vodja Razvojne agencije iz Monoštra Andreja Kovač, ki sta vsak s svojega zornega kota predstavila položaj slovenskega kmetijstva v Avstriji in na Madžarskem, oba pa sta se strinjala, da je za nadaljnji razvoj zelo važno tesno sodelovanje s Slovenijo. Ob poslancih, ki so člani komisije, so v razpravo posegli tudi Vladimir Vre-mec, ki je spregovoril o položaju in problemih Agrarne skupnosti, predsednik KGZS Ciril Smerkolj, ki je omenil tudi primerjavo norm v obeh državah in iskanje najboljših rešitev, ter deželni svetnik Igor Gabrovec, ki je med drugim podprl predlog KZ, da se tudi s pomočjo Slovenije pride do dogovora z Deželo FJK za ustanovitev nekakšnega posebnega »rotacijskega« sklada, iz katerega bi lahko kmetovalci, ki so sicer že dobili javne prispevke, dobili tudi posojila za razvoj svojih kmetijskih dejavnosti pod ugodnejšimi pogoji, kot veljajo na bančnem trgu. Komisija je na koncu med drugim tudi predlagala slovenski vladi, da se na pogovorih z italijansko stranjo na vseh nivojih opozarja, da morajo biti ureditveni načrti znotraj Nature 2000 v tržaški pokrajini, na Krasu in v Brdih izdelani tako, da se ohrani in omogoči razvoj kmetijstva v FJK. (rg) RAZLIČNI VZROKI Zakaj sadno drevje ne rodi Včasih se zgodi, da imamo sadno drevo, ki ne rodi. Za to so lahko krivi različni faktorji. Najbolj pogost vzrok, da nimamo proizvodnje v sadnem vrtu, je prisotnost samoneoplodnih sort. Sadna drevesa se delijo v samooplodna in samoneo-plodna. Pri samooplodnih rastlinah se cvetovi iste sorte med seboj oplodijo. V to skupino spadajo trta, breskev in marelica ter nekatere sorte oreha, slive, češnje in višnje. Med samoneoplodne sadne vrste prištevamo v glavnem jablano, hruško in toskanske sorte oljk. Ta problem najhitreje rešimo, da v času cvetenja postavimo nekaj vejic sorte opraševalke v vazo z vodo v bližino samoneoplodnega drevesa. V primeru jablane, hruške in marelice je vsaka sorta primerna. V primeru češnje in slive pa moramo izbrati sorto, ki je skladna z našo. Dolgoročna rešitev pa je, da posadimo sorto opraševalko. Pri oljki je na primer znana opraševalka pendolino, pri hruški vilja-movka, stanley pa je opraševalka za slive. Pri jablanah gre navesti, da se sorti stark in golden dobro opra-šujeta med seboj. Lahko tudi kako sorto precepimo v sorto opraševalko. Včasih je vzrok, da sadna drevesa ne rodijo, odsotnost žuželk opraševalk v bližini. V tem primeru je dobra rešitev postavitev v času cvetenja panj v naš sadovnjak. Pri oljkah pa čebele nimajo nobene važnosti, saj je oljka vetrocvetna rastlina in se torej oplo-juje le s pomočjo vetra. Vzrok, da sadno drevo ne obrodi, so lahko tudi nekatere bolezni ali škodljivci, ki napadejo cvetove ali mlade plodiče. Med boleznimi omenimo mo-nilijo, ki napade cvetove koščičarjev. Med škodljivci pa omenimo grizlice in jablanovega cvetožerja. Gri-zlice (rod Hoplocampa) napadejo male plodove jabolk, hrušk in sliv. Njihove ličinke zvrtajo rov v male plodiče in pojedo sredino, kjer pustijo iztrebke. Plo-diči zaradi tega odpadejo. Jablanov cvetožer (Ant-honomus pomorum) je 5 mm majhen hrošček ril-čkar temne barve. Največjo škodo delajo ličinke, ki popolnoma pojedo notranjost cveta. Pomanjkanju proizvodnje pri sadnem drevju je včasih krivo tudi znatno znižanje temperatur v času cvetenja. V času cvetenja je sadno drevo najbolj občutljivo na pozne pozebe. Zmrznejo brsti, predvsem pa pestič. Plod se zaradi tega ne more razviti. Pečkarji ob cvetenju vzdržijo do -2 stopinj in ob komaj nastalem plodiču do -1 stopinj. Pečkarji so nekoliko bolj odporni pozebam, tudi ker cvetijo nekoliko pozneje. Bolj je podnebje pred pozno pozebo toplo in milo, bolj je škoda večja, saj ugodno podnebje spodbu- di prebujanje rastline. Če močna pozeba nastopi, ko je mali plodič komaj razvit, slednji odpade. Večji sadjarji v primeru temperatur pod lediščem v času cvetenja zalijejo rastline. Veje poledenijo in ker led ob tvorbi odda toploto, se temperatura pod ledom ne preveč zniža. Na podoben način led brani rastline, če zalivamo tla pod sadnim drevjem. Če pa imamo le nekaj rastlin, jih lahko pokrijemo s pajčevinastim vlaknom. Rastline posadimo v gričevnatem zemljišču, na zahodni ali jugo-zahodni legi. Vzgojno obliko vzpostavimo čim više. Obrezujemo le konec zime, da zakasnimo cvetenje za nekaj dni. Obdelana površina pod rastlinami brani pred poznimi pozebami. Isto velja, če pod rastlinami pokosimo. Nevarnost pozeb se zniža v primeru vlažnih tal. Ziva meja ali zid v smeri severovzhod brani rastline pred burjo. Pred sajenjem sadnih dreves izbirajmo sorte, ki pozno cvetijo. Mandljevec je še posebno občutljiv na pozne po-zebe, saj je prvi, ki cveti. Oljka pozno brsti in cveti, zato se v glavnem izogne poznim pozebam. Včasih sadno drevo ne rodi, ker ni prišlo do cvetenja. To je po navadi le začasen problem. To se lahko zgodi takrat, ko cepič izberemo iz premlade ali pre-bujne rastline ali ko se rastlina razvije iz podlage. Lahko je vzrok, da nimamo pridelka, izmenična rodnost, ko prvo leto rastlina obilno rodi, naslednje leto pa rodi malo ali nič. To je sicer odvisno od sorte, mi pa na to lahko vplivamo tako, da v letih, ko je proizvodnja obilna, zelo malo obrezujemo, v letih pa, ko je proizvodnje malo, dosti obrezujemo. Če pa redno in pravilno obrezujemo vsako leto, izmenično rodnost zelo omilimo. Veliko pomaga tudi redčenje plodov. Za konec bomo na kratko opisali razne vzroke, zakaj oljka ne rodi. Rastlina je lahko preveč bujna. V tem primeru obrezujemo zelo malo. Če namreč dosti obrezujemo, bo rastlina reagirala z obilno proizvodnjo novih poganjkov. Pogost vzrok je tudi, da v bližini toskanskih sort nimamo sorte opraševalke. V teh primerih poskrbimo za posaditev sorte pendo-lino, ki je dobra opraševalka. Vzrok pomanjkanju proizvodnje pri oljki je lahko tudi pomanjkanje bora. To negativno vpliva na kakovost cvetnega prahu in na vitalnost jajčne celice, ki bo zrasla v plod. Pomanjkanje bora točneje ugotovimo z listno analizo. Problem uspešno rešimo, če pred cvetenjem škropimo z borovimi pripravki. Tudi napad oljčne kozavo-sti lahko negativno vpliva na proizvodnjo oljke. Bolezen uspešno zatiramo z bakrovimi pripravki v spo-mladnem ali v jesenskem času. Magda Šturman / NEDELJSKE TEME Nedelja, 23. januarja 2011 17 Na sliki; ortvoritveno zasedanje konference v južnoafriškem mestu Bloemfontein MEDNARODNA KONFERENCA O PRAVNIH VPRAŠANJIH JEZIKOV V Južni Afriki 11 uradnih jezikov, ampak angleščina je »bolj« uradna Bojan Brezigar VBloemfonteinu v Južni Afriki se je v začetku novembra odvijala mednarodna konferenca o pravu in jezikih, na kateri pravniki in drugi strokovnjaki, ki se ukvarjajo z jeziki - pretežno gre za vprašanja manjšin - vsako drugo leto izmenjujejo mnenja in znanje o obravnavanju vprašanju, ki postajajo v zadnjih letih vse bolj kočljiva. To velja predvsem za Afriko, kateri je tokrat namenjen levji delež konference, kar je seveda naravno, glede na dejstvo, da se konferenca odvija na črni celini. Osrednji problem letošnje konference, katere glavni pobudnik je Mad- narodna akademija za jezik in pravo s sedežem v Kanadi, organizator pa vselej gostujoča univerza, je bil odnos afriških držav do avtohtonih jezikov. Ta odnos je večplasten, saj so številne afriške države priznale uradnost krajevnih jezikov (v Južni Afriki je tako 11 uradnih jezikov), dejansko pa promovirajo angleščino kot glavni jezikovni standard. Razlogov za to je več, predvsem pa so na kongresu izstopali trije. Pravzaprav sta izstopala dva, ampak tretji je lebdel nad razpravo in je bil vseskozi jasno zaznaven. Prvi razlog je banalen, saj ga poznamo vsi. Angleščina je jezik mednarodnega gospodarstva in je zato ne- kakšen ključ za pot do uspeha. Če ne obvladaš angleščine, imaš zaprta številna vrata in je malo možnosti, da se prebiješ na vrh družbe. Zato je razumljivo, da številne države spodbujajo učenje tega jezika in to počenjajo na najbolj banalen način, tako, da angleščino postavljajo na raven edinega uradnega jezika oziroma pogovornega jezika, to9rej prvega med uradnimi jeziki. Drugi razlog izhaja in stanja v posameznih državah, kjer živi veliko narodov - marsikdo še vedno govori o plemenih, vendar sam ta izraz odločno odklanjam - ki govorijo različne jezike. Ti narodi so bili v zgodovini pogosto sprti med seboj, prihajalo je tudi do hu- dih vojn s tisoči žrtev. Ker vemo, da je jezik eden bistvenih identifikacijskih elementov vsakega naroda, je torej standardizacija na ravni angleščine dobra kompromisna rešitev in tudi popotnica za večjo notranjo kohezijo in politično stabilnost posameznih držav. Tretji razlog pa zadeva specifično Južno Afriko in sosednjo Namibijo. V času apartheida je južnoafriški režim, ki je do leta 1990 vladal tudi Namibiji (takrat se je imenovala jugozahodna Afrika) močno uveljavljal afrikaans, jezik Burov, ki izhaja iz holandščine. Zaradi obveze pouka jezika afrikaans v šolah za temnopolto prebivalstvo je prišlo v 80. Letih tudi do znanega upora v predmestju Johannesburga Sowetu. Z uveljavljanjem angleščine na škodo afrika-ansa prihaja tako do nekakšnega maščevanja (beseda je ostra in uporabljam jo zgolj zaradi razumevanja) nad jezikom, ki je veljal za jezik apartheida. In tako je eden izmed diskutantov, sodnik Louis Harm, podpredsednik vrhovnega prizivnega sodišča, dejal, da je v Južni Afriki sicer enajst uradnih jezikov, vendar je angleščina »bolj uradna« kot ostali jeziki. Vsaka jezikovna politika v primeru večjezičnih držav temelji na kompromisih, kompromisi pa niso nikoli zadovoljivi. Južnoafriški sodni sistem sicer priznava večjezi-čnost, vendar na primer ustavno sodišče zahteva od strank, da predhodno napovedo, v katerem jeziku bodo govorile, da pravočasno poiščejo prevajalca oziroma tolmača. Prevodni pisnih besedil pa niso uradni in tako je Harm kot primer navedel, da mora ustavno sodišče sodbo, ki jo on napiše v afrika-ansu ocenjevati na osnovi neuradnega prevoda. Ta problem je z drugega zornega kota osvetlila Kate Chosi, odvetnica na vrhovnem sodišču Južne Afrika. Poudarila je, da ima vsakdo pravico do pravičnega sojenja. Južnoafriška ustava določa, da je treba vse izjave prič in obtožencev zapisati v izvirniku, temelj pravičnega sojenja pa je, da vse stranke v postopku natančno razumejo vsa dogajanja. S prevajanji so vselej težave in, čeprav je razumljivo, da tranzicija terja svoj čas, bi bilo treba po njenem mnenju poiskati rešitve, ki bi vsem zagotavljale pravično sojenje. Taka rešitev bi bila lahko etnična sestava sodnih zborov, ki bi omogočala enojezične razprave, seveda v primerih, ko vse strani v postopku govorijo isti jezik; takih primerov pa je zelo veliko. Takim rešitvam pa se oblasti izmikajo in vse kaže, da južnoafriški sodni sistem drsi v angleško enojezičnost. Podobno se dogaja s policijo. Ustava in zakonodaja določata, da morajo biti vsa javna sporočila v najmanj dveh jezikih, pri čemer ne določa, za katere jezike gre. Nekako naj bi veljalo pravilo, da morajo biti sporočila v angleščini in v jeziku, ki je najbolj v rabi v kraju, na katerega se nanaša sporočilo. Profesor Nelson Musehane iz mesta Venda na severu države pa je opozoril, da tega določila marsikje ne spoštujejo. Kot primer je navedel policijske oblasti v se- verni pokrajini Limpopo, kjer je policijski komisar izdal vsem policijskim postajam navodilo, da svoja sporočila objavljajo samo v angleščini. Gre za izrazito kršitev ustave, ki je v 6. lenu povzdignila afriške jezike na raven uradnih jezikov, pa tudi za kršitev določil o svobodi izražanja in o prepovedi diskriminacije glede na jezik. Težnjo po uveljavljanju angleščine kot edinega jezika v sodnih postopkih je potrdila tudi profesorica Ellen Lombard, ki poučuje afrikaans na pravni fakulteti v Pretoriji. Problem pravnega izrazoslovja je zelo kompleksen in jezik afrikaans se je v desetletjih po drugi svetovni jezik uveljavil kot učinkovit pravni jezik. Terminološko je dodelan, obstajajo vsi specialistični izrazi in tudi v zadnjih letih je bilo izrazoslovje posodobljeno. Kljub temu ga uporablja čedalje manjše število ljudi in v primeru njegove fakultete je razmerje porazno: 6.000 študentov se je opredelilo za angleščino in samo 500 za afrikaans. Tako upada tudi število pravnih študij in drugih strokovnih publikacij v tem jeziku. Namesto da bi vlada vlagala primerna sredstva v uveljavljanje vsaj največjih jezikov temnopoltega prebivalstva Južne Afrike, dopušča, da sodni sistem naglo drsi v enojezičnost, seveda v angleščini. Stanje je porazno tudi na področju šolstva. Profesor na univerzah v Stel-lenboschu in Pretoriji je analiziral šolski sistem in svojo analizo začel z ugotovitvijo, da Južna Afrika ne bo postala razvita država vse dokler ne bodo razviti tudi južnoafriški jeziki. Zaskrbljujoč je podatek, da je samo 22 odstotkov otrok, ki so leta 1994 vstopili v prvi razred osnovne šole, leta 2006 končalo 12. stopnjo obvezne šole. Rezultat je tako porazen, ker se uveljavlja splošna težnja k pošiljanju otrok v angleško šolo. V pokrajini Western Cape, kjer je samo 5,8 odstotka prebivalstva po rodu Angležev, obiskuje angleške šole 70 odstotkov otrok. Tem otrokom bi bilo treba vsaj v začetnih razredih zagotoviti pouk v maternem jeziku, do tega pa ne prihaja ne samo zaradi izbire staršev, ampak tudi - in morda predvsem - zaradi neustrezne šolske politike, saj za afriške jezike primanjkujejo tako učitelji kot šolski pripomočki, poleg tega pa vlada potihoma podpira politiko angli-cizacije kot prehoda na ekonomsko uspešnejši jezik. Namesto tega bi bila potrebna ustrezna jezikovna politika, ki bi vsem otrokom omogočila, da brez travmatičnega preskoka na nepoznan jezik v prvem razredu osnovne šole pridobijo ob koncu obvezne šole znanje v treh afriških jezikih, kar bi dejansko dvignilo njihovo raven, odprlo bi jim nove perspektive in ne bi poteptalo njihove jezikovne identitete. Taka politika bi terjala tudi dodatne ukrepe, ki bi družinam zagotovile pertspektivo zaposlovanja; zadostovalo bi, da bi za zaposlitev v javnem sektorju terjali znanje najmanj dveh ali še bolje treh jezikov. Ampak do takih ukrepov bo pot še zelo dolga, tudi zato, ker nič ne kade, da bi se država za to opredeljevala. Kongo in Mozambik, dva primera različnega odnosa kolonizatorjev do krajevnih jezikov Kolonizacija ni imela v vseh afriških državah enako uničevalnih posledic pri odnosu do krajevnih afriških jezikov. Nekatere države, predvsem Francija, so težile k popolni asimilaciji prebivalstva, druge, med katerimi tudi Anglija, pa so pri tem vprašanju pristajale na ohranjanje krajevnih govoric, čeprav jim niso priznavale velike vloge, sploh nobene vloge pri državni upravi. Na južnoafriški konferenci sta bila med drugim predstavljena dva primera, predvsem iz zgodovinskega vidika, ki sta morda nekoliko manj poznana, vendar jasno kažeta na ta dvojni pristop do jezikovnega vprašanja kolonij. Prvi primer je nekdanji Belgijski Kongo, sedanji Kongo Kinšasa, ki ga je predstavil belgijski zgodovinar Michael Meeuwis z univerze v Gentu. Odnos Belgije do jezikovnega vprašanja Konga je označil s politiko prilagodljivosti, ki temelji na prilagajanju organizacije kolonij krajevnim razme- ram, upoštevajoč tudi krajevne jezike. Belgija torej ni »izvozila« upravne, politične in sodne strukture v pridobljeno kolonijo. Njen odnos do Konga je Meeuwis razdelil v dve fazi. Prva faza zadeva obdobje od leta 1885 do leta 1909. Takrat se je v Kongo preselilo veliko prebivalcev Belgije, ki jo je že takrat sestavljalo fran-kofonsko in flamsko prebivalstvi. Vsi ti ljudje niso obvladali francoščine, ki je bila v Belgiji uradni jezik, kar je bil pomemben razlog pri uveljavljanju jezikovne politike v koloniji. Svoje je naredila tudi katoliška cerkev: misijonarji so se ukvarjali s pokristjanjevanjem in ne z asimilacijo. Pomembno vlogo so imeli Flamci, ki so bili izraziti nacionalisti, po drugi strani pa niti belgijska vlada, ki je bila takrat izključni plen Frankofonov, ni želela preveč poudarjati francoščine, ker se je bala prevelikega vpliva bližnjih francoskih kolonij oziroma interesov Francije. Nenazadnje pa je bila prisotna tudi prikrita tež- nja Flamcev, da bi se povezali z Buri v Južni Afriki z namenom, da bi bila Afrika od ekvatorja do Rta dobre nade nekakšna flamska zveza ali celo država. Iz vseh teh razlogov v Kongu ni prišlo do jezikovne standardizacije in do politike asimilacije prebivalstva. Po prvi svetovni vojni pa je pomembno vlogo odigral belgijski politik Louis Franck, ki je bil od leta 1918 do leta 1924 minister za kolonije. Franck je bil Flamec in izrazit zagovornik flamskih zahtev po priznavanju pravic. Franck se je tako spretno premikal med izgovori, na primer, da bi bilo poučevanje francoščine predrago, in med strateškimi interesi velesil; Angleži in Američani so nasprotovali prevelikemu profiliranju Francije v Afriki. Franck se je tudi bal, da bi se v Kongu oblikovala nekakšna belopolta afriška elita, ki bi zaradi bogastva te države hotela prevladati tudi v Belgiji, nenazadnje pe je treba poudariti, da je bil Franck rasist in je bil prepričan, da temnopolto prebivalstvo ni združljivo z belo civilizacijo. Tako je prevladala odločitev, da izberejo eno izmed krajevnih govoric in jo določijo za uradni jezik; lingala in svahili sta bila izbrana v ta namen, ker so bile jezikovne razlike v državi prevelike, da bi si lahko omislili standardizacijo enega samega jezika. Popolnoma drugačna pa je bila politika Portugalcev v Mozambiku, kjer so po francoskem modelu uvedli portugalščino kot edini uradni jezik. O tem vprašanju je govoril južnoafriški sociolingvist Michel Lafont. Portugalska je prebivalstvo asimilirala in pri tem uporabila vsa sredstva; med drugim tudi prisilno delo, nekakšno suženjstvo, katerega so bili oproščeni tisti, ki so se naučili portugalščine. Pomembno vlogo je imela tudi Cerkev, ki se je, v razliko od Konga, aktivno vključila v asimilacijsko politiko. »Asimilados«, kot so pravili domačinom, ki so opustili krajevne jezike in se naučili portugalščino, so uživali velike pravice. V razliko od ostalih prebivalcev so lahko obiskovali obvezno šolo in prejeli končno spričevalo, ki jim je odpiralo pot v državno administracijo. Kasneje je portugalski diktator Salazar celo prepovedal učenje afriških jezikov v šolah. Katoliške šole so postale asimilacijski stroj, protestantske šole, kjer je pouk potekal v angleščini, pa so morali zapreti, ker niso imeli ustreznih učiteljev, da bi poučevali v portugalščini, ki je postala edini dovoljeni učni jezik v državi. Ko je kasneje osvobodilna organizacija FRELIMO (Fronta za osvoboditev Mozambika) prevzela oblast v državi po razglasitvi neodvisnosti, tega jezikovnega stanja ni spremenila: vsi njeni kadri so se šolali v portugalskih šolah. V ustavi so leta 1960 razglasili portugalščino za uradni jezik in šele leta 1998 so bili na zahtevo prebivalstva krajevni afriški jeziki vključeni v šolske programe, leta 2010 pa je ministrstvo za kolturo oblilkovalo jezikovno politiko, ki je prvič vključevala tudi avtohtone jezike. (bbr) Št. 126 i.podlistek * . -M. r . qorica@ssorq.eu - iS M-mi.V-.Kl -^H.uHrnf; 23. 1. 2011 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA Občni zbor ZCPZ - Gorica Prejšnji teden, v četrtek, 13. januarja, je potekal v komorni dvorani Kulturnega Centra Lojze Bratuž občni zbor Združenja cerkvenih pevskih zborov - Gorica. Udeležilo se ga je 43 delegatov, ki so predstavljali 25 zborov. Srečanje je uvedel podpredsednik Zdravko Klanjšček, kajti profesorica Lojzka Bratuž, dosednja predsednica, je na zdravljenju in ni mogla prisostvovati. Po uvodnem pozdravu in voščilu profesorici Bratuž za naglo okrevanje, je Klanjšček prebral njeno pismo, namenjeno občnemu zboru. Sledilo je poročilo Alberta Devetaka z razmišljanjem o prehojeni poti, prikazom raznih problematik in z nekaterimi predlogi za morebitne ukrepe. Po tem posegu so sledili pozdravi in voščila gostov: pokrajinskega predsednik SSO-ja za Goriško Walterja Bandlja, predsednice ZSKP Franke Padovan in predsed- nice KC Lojze Bratuž Franke Žgavec. Vsak od njih je povedal tudi misel o poslanstvu, ki ga Združenje izvaja, se zahvalil za vztrajnost pri delu v takih težkih časih, spodbudil k nadaljevanju s še večjim zagonom in voščil profesorici Bratuž, da bi se čimprej vrnila med nas. Sledila je zanimiva diskusija, v katero so posegli številni prisotni. V nadaljevanju je občni zbor izvolil nov izvršni in nadzorni odbor. Prvega sestavljajo Bandelj David, Bertinazzi Dario, Bu-tkovič Mirko, Čevdek Damijana, Gereon Martina, Hlede Martina, Klanjšček Jurij, Kovic Nadja, Terčič Marko, Valentinčič Martina in Zavadlav Tiziana; drugega pa Mučič Karlo, Paulin Damijan in Franka Žgavec kot efektivni, Brumat Luca in Corsi Marilena pa kot nadomestna člana. Večer se je zaključil s pozdravom Zdravka Klanjščka, ki je zaželel novemu in pomlajenemu odboru, ki se bo moral spoprijeti s številnimi izzivi, veliko uspeha pri svojem bodočem delu. trst Radijski oder obvešča, da bo v nedeljo, 23. decembra, na sporedu Gledališkega vrtiljaka predstava ZELIŠČA MALE ČAROVNICE v izvedbi Lutkovnega gledališča Maribor. Prva predstava bo ob 16. uri (red RIBICA), druga ob 17.30 (red ŽELVA). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. Društvo slovenskih izobražencev vabi v ponedeljek, 24. januarja, na srečanje "Podobe Kosmačevega življenja in dela. Pogovor ob stoletnici rojstva." Sodelujejo: publicistka Alenka Puhar, literarna zgodovinarka mag. Marija Merci-na in pisatelj Saša Vuga. V Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Začetek ob 20.30. i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 370846, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: zcpz_gorica@libero.it Dramski odsek PD Štandrež Zaključek »10. Abonmaja« z novo premiero Božidar Tabaj Prihodnjo soboto in nedeljo bo v župnijskem domu »Anton Gregorčič« v Štandrežu zadnja premierna predstava 10. Abonmaja ljubiteljskih gledaliških skupin. Oba prireja Dramski odsek Pd Štandrež. O tem smo se pogovorili z Božidarjem Tabajem, ki je duša dramskega odseka. Kaj nam lahko poveš o novi premieri? To je najuspešnejša komedija angleškega dramaturga, komediografa in gledališkega igralca Raya Cooneya. Originalen naslov je »Run for your wife«. Dosegla je zavidljiv uspeh, saj je bila celih devet let neprekinjeno na londonskih odrih. Časovno je precej dolga in zahteva visok ritem igranja, zabava in smeh pa sta zagotovljena. Kako so potekale priprave? Začeli smo oktobra in delo pripeljali do konca, kljub kakšni zamudi. Z nami nastopata igralca iz Šempetra in Vrtojbe, kar potrjuje, da smo »brezmejna« odrska skupina in to nam je v ponos. Glede kostimov smo se obrnili na NŠG v Novi Gorici, s katerim imamo dobre odnose. Kako je bilo z režiserjem? Igro je režiral Jože Horvat, z njim sodelujemo že več let. Hvaležni mu moramo biti, ker nam pomaga tudi pri drugih opravilih na odru. Za prevod je poskrbel Milan Jesih. S to premiero zaključujete 10. Abonma gledaliških skupin. Kako ocenjujete sezono? Ocena je odlična. V desetih letih je število abonmajev rastlo. Za to 10. izvedbo smo imeli od začetka vse razprodano in zmanjakalo nam je kakšnih pedeset prostorov. Žal jih župnijski dom ne premore. Naša gledališka ponudba je torej cenjena in poznana. Dodal bi, da se izpopolnjujejo tudi naši stiki s celotnim slovenskim prostorom, kar se kaže tako pri naših gostovanjih, kot tudi pri skupinah, ki prihajajo v Štandrež. Zadruga Most • • v Kritičen Beneški dnevnik Na koncu lanskega leta je, kot priloga božične številke štirinajstdnevnika «Dom», že sedmič izšel «Beneški dnevnik», ki ga izdaja zadruga Most in je napisan v domačem, slovenskem narečju Ne-diških dolin. Dnevnik je sad dela Morena Toma-setiga. Bogatijo ga pregovori, kratke pravljice, prepisane iz starih Trinkovih koledarjev, kulinarični recepti, stripi in risbe. Uredil ga je Giorgio Banchig, grafično ga je oblikovala Tuuli Nevasalmi, recepte pa je napisala Loretta Primosig. Vsaka izdaja Beneškega dnevnika je doslej bila posvečena posebni temi. V letošnji se govori o načrtih v Nediških dolinah. O tistih, ki so jih v letih udeja-nili, o tistih ki se še izvajajo in o tistih, ki ostajajo le na papirju, niso bili uresničeni in vprašanje je, če sploh bodo izvedeni. Ustrezna in tozadevna besedila je napisal Moreno Tomasetig, ki je obenem tudi avtor risb in stripov. Med uresničenimi načrti so v Beneškem dnevniku omenjene dvojezična šo- la in Beneška galerija v Špetru, koča Dom na Matajurju, Senjam beneške pesmi na Liesah, Postaja Topolovo, Dan emigranta, Glasbena šola, Okno v slovanski svet, Inštitut za slovensko kulturo v Špetru, centrala na biomase v Podbonescu in še vsakdanje delo številnih kulturnih društev, pevskih zborov, časopisov Dom, Novi Ma-tajur, Emigrant in rezijanski Naš glas. Drugi načrti bi bili koristni, če bi Moreno Tomasetig jih uresničili, a do tega žal ni prišlo. V tem sklopu so omenjni železniška proga iz Vidma do Mosta na Soči, kolesarska pot iz Vidma do Kobarida, združitev sedmih občin Nediških dolin v eno samo in obrtniška vas. Tretji uresničeni načrti, ki pa so po drugi strani zelo vprašljive koristi za Benečijo, so npr. kamnolomi. Nekaj pa je takih, pri katerih se je uresničitev začela, a so se potem ustavili in so sedaj ukinjeni, kot velja za vlečnico na Matajur. V sklopu omenjenih projektov, Beneški dnevnik omenja tudi tiste, ki bi bili škodljivi za Nediške doline, če bi prišlo do njihove uresničitve. Med temi Geo Park v Barnasu, postavitev veternic na Kolovratu, meteorološki radar na Matajurju in daljnovod Okroglo-Videm. Zaslugo, da do njihove uresničitve ni prišlo nosijo Slovenci videmske pokrajine, ki so se temu enotno in odločno uprli. Zelo jasno so izpostavili pravico do zavarovanja in ohranjanja dragocene narave ter do zaščite jezikovne, kulturne in ljudske dediščine Nediških dolin in na splošno cele Benečije. Samo, če bomo še naprej združevali moči in črpali iz celotnega našega bogastva, podčrta Moreno Tomasetig v uvodni besedi, bomo zagotovili naši zemlji kulturno, ekonomsko in socialno rast. Zadruga Most je v sodelovanju s Tipansko in Kobariško občino izdala tudi koledar 2011 ter uredila koledarja občine Bardo in kulturnega društva Štan-dri iz Kravarja. MePZ Lojze Bratuž Začetek pevske sezone v zasneženih Dolomitih Mešani Pevski Zbor Lojzeta Bratuža se je tudi letos odpravil na dvodnevno ekskurzijo v zasneženi Cadore. Goriški pevci so tukaj otvorili že tretje novo leto zapored, v katerem čaka zbor veliko število izzivov in novosti. Zbor "Lojze Bratuž" je vikend preživel v vasici Au-ronzo, ki leži nedaleč stran od jezera Misu-rina. Del pevcev in prijateljev se je že zjutraj spuščal na smučeh po snežnih progah vse do popoldneva. Medtem so nesmučar-ji izkoristili sončen dan za sprehod po zasneženi idili Dolomitov. Zatem so se v popoldanskih urah skupaj zbrali in nastanili v hotelu ter se kmalu odpravili proti cerkvi Sv. Justine. Tu so zapeli pri sv. maši v slovenskem in italijanskem jeziku pod vodstvom dirigenta Bogdana Kralja. Po slovesnosti je sledilo srečanje med županom občine Au-ronzo di Cadore Brunom Zandegiacomo Orsolina in Tomažem Slokarjem, novogo-riškim podžupanom, obenem pa tudi pevcem zbora. Občinska upravitelja sta si v znak bodočega sodelovanja izmenjala darove, ob tej priložnosti pa je seveda zadonela tudi slovenska pesem. Zatem so pevci šli v hotel in tu prenočili po skupnem obedu, pri katerem ni primanjkovalo veselja in petja. Sneg je zbor pričakal še naslednjega dne, a tokrat je del skupine odšel na ogled turistične točke jezera Misurine, ostali pa so spet krenili na smučišča. V popoldanskih urah so člani zbora, prijatelji in dirigent zapustili sončne snežne pokrajine in se podali na megleno pot proti domu, a med njimi je kljub temu prevladalo veselje zaradi lepih doživetij v hribih. Sproščeni vikend v Auronzu, kratek oddih, ki je že skoraj zborovska tradicija, bo vedno dobrodošla priložnost za pevski dogodek in skupno srečanje. glasbena matica mpclet mladi v glasbi glasbeni utrip Lil J Petnajstdnevnik Glasbene matice Trst Št. 1/V Želim ustvarjati, kjer je multikulturnost zakon Diploma flavtistke Petre Marega Seznam diplomiranih učencev Glasbene matice se je podaljšal z lepim dosežkom flavtistke Petre Marega. Učenka prof. Erike Slama je dopolnila svojo študijsko pot na konservatoriju v Vidmu in si bo zdaj vzela čas za diplomo na univerzi. Glasbena dejavnost bo zato začasno stopila v drugi plan, čeprav obstaja nekaj načrtov za ohranitev dobre izvajalske „kondicije". Petrina ljubezen do glasbe se je v teh letih izoblikovala pod mentorstvom iste profesorice... S profesorico Slamo sem se začela učiti, ko sem bila stara 9 let, zdaj jih imam 23. Spremljala je mojo rast, naredila iz mene glasbenico in zato predstavlja pomemben del mojega otroštva in moje mladosti. Vedno bom navezana nanjo. Sama je mati treh otrok in ima zato poseben čut. Nikoli ni bila kategorična ali prestroga, v smislu da je svoja pričakovanja skušala prilagajati našim zmogljivostim in je z vsakim gojencem imela drugačen odnos in delovni pristop. Spodbujala je sistematičen in organiziran način dela in čeprav nisem bila vedno vestna, je znala biti dokaj potrpežljiva. Vedno smo poleg individualnih ur imeli še komorne vaje v različnih zasedbah (duo, trio, kvartet in kvintet), to večinoma z drugimi flavtami, pa tudi z godali. Skupna igra je bila ključnega pomena za moj razvoj. Kateri so bili najtežji trenutki, katera največja zadoščenja na dosedanji študijski poti? Kot rečeno se s flavto ukvarjam že 14 leto zapored. Usklajevati študij na glasbeni šoli z vsemi drugimi obveznostmi ni vedno lahko, še posebej ko postaneš univerzitetni študent. Ljubezen do svojega štrumenta pa je velika, tako da nisem nikoli bila resno v dvomu, če bi nadaljevala ali ne. Študij sem sicer za kratek čas morala opustiti, ko sem se šolala v tujini. Mislim, da je bil najtežji trenutek ravno vrnitev iz Španije. Čakala me je diploma, še prej pa izpita harmonije in zgodovine. Mislila sem, da ne bom zmogla. Naposled sem si zastavila ta cilj, se zagrizeno lotila dela in v letu dni opravila oba izpita in diplomo. Lepo opravljen izpit je zame veliko zadoščenje. V otroških letih bi najraje igrala kitaro, zdaj pa se kitara spet pojavlja na tvojem obzorju v obliki sodelovanja... Res je, kitara je zame vedno bila očarljiv štrument. Pred kratkim sva s kitaristom Janošem Jurinčičem začela igrati kot duo in imela nekaj vaj s prof. Markom Ferijem. Ne vem, če lahko že govorimo o sodelovanju, gotovo mi delo z njim zelo ustreza, ker je dober profesor in človek. Z Janošem sva se lotila sentimentalnih tangov Piazzolle, nastopala sva dvakrat in moram priznati, da mi to zelo ugaja. Zabavam se, ker je vzdušje z obema zelo prijetno. Čeprav si izjavila, da se z glasbo ne misliš ukvarjati profesionalno, si diplomirala in se lotila glasbenih projektov. Kaj želiš in pričakuješ od nadaljne glasbene dejavnosti? Z glasbo se ne mislim ukvarjati profesionalno iz praktičnega in enostavnega razloga, ker nisem dovolj dobra, da bi se lahko s tem preživljala. Zraven se šolam na Visoki šoli za tolmače in prevajalce, tako da sem trenutno zelo zasedena in si bom zato privoščila odmor v svoji glasbeni poti. Za na-daljne študije se še odločam. Če bom nadaljevala, vsekakor ne bom ostala v Trstu. Sanjam o masterju s kakim priznanim flavtistom, najrale s Pahudom, ampak ne vem, če mi bo uspelo. Predolgo sem prečepela v tem zaspanem mestu, želela bi si na primer izpopolnjevanja na Dunaju, kjer je glasba doma in multikulturnost zakon. Vem, da bo glasba tako ali drugače konstanta v mojem življenju. Tvoj naslednji cilj je diploma na šoli za tolmače in prevajalce. Katero glasbo pa najraje tolmačiš s svojim igranjem? Na Glasbeni Matici sem dobila klasično vzgojo. Med vsemi skladatelji, ki sem jih obravnavala, imam zelo rada romantike, ker so skladbe tistega obdobja neverjetno prežete s čustvi. Zato je tudi moja diplomska skladba iz tistega obdobja, to je variacija na temo Trockne Blumen iz cikla Die schöne Mullerin, edina Schubertova originalna koncertna skladba za flavto. Odkar sem na festivalu v živo slišala flavtista Maria Carolija, ki me je dobesedno očaral s skladbo za flavto solo finskega skladatelja Kaije Saariaha, me mika tudi sodobna literatura, ki raziskuje neštete barvne odtenke in do pred kratkim neraziskane tehnične zmogljivosti mojega štrumenta. Všeč mi je tudi, ko poslušam flavto v rock glasbi, kar ni navadno. Rada poslušam na primer Iana Andersona, rock skupino Jethro Tull in skupino Focus. Zaljubljena sem v manj znano skupino Gadjo iz Barcelone. To je skupina ameriških, angleških, francoskih in španskih glasbenikov, ki igrajo na najrazličnejše inštrumente balkansko in ska-glasbo ter prepevajo v štirij jezikih. Njihov skupen jezik pa je ravno glasba. Meni je to v velik zgled, naj živi glasba, ki ne pozna meja! Prešernova proslava z etno-jazzovskimi prizvoki Bliža se mesec februar in z njim čas praznovanja Prešernove umetnosti s proslavami ob Dnevu slovenske kulture. Po ustaljeni navadi bodo pri osrednji prireditvi v naši deželi sodelovali Slovenska Kulturno Gospodarska Zveza, Svet Slovenskih Organizacij, Slovensko stalno gledališče, Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel, Kulturni dom Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž, Zveza slovenskih kulturnih društev, Slovenska prosveta, Zveza slovenske kulturne prosvete in Inštitut za slovensko kulturo v Špetru. Zamisel in organizacija sta letos poverjeni Glasbeni matici. Namesto priložnostne dra-maturgije, artikuliranega scenarija s prepletom besede in glasbe, bo glasbena ustanova ponudila publiki koncert v prazničnem vzdušju, ki ga lahko ustvarijo izvedbe ene najbolj priljubljenih, dolgoletnih slovenskih zasedb kot je Big band RTV Slovenije, ki neprekinjeno deluje že od leta 1945 in je ena najstarejših tovrstnih skupin na svetu. Orkester je že nastopil v okviru koncertnih sezon Glasbene matice in sodelovanje se bo zdaj nadaljevalo v posebnem slogu. Ravnatelj Gm prof. Bogdan Kralj je pojasnil namreč, da bo program koncerta priložnostno uglašen na temo večera: „Naša želja je, da bi bil program posvečen slovenski glasbeni ustvarjalnosti. Poslušali bomo namreč projekt z jazzovskimi aranžmaji slovenskih ljudskih pesmi, ki jih je Big band posnel tudi na cd. Spored bodo dopolnili nekateri ever-greeni. Orkester bo vodil Tadej Tomšič, pela pa bo Eva Hren." Program z naslovom Etno jazz - slovenske ljudske obsega priredbe obče priljubljenih pesmi kot so Marko Skače, Vsi so ven- S kitaro v glasbeni svet Sodelovanje z italijansko osnovno šolo Tarabochia U--J glasbena 1 matica GLASBENA MATICA TRST SOLA MARIJ KOGOJ Ulica Montorsino 2 tel. 040-418605 fax 040-44182 www.glasbenamatica.com e-mail: trst@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51 tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it Projekt za uvajanje osnovnošolcev v glasbeni svet je nova pobuda, ki jo je Glasbena matica začela izvajati na polovici januarja meseca. Poučne urice s profesorji slovenske glasbene šole niso novost, posebnost tega načrta pa je, da je nastal na pobudo italijanske šole. Tečaj je vzoren primer dobrih „so-sedskih odnosov", saj povezuje Glasbeno matico z učenci osnovne šole, ki ima sedež v isti stavbi v ulici Montorsino v Roja-nu. Italijanska osnovna šola Emo Tarabochia je dobila namreč izredni prispevek iz Ministrstva za šolstvo v sklopu projekta Musica 2020 in se je odločila, da ga bo namenila glasbeni izobrazbi s tečajem kitare. Glasbena matica je tako priredila osem tedenskih srečanj, ki jih vodi kitaristka Veronika Carli. Tečaja se udeležuje deset razredov (prvo, drugo in pe-tošolci). Vodenje skupinskih lekcij je precej zahtevno zaradi števila udeležencev (okrog 200 otrok, povprečno dvajset v vsakem razredu). Šola je nabavila nekaj kitar, ki jih učenci na lekcijah uporabljajo izmenično. Mentorica je organizirala delo tako, da so vsi otroci lahko soudeleženi na več nivojih: „Vsi sodelujejo, saj se za začetek učimo spremljave pesmi po praznih strunah, da se igranje lahko poveže s skupnim petjem. Tako se hkrati približajo glasbi, gojijo posluh in se naučijo osnov igranja na kitaro. Posebnost šole je raznolikost narodnega izvora učencev, kar nekoliko pogojuje medsebojno komunikacijo; nekateri še ne obvladajo jezika, a se obojestransko potrudimo, da lepo sodelujemo in se razumemo. Njihovi učitelji sodelujejo z ci vejli, Čuk se je oženil, Siničja tožba in Lepa Anka. Ime govornika še ni znano, potrjena pa je tudi letos podelitev Prešernove nagrade zaslužnemu kulturnemu delavcu iz naše dežele, ki ga bo komisija izbrala med prispelimi predlogi sodelujočih organizatorjev. Letošnja proslava s koncertom ob dnevu slovenske kulture bo v nedeljo, 6. februarja ob 17.00 v veliki dvorani Kulturnega doma v Trstu. Koncert za tekmovanje Učenci Glasbene matice se pripravljajo za vsakoletno preizkušnjo na regijskih selekcijah slovenskega, 40. državnega tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije, ki ga prirejata Zveza slovenskih glasbenih šol in TEMSIG.. Letošnje tekmovalne kategorije bodo: tolkala, trobila, kitarski duo, klavirski duo, harmonika in komorne skupine z godali. Nastop pred komisijo zahteva temeljito pripravo na lekcijah, nakar so nastopi pred publiko zelo koristni za preverjanje opravljenega dela in obvladanje treme. Zato sta se dva profesorja odločila za skupni nastop učencev s tekmovalnim programom. Pianisti iz razreda prof. Tamare Ražem Locatelli in tolkalist iz razreda prof. Tomislava Hmeljaka bodo nastopili v sredo, 26. januarja ob 18.30 v Gallusovi dvorani na sedežu tržaške Glasbene matice v Rojanu. 20 Nedelja, 23. januarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu alpsko smučanje - Smuk na najprestižnejši strmini v Kitzbuhelu Švicar Dieder Cuche se je vpisal med legende Na Streifu zmagal še četrtič in izenačil zmage s Klammerjem - »Azzurro« Fill 5., Šporn 14. KITZBUHEL - Švicar Didier Cuche je po letih 1998, 2008 in 2010 še četrtič dobil najprestižnejši smuk v Kitzbuhelu. V izjemnem in neustrašnem slogu je premagal vse konkurente in s četrto zmago izenačil rekord avstrijske smu-kaške legende Franza Klammerja (1975, '76, '77, '84). Za skorajda sekundo je premagal Američana Bodeja Millerja, presenetljivo pa se je na 3. mesto uvrstil Francoz Adrien Theaux s startno številko 28. »Nisem verjel, da sem prevzel vodstvo, ko sem prišel v cilj, saj se mi je na štartu zataknila palica. Zahvaliti se moram opremljevalcu smuči, saj sem imel ekstremno hitre smuči,« je povedal Cuche, ki še ni odločil, ali bo to njegova zadnja sezona. V karieri je neustrašni Švicar zbral že osem smukaških zmag v svetovnem pokalu in 15 skupno. S prvo zmago v tej sezoni je prevzel vodstvo v smu-kaškem seštevku ter se prebil na tretje mesto v skupnem seštevku. Na najprestižnejši strmini s Pete-linjevega grebena so dobro nastopili tudi »azzurri«: Peter Fill je bil peti, Christof Innerhofer šesti, Werner Hell pa sedmi. Najboljši slovenski smukač je bil Andrej Šporn na 14. mestu, Andrej Jerman pa je bil 23. Tudi včeraj je proga vzela davek: huje je padel Italijan Siegmar Klotz, ki ima pretres možganov in zlomljeno zapestje, jutri pa bi moral že zapustili bolnišnico. Tekmo so zaradi padca nekaj časa prekinili, tako da sta Slovenca Gašper Mar-kič in Andrej Križaj štartala šele dobri dve uri po začetku tekme. ZENSKI SMUK V CORTINI Zmaga Marie Riesch CORTINA - V Cortini d'Ampezzo pa so se včeraj nadaljevale tekme ženskega svetovnega pokala. Nemka Maria Riesch je prepričljivo zmagala na smuku, druga je Američanka Julia Mancuso (+0,91), tretja pa njena rojakinja Lindsey Vonn (+1,00). Tina Maze je bila 13. (+1,77). Mazejeva je, pod- S četrto kitzbuhlsko zmago v karieri je Cuche izenačil z Avstrijcem Franzem Klammerjem, postal pa je tudi najstarejši zmagovalec tekme svetovnega pokala v zgodovini. Letos bo dopolnil 37 let ansa obno kot v petek, zelo dobro odpeljala zgornji del olimpijske proge Tofane, ko je imela pri prvem merjenju vmesnega časa 31 stotink zaostanka za Rieschevo. Kljub temu, da ji spodnji del ponovno ni najbolje uspel, pa je tretje mesto zgrešila za 77 stotink. Maruša Ferk je bil 20. Najboljša Italijanka je bila Daniela Merighetti na 6. mestu s 1,31 zaostanka. Danes bo v Cortini še drugi veleslalom. deskanje Rok Marguč osvojil še drugo kolajno LA MOLINA - Deskar Rok Marguč je na svetovnem prvenstvu v La Molini osvojil še drugo kolajno. Po srebru v paralelnem veleslalomu je v paralelnem slalomu osvojil bron. »Te kolajne sem celo bolj vesel kot prve, čeprav ne vem zakaj. Tokrat ni nobenega grenkega priokusa, dejansko sem dosegel največ, kar sem lahko. Občutek je enkrat in res je čas, da se tudi nekoliko poveselim. Z dvema kolajnama sem drugi najuspešnejši tekmovalec prvenstva, kar je enkratno. Polfinale sem sicer zgrešil za las, Schoch je bil boljši za 24 stotink. Mogoče tudi zaradi tega, ker je bil bolj spočit. V paralelnem veleslalomu sploh ni nastopil,« je dejal Celjan, ki je v boju za tretje mesto premagal Avstrijca Andreasa Prommeggerja. Tako kot v veleslalomu je tudi v slalomu zmagal Avstrijec Benjamin Karl, drugi je bil Švicar Simon Schoch. Kaj mu bosta dve kolajni prinesli v nadaljevanju kariere, 24-letni Celjan ne razmišlja. Domov se vrača s 5600 evri; za srebro je dobil 3600, za bron pa 2000 evrov nagrade. nogomet - Vnaprej igrane tekme A-lige Roma le tri točke od Milana Na Olimpicu so premagali Cagliari - Palermo boljši od Brescie, Parma skazila krstni Simeonejev nastop na klopi Catanie PALERMO - Z golom Bova v 86. minuti je »slovenski« Palermo z 1:0 premagal Brescio. Iličic in Bačinovič sta igrala celo tekmo, Andelkovič in Kurtič pa sta včeraj sedela na klopi. Palermo je bil vseskozi boljši nasprotnik in sodnik je tudi spregledal čisto enajstmetrovko v korist sicil-skega kluba. Zmaga je bila tako na koncu povsem zaslužena. Parma pa je z 2:0 odpravila Catanio, pri kateri je na klopi opravil krstni nastop nekdanji argentinski nogometaš Interja, Lazia in Pise Simeone. Za Parmo, ki je v prejšnjih dveh krogih izgubila proti Brescii in Cagliariju, sta bila natančna Giovinco in Candreva. Razigrana Roma (peta zmaga v zadnjih šestih tekmah) je zanesljivo premagala Ca-gliari. Končni izid na rimskem Olimpicu je bil 3:0. V prvem polčasu je najprej iz enajstmetrovke zadel Totti. Nato pa sta sardinsko mrežo zatresla še Perrotta in Menez. Slovenski nogometaš Palerma Josip Iličic je bil tudi včeraj nekajkrat nevaren pred nasprotnikovimi vrati ansa Danes v Vidmu Inter VIDEM - V 21. krogu A-lige bo v Vidmu ob uri kosila (12.30) gostoval Inter, ki se je z zmago v zaostalem srečanju proti Ceseni približal vrhu lestvice. Udinesejev trener Francesco Guidolin je prepričan, da lahko črno-beli zaustavijo Interjev tek proti vrhu lestvice. Danes: 12.30 Udinese - Inter, 15.00 Bari - Napoli, Bologna - Lazio, Chievo - Genoa, Fiorentina - Lecce, Sampdoria - Juventus, 20.45 Milan -Cesena. Vrstni red: Milan 41, Roma 38, Napoli, Lazio 37, Inter 35, Juventus 34, Palermo 34, Udinese 30, Samp-doria, Cagliari 26, Parma 25, Fioren-tina 24, Genoa, Chievo 23, Catania 22, Bologna 22, Cesena, Lecce 19, Brescia 18, Bari 14. nogomet - V B-ligi jutri na Roccu Triestina proti Novari, ki se poteguje za prvo mesto Tržaški navijači znova napovedali protest proti Fantinelu Triestina bo jutri na Roccu (pri-četek ob 20.45) gostila vodilno Nova-ro. Tržačani, ki so v novem letu v dveh nastopih zbrali štiri točke, želijo tudi proti zelo neugodnemu nasprotniku nadaljevati z uspešnimi nastopi. TRIESTINA - V taboru Trža-čanov bosta znova na razpolago branilca Longhi in DAmbrosio, ki sta prestala krog kazni. Oba naj bi dobila mesto v postavi, tako da se na klop za rezerve vračata Sabato in Matute. Na sredini je potrjena trojica Anto-nelli-Gerbo-Lunardini, medtem ko naj bi na levem pasu igral Mira-montes. A to ne pomeni, da je mesto v postavi izgubil Testini, saj naj bi trener Salvioni kapetana Triestine premaknil v napad kot polšpico. On naj bi pomagal Della Rocci, ki bo torej edini pravi napadalec. Jutri na Roccu naj bi znova prišlo do protesta navijačev proti predsedniku Fan-tinelu, kateremu očitajo, da vlaga premalo denarja za nakup okrepitev. Manjka namreč le še teden dni do konca zimske kupoprodajne borze in Triestina se je doslej omejila le na nakup Miramontesa. NOVARA - Novara bo danes odpotovala proti Trstu. Moštvo iz Pie-monta se je med drugim v teh dneh okrepilo z izkušenim veznim igralcem Alexom Pinardijem (dolgo let je igral za Atalanto in nato Modeno). V prvem delu je Novara s hitro igro na-digrala Triestino in slavila z 2:0. Prav hitre kombinacije so značilnost Tes-serjevega moštva, ki lahko računa na solidne vezne igralce (med drugimi Marianini in Rigoni) in tehnično zelo dobro podkovane napadalce (Gonzales, Motta, Bertani, nastop slednjega pa je še vprašljiv). Verjetna postava Triestine bo najbrž tista, ki je med tednom igrala (in premagala s 3:1) trening tekmo proti Torviscosi: Colombo, DAmbrosio, Cottafava, Malago, Longhi, Antonelli, Lunardini, Gerbo, Mira-montes, Testini, Della Rocca. Sodil bo Tozzi iz Ostie. (I.F.) Včerajšnji izidi B-Iige: Atalanta - Varese 0:0, Frosinone - Piacenza 1:1, Grosseto - Sassuolo 1:0, Livorno - Albinoleffe 1:2 (v petek), Modena -Ascoli 0:0, Padova - Crotone 1:0, Por-togruaro - Vicenza 1:0, Reggina - Siena 0:0, Torino - Cittadella 1:1, Pescara - Empoli (danes ob 15.00). Vrstni red: Siena, Atalanta 44, Novara 43, Varese 39, Livorno, Reg-gina, Torino 34, Padova 32, Pescara, Vicenza 31, Empoli 29, Crotone, Grosseto, Modena 28, Albinoleffe 27, Cittadella 25, Sassuolo 24, Pia-cenza, Portogruaro 22, Ascoli, Trie-stina 21, Frosinone 20. Osma zmaga Norvežanke, Petra Majdič deveta OTEPAEAE - V Otepääju je na deset kilometrov v prosti tehniki je zmagala Norvežanka Marit Bjoergen (27:02,1) in tako vknjižila že osmo zmago v sezoni. Druga je bila Poljakinja Justyno Kowalczyk (+32,0) in Nor-vežanko Therese Johaug (+41,6). Slovenka Petra Majdič je bila deveta (+1:38,7), ki je bila z nastopom zadovoljna. Danes bo na sporedu še sprint v klasični tehniki, kjer bo poleg Maj-dičeve nastopila še Katja Višnar. Ammann najdlje ZAKOPANE - Švicar Simon Ammann (276,3 točke) je zmagovalec druge tekme svetovnega pokala v smučarskih skokih v Zakopanah. Drugi je bil Avstrijec Thomas Morgenstern (268,9), tretji pa Norvežan Tom Hilde (267,1). Edini slovenski finalist Peter Prevc (246,9) je tekmo končal na enajstem mestu in s tem izenačil svoj najboljši dosežek v svetovnem pokalu. Brez finala so v slovenskem taboru ostali Robert Kranjec na 31., Jurij Tepeš na 34. in Jernej Damjan na 38. mestu. Biatlon: Fak 24. ANTHOLZ - Francoz Martin Fourca-de je zmagovalec tekme s skupinskim startom svetovnega pokala biatloncev v južnotirolskem Antholzu. Edini slovenski predstavnik Jakov Fak je bil 24. Ventosu peta etapa ADELAIDE - Španec Francisco Ventoso (Movistar) je zmagal v ciljnem sprintu pete etape avstralske kolesarske dirke Down Under, v skupnem vodstvu pa je ostal domačin Cameron Meyer (Garmin-Cervelo). V etapi je bil drugi Avstralec Michael Matthews (Rabo-bank), tretji pa njegov rojak Matthew Goss (HTC-Highroad). Kristijan Koren (Liquigas-Cannondale), edini slovenski kolesar na letošnji uvodni dirki Pro-Toura, je v včerajšnji etapi zasedel 53. mesto (+1:48), v skupni razvrstitvi pa je s 60. napredoval na 54. mesto (+3:20). Italijan Alessandro Ballan je bil 8. V »azijskem« polfinalu še Avstralija in Južna Koreja DOHA - Na azijskem nogometnem prvenstvu v Katarju sta bili včeraj na sporedu zadnji četrtfinalni tekmi. V prvi je Avstralija po podaljšku z 1:0 (0:0, 0:0) premagala branilca naslova Irak, v drugi pa je Južna Koreja prav tako po podaljšku z 1:0 (0:0, 0:0) ugnala Iran. Edini gol na tekmi med Avstralijo in Irakom je pred 7889 gledalci zabil Harry Kewell v 117. minuti, na dvoboju med Južno Korejo in Iranom pa je bil edini strelec Yoon Bit Ga Ram, pred 7111 gledalci je zadel v 105. minuti. Avstralci se bodo v polfinalu pomerili z Uzbekista-nom, Korejci pa z Japonsko. Rodičeva prva v Zagrebu ZAGREB - Snežana Rodič (Mass) je na dvoranskem atletskem mitingu v Zagrebu zmagala v troskoku in s 13,88 m izpolnila normo (13,50 m) za dvoransko evropsko prvenstvo, ki bo od 4. do 6. marca v Parizu. Dosegla je tudi najboljši izid mitinga po mednarodnih tablicah Iaaf (1084 točk). Gregor Koka-lovič (Krka) je v finalu teka na 60 m in postavil osebni rekord (6,86). Prvi je bil tudi Martin Gradišek (Krka) v trosko-ku (15,36 m). Brežičan Jure Rovan je bil za Hrvatom Ivanom Horvatom (5,00 m) drugi v skoku s palico (5,00 m). KOŠARKA - Liga NLB: Partizan -Union Olimpija 61:50, Krka - Nymburk 72:50, Budučnost - Široki Brijeg 86:64, Zadar - Crvena zvezda 60:83. A1-Iiga: Air Avellino - Benetton Treviso 77:53 (Thomas 24; Smith 19). ODBOJKA - Italijanski pokal, polfi-nala: Itas Trentino - Sisley Treviso 3:0, Cuneo - Macerata 3:2, danes ob 18.00 finale: Trentino - Cuneo. 1. slovenska ženska liga: Luka Koper - Aliansa 3:0, Prevalje - Hit Nova Gorica 1:3. / ŠPORT Nedelja, 23. januarja 2011 2 1 NOGOMET - Juventina je kar s 4:0 premagala Pro Gorizio Kljub visoki zmagi niso povsem prepričali Giannottova 150. tekma in gol - Trener Tomizza ni bil najbolj zadovoljen Juventina - Pro Gorizia 4:0 (1:0) Strelci: Favero v 21., Stabile v 52., Giannotta v 78. in Stabile v 90. min. Juventina: Mainardis, Petricione, Iansig (Scarlata), Trangoni, Giannotta, Sellan, Radovac, Pantuso (Morsut), Palermo, Favero (Stabile), Secli. Trener: Tomizza. Pro Gorizia: Dapas, Casonato, Fantin, Favaro, Colla, Visintin, Esposi-to (Bedin), Paliaga, Iacuzzi, Pinatti (Stergulz), Gabrieli. Trener: Peressoni. Rdeč karton: Paliaga v 46. min. Juventina je z včerajšnjo zmago proti Pro Gorizii dodala tri nove točke na lestvici in v pričakovanju današnjega kroga prehitela tržaško Ponzia-no na drugem mestu. Goriški derbi v Štandrežu ni bil s tehničnega vidika bog ve kako zanimiv. V uvodnih dvajsetih minutah so bili belo-modri gostje, ki zasedajo predzadnje mesto na lestvici, nevarnejši od gostiteljev. Juventina ni uspela diktirati tempa igre. V 5. minuti je moral domači vratar Mainardis prvič resneje posredovati po prostem strelu Esposita. Po visoki podaji s kota je vratar Juventine nerodno posredoval in strel gostujočega igralca se je odbil od vratnice. Pred golom Juventine v 21. minuti je Pro Gorizia znova nevarno streljala proti vratom. Žoga je za las poletela mimo vratnice. V prvem resnem napadu je Juventina povedla. Po napaki gostujočega vratarja je v polno zadel Favero. Pro Gorizia ni stala križem rok in v 26. minuti so imeli gostje bržkone najlepšo priložnost za izenačenje. Po nesporazumu včeraj neuigrane obrambne dvojice Juventine Sellan-Pantuso je napadalec Pinatti sam stekel proti vratom Juventine. V dvoboju ena proti ena pa je bil spretnejši vratar Mainardis, ki ga je lepo zaustavil. V 46. minuti je sodnik zaradi dvojnega opomina predčasno poslal z igrišča gostujočega zveznega igralca Paliago. V drugem delu je Juventina uveljavila številčno premoč. Rdeče-beli so mrežo Pro Gorizie drugič zatresli v 52. Juventinin napadalec Stefano Secli (levo) ni izkoristil lepe priložnosti. Na sliki spodaj slovenski nogometaš Juventine Nejc Radovac bumbaca minuti. Zadetka se je veselil nekdanji Krasov igralec Stabile, ki je vstopil na igrišče v drugem polčasu. Juventina je v drugem polčasu prevzela pobudo v svoje roke in do konca tekme še dvakrat zatresla gostujočo mrežo. Tretji zadetek je dosegel Giannotta, ki mu je včeraj pred tekmo predsednik Juventi-ne Marco Kerpan podelil plaketo ob 150 nastopu v rdeče-belem dresu. Pri tretjem golu je sicer odločilno pripomogel gostujoči branilec, ki je žogo nehote preusmeril v vrata. Okrog 300 gledalcev je četrti zadetek videlo tik pred iztekom srečanja. Stabile je prvič z Ju-ventino dosegel dva zadetka na eni sami tekmi. Dodati moramo še, da sta se včeraj lažje poškodovala Favero in Pantuso. Trener Juventine Giovanni Tomizza je bil po tekmi zadovoljen z osvojenimi točkami, ne pa s prikazano igro: »Še vedno igramo premalo povezano. Do prvega zadetka smo bili v precejšnjih težavah. Šele z golom in z izključitvijo Paliage smo prevladali.« (jng) D-LIGA: Rovigo - Tamai 1:1 (An-tonelli; Llullaku); 3. AL - Izid: Poggio -Begliano 0:5. OSKARJI 2010 Imenovanja v torkovi prilogi PD V torkovi športni prilogi našega dnevnika bomo že 9. leto zapored podelili oskarje za najboljše slovensko govoreče nogometaše, košarkarje, odbojkarje in odbojkarice, ki so v letu 2010 vsaj pol sezone branili barve ekip naših društev. Skupno bomo simbolično za igranje v letu 2010podelili osem priznanj, saj bomo nagradili tudi najboljše mladince oziroma mladinke (letnik 1992 in mlajši). Na podlagi nominacij, ki smo jih pripravili v uredništvu, ali po prosti presoji, so najboljše izbirali različni poznavalci. Seznam tistih, ki so prejeli glasove, dobite na naši spletni strani www.primorski.eu. Lani so priznanje na članski ravni osvojili nogometaš Krasa Daniel Tomizza, odbojkar Danjel Slavec, od-bojkarica Sabrina Bukavec in košarkar Peter Sosič. TENIS - Odprto prvenstvo Avstralije Favoritom ni šlo gladko Naprej tudi Flavia Pennetta in Katarina Srebotnik v dvojicah MELBOURNE - Na odprtem teniškem prvenstvu Avstralije v Melbour-nu so se končali dvoboji šestega dne, vsem favoritom pa ni šlo gladko. Belgij-ka Kim Clijsters je s 7:6 (3) in 6:3 ugnala Francozinjo Alize Cornet, Hrvat Marin Čilic pa je za zmago nad Američanom Johnom Isnerjem potreboval pet nizov in skoraj pet ur: 4:6, 6:2, 6:7 (5), 7:6 (2), 9:7. Zmagovalka odprtega prvenstva ZDA Clijstersova je z lahkoto odpravila Cornetovo, ki prav danes praznuje 21. rojstni dan. Francozinji je pustila dihati le v prvem nizu, nato pa prevzela pobudo in vknjižila novo zmago. Cornetova je sicer na koncu Belgijki ubranila dve zaključni žogi, vendar pa je nato le bila boljša od nasprotnice. »Težko je bilo, je nepredvidljiva igralka. Med dvobojem sem se počutila, kot da igram proti dvema različnima nasprotnicam,« je dejala 27-letna Belgijka, ki je bila najbolj vesela, da se je prebila čez tretji krog. Tudi Britanec Andy Murray je stopil bližje novemu finalu avstralskega turnirja. Tokrat je petopostavljeni Škot zlahka odpravil Španca Guillerma Garcio Lopeza s 6:1, 6:1 in 6:2. »Prva igra še ne napove, kako se bo dvoboj razpletel, vendar pa mi je danes dober začetek precej pomagal,« je po dvoboju dejal Murray, ki je lani v finalu klonil proti Švicarju Rogerju Federerju. Murray je doslej v treh krogih oddal le 17 iger. Drugopostavljena Rusinja Vera Zvonareva je premagala Čehinjo Lucie Šafarovo. Boljša je bila s 6:3 in 7:6 (9), nasmiha pa se ji preboj v tretji zaporedni finale grand slama. Če bo do finala prišla in tam zmagala, se bo na jakostni lestvici WTA povzpela na prvo mesto. Deseta nosilka, Izraelka Shahar Peer, je s 3:6, 7:6 (3) in 6:4 izgubila proti 22. nosilki, Italijanki Flavii Pennetti. Čilic, 15. nosilec, je za zmago nad 20. igralcem turnirja, Američanom Isnerjem, potreboval štiri ure in 33 minut. To je bil za Isnerja prvi maratonski dvoboj po «rekordnem» Wimbledonskem leta 2010, ko je proti Francozi Nicolasu Mehutu v zadnjem nizu igral vse do 70:68. Francoz Jo-Wilfried Tsonga, 13. nosilec, ki je leta 2008 zaigral v finalu tega turnirja, je moral priznati premoč Aleksandru Dolgopolovu s 3:6, 6:3, 3:6, 6:1 in 6:1. Zmagovalka odprtega prvenstva ZDA Clijstersova (na sliki) je z lahkoto odpravila Cornetovo ansa Kvalifikant iz Kanade, 20-letni Miloš Raonic, ki velja na tem turnirju za najhitrejšega «serverja» (230 km/h) je proti desetemu nosilcu Rusu Miha-jilu Južniju izstrelil kar 32 asov in zmagal s 6:4, 7:5, 4:6 in 6:4. V osmino finala se je med ženskimi pari prebila Velenjčanka Katarina Srebotnik, ki je skupaj s Čehinjo Kveto Peschke v drugem krogu odpravila češko dvojico Andrea Hlavač-kova - Lucie Hradecka z 2:1 v nizih. Češki dvojec je bolje začel dvoboj in si priboril prvi niz s 6:4, nato pa je slo-vensko-češka naveza igro prevzela v svoje roke ter dobila naslednja dva niza s 7:5 in 6:2. (STA) NOGOMET - Državni in deželni mladinci Kras Repen in Vesna tokrat praznik rok Torviscosa - Kras Repen 1:0 (1:0) Kras: Zetto, Papapico, Visca (Pečar), D' Aliesio (Gobbo), Dolliani, Tiziani, Da-mato, D' Agnolo, Nardini (Martini), Jan-kovic, Menichini. Trener Kragelj. Krasu tokrat ni šlo od rok in se je moral sprijazniti s porazom. V začetku so mladinci pokazali zobe in igrali dobro. Igro so skušali organizirati predvsem bočno. Resno priložnost za gol so imeli v 22. minuti, ko je sodnik izključil Torviscosinega obrambnega igralca in pokazal na belo točko pred vratarjevimi vrati. Iz enajstmetrovke je neuspešno streljal Tiziani, ki je zadel vratarja. Štiri minute za tem je Torviscosa presenetila Krasovo obrambo s hitrim protinapadom in tako povedla. V nadaljevanju je Kras igral nezbrano in nepovezano. Veliko je bilo netočnih podaj in zgrešenih sprejemov žoge. V drugem polčasu je Kragelj nekoliko spremenil postavo, toda vidnih rezultatov ni bilo. V obrambi je ekipa delovala povezano. Za vezno linijo in napad pa so bila nasprotnikova vrata pravi tabu. Agresivnost je nato popustila. Na igrišču je prevladovala živčnost obeh ekip, tako, da je sodnik večkrat segel po rumenem kartonu. Krasovci so tokrat morali zapustiti igrišče s sklonjenimi glavami. Upajmo, da je tekma predstavljala le spodrsljaj za krasove mladince. IZJAVA PO TEKMI: Francesco Papapico (Krasov spremljevalec): » Tekma je bila napeta in igralci niso igrali dobro. Zamudili smo veliko priložnosti za gol. Nasprotniki so igrali borbeno in bili na koncu tudi poplačani z zmago.« (mip) Ostali izidi: Concordia - Pordenone 2:2, Opitergina - Unione Venezia 2:1, San-donaJesolo - Montebelluna 1:0, Tamai - Belluno 1:6, Treviso - Chioggia 5:1, Union Quinto - Sanvitese 5:2. Vrstni red: Pordenone 36, Union Quinto 34, Concordia 31, Unione Venezia 28, Kras in Montebelluna 27, Sando-naJesolo 25, Belluno, Treviso, Opitergina 24, Sanvitese 17, Tamai 12, Chioggia 9, Torviscosa 8. Prihodnji krog: Kras - Tamai. DEŽELNI MLADINCI Vesna - Sistiana 1:3 (0:1) Vesnin strelec: Ronci. Vesna: Dedenaro, Vidoni (Bagatin), Terzon, M. Marjanovič, Žerjal, Madotto (A. Marjanovič), Candotti, Hoffer (Brass), Vas-cotto, De Pasquale, Ronci. Trener: Zucca. Tekma v Križu je bila vse prej kot lepa. Obe ekipi sta igrali slabo. Pri gostiteljih pa so bili povrh tega jezni s sodnikom. Gostje so po prvem polčasu vodili z 1:0, nato pa so v drugem delu še povišali vodstvo. Ronci je zmanjšal zaostanek, ampak Sistiana je še enkrat premagala Dedenara. Ronchi - Juventina 5:1 (1:1) Juventinin strelec: Poian. Juventina: Kenda, Callegaro (Jriskič), Scarlata, E. Cadez, Grusu, Gramazio, Po-ian (Franco), Mauro, Furlan, Graba, Stoto. Trener: Currato. Juventina je v Ronkah visoko izgubila, čeprav je v prvem polčasu bila povsem enakovredna gostiteljem. Ostali izidi: Monfalcone - Muggia 1:2, Ponziana - Aquileia 2:2, Fincantieri -Zaule 3:0, San Giovanni - Trieste Calcio 1:2. 22 Nedelja, 23. januarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI odbojka - V moški C-ligi Soča ZBDS po gladki zmagi v skupini za napredovanje Brez izgubljenega niza so premagali Cervignano - Val presenetil vodilni VBU Cervignano - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 0:3 (20:25, 13:25, 23:25) Soča ZBDS: I. Černic 7, J. Černic 1, Devetak 4, Juren 8, Valentinčič 21, Testen (L), M. Černic 5, Braini 1, Škorjanc 1. Trener: Andrej Berdon. Za sočane je bila gladka zmaga proti pepelki prvenstva imperativ in Valen-tinčič ter soigralci niso zatajili. Skromno šesterko iz Červinjana, ki je do sinoči osvojila le en set, so premagali brez izgubljenega niza in si tako dejansko, krog pred koncem, že zagotovili nastop v skupini za napredovanje. Vsekakor srečanje bi lahko bilo veliko bolj enosmerno, saj razlika med ekipama je bila več kot očitna. Varovanci trenerja Berdona pa so se nekoliko prilagodili ritmu igre nasprotnikov. Bilo je tako nekaj napak, predvsem na servisu, na srečo pa zmaga Soče ni bila nikoli pod vprašajem. Zadnji krog rednega dela bo torej za Valentinčiča (»top scorer« srečanja z 21 točkami) le gola formalnost. SKUPINA B VBU - Val Imsa 0:3 (22:25, 24:26, 24:26) Val Imsa: Ombrato 5, Farfoglia 12, Lavrenčič 11, D. Naunt 7, Masi 7, Cutuli 5, Plesničar (L), Faganel 6, G. Nanut. Trener: Robert Makuc. Val Imsa si je v predzadnjem krogu rednega dela privoščil vodilni VBU. Varovanci trenerja Makuca so igrali borbeno od začetka do konca. Igra sicer ni bila na visoki ravni, saj je bilo veliko napak, vendar zmaga Goričanov je povsem zaslužena. Prvi set je bil zelo izenačen vse do konca. V drugem nizu pa so gostje začeli slabo. VBU je namreč povedel kar s 13:7. Trener Makuc se je nato odločil za menjavo. Namesto Ombrata, ki je imel nekaj težav na sprejemu servisa, je na igrišče poslal Faganela, ki je svojo nalogo opravil zelo dobro, saj valovcem je uspelo spreobr- niti potek srečanja. Zadnji niz je bil izenačen vse do konca, ko so gostitelji celo po-vedli z 24:23, toda valovci so z dobrim blokom in obrambo uspeli najprej izenačiti in nato tudi spraviti pod streho niz ter zmago. Pohvalo tokrat zasluži libero Plesničar, ki je igral zelo zanesljivo in tudi Faganel, saj je tako v sprejemu kot tudi v napadu (6 točk doseženih točk v enem setu in pol) igral brezhibno in je v bistvu pripomogel k odločilnemu preobratu. ODBOJKA - Ženska D-liga, skupina B Kontovel za obstanek V Vilešu osvojil le točko - Podvig Bora Kmečka banka proti vodilnemu ženska c-liga Sloga tokrat z zvrhano mero smole Buia - Sloga 3:2 (25:23, 18:25, 25:23, 25:27, 19:17) Sloga: Babudri 18, Crissani 4, Cvelbar 14, Gantar 4, Alice Spangaro 11, Starec 8, Michela Spangaro (libero), Barbieri 0, Cernich, Colarich 16, Malalan, Teresa Spangaro 1. Trener: Martin Maver. Po več kot dve uri trajajoči tekmi so slogašice v Buii izgubile, že izidi v posameznih setih pa jasno dokazujejo, da se je Sloge tokrat držala tudi smola, saj bi bil izid lahko tudi drugačen in so o zmagovalcu srečanja v bistvu odločale malenkosti. Trener Maver se je tokrat odločil za nekoliko spremenjeno začetno postavo, saj je na centru začela Alice Spangaro, Tania Babudri (ki se je po odsotnosti spet vrnila v ekipo) pa na krilu. Rahla neuigranost je verjetno botrovala temu, da so domačinke takoj visoko po-vedle, naše igralke so sicer odreagirale, a zaostanka jim ni uspelo nadoknaditi. V nadaljevanju je na center stopila Jara Co-larich, Alice Spangaro in Ivana Gantar pa sta se izmenjavali na krilu. Taka postavitev se je takoj obrestovala, slogašice so prevzele pobudo in Buia je le v končnici omilila zaostanek, zato pa v tretjem nizu spet takoj visoko povedla in Sloga je bila potisnjena v vlogo zasledovalca, a se ji je set spet izmuznil v zadnjih točkah. Četrtega so spet imele v rokah naše igralke, Buia se ni hotela predati in v izenačeni končnici skušala obrniti rezultat v svojo korist, a so slogašice le znale ostati mirnejše. Poln preobratov je bil tudi zadnji set, v katerem je Buia že povedla z 12:8, ko je Slogi uspelo izenačiti, nakar se je vnel izenačen boj za vsako točko, čisto v končnici pa je naše igralke zajel strah, kar je domača ekipa seveda spretno izkoristila. Bor Kmečka banka - Volley Pordeno-ne 3:1 (22:25, 25:22, 25:22, 25:20) Bor Kmečka banka: Vodopivec 16, Cella 14, Grgič 10, Pučnik 15, Delia Mea 10, Costantini 3, Kneipp 4, Huaschild (L) Trener Betty Nacinovi. Borovke so dosegle nepričakovano zmago proti vodilnim Pordenon-čankam. Tekma predzadnjega kroga kvalifikacijske faze ni imele velike teže, vsekakor kvečjemu bolj za furlansko kot za našo ekipo. Medtem ko je Bor že nekaj krogov obsojen na igranje v skupini za obstanek, si je Porde-none že zagotovil nastop v »play-offu«, ni pa še dosegel uvrstitve v deželni pokal. Obe ekipi sta igrali dokaj sproščeno, vendar je tekma iz seta v set postajala bolj borbena in zanimiva, saj so si igralke obeh ekip želele zmagati. Izenačen je bil že prvi set, v katerem pa so si borovke privoščile nekaj več napak, zaradi česar so set tudi izgubile. Kar štirikrat so se nasprotnicam približale le na točko zaostanka, vsakič pa se je naslednja akcija končala z napako Bora. Od drugega seta dalje so borov-ke začela stopnjevati svoj ritem, povedati pa je treba tudi, da je podajalka-trener Pordenona svoje mesto prepustili svoji rezervi (ki sicer ni bila slaba). Po začetnih težavah v sprejemu so si-borovke opomogle, izboljšale servis in napad ter Pordenone ujele pri 14. točki ter povedle z 19:16. Nato so sicer spet izgubljale z 20:21, vendar so se v končnici razigrale in gladko osvojile set. V nadaljevanju so igrale še bolj živahno, v napad so se uspešno vključevale vse igralke. Tekma se je razživela tudi v polju. Tretji set se je odločil v končnici, v četrtem pa so bile plave stalno v vodstvu, na koncu so bile odločilne točke Vodopivčeve v napadu in Celle v bloku. Pordenone je sicer spet zamenjal podajalca, vendar mu to ni omogočilo preobrata proti borovkam, ki so se tokrat izkazale predvsem kot kolektiv in vnovič pokazale, da za ostalimi ekipami ne zaostajajo po znanju in fizičnih sposobnostih, temveč le po izkušnjah. Valovec Daniel Faganel je včeraj dosegel 6 točk MOŠKA D-LIGA Okrnjeni Naš prapor brez osvojenega niza Casarsa - Naš prapor 3:0 (25:18, 25:15, 25:15) Naš prapor: Fajt 6, Feri 6, Černic 1, Juretič 2, Caprara 5, Simeoni 5, Braione 5. Trener: Alessandro Leg-hissa. Brici so se na zadnje gostovanje prvega dela prvenstva podali z izredno okrnjeno postavo, in sicer brez dveh podajalcev in dveh tolkačev (Bajt, Brot-to in Culot zaradi gripe ter Kuštrin zaradi službenih obveznosti). Trener Leghissa je tako lahko računal le na sedem igralcev in je moral zaradi tega povsem spremeniti postavo. Odpovedati se je moral liberu in v vlogi podajalca je sinoči na igrišče poslal Braioneja, vendar že od uvodnih točk je bilo jasno, da bo srečanje v Casarsi enosmerno. Naš prapor je namreč moral vedno zasledovati. Edino v drugem setu so varovanci trenerja Leghisse povedli s 3:0, a to je bilo tudi edino vodstvo Našega prapora na celotnem srečanju. Z zgovornim 12:0 so gostitelji nato znova prevzeli vajeti igre v svoje roke in jih niso več izpustili do konca srečanja. Edina pozitivna nota večera je bil blok mladega Fajta nad močnim udarcem korektorja gostiteljev iz druge linije. al. smučanje Na startu pokala ZKB jih bo 266 Danes bo ob 9.45 start prve tekme Primorskega smučarskega pokala. SK Brdina prireja na progi Cimacuta v Forni di Sopra veleslalom za 11. Pokal Zadružne kraške banke. Na startu bo 266 tekmovalcev 12 smučarskih klubov iz Italije (Brdina, Devin, Mladina in SPDG) in notranjsko-pri-morske regije iz Slovenije. Ogled proge bo od 9.00 do 9.30. Ob 9.45 bodo startali iz nižje točke najmlajši, nato pa bodo start premaknili nekoliko više za vse ostale starostne kategorije. Vremenoslovci napovedujejo sončno, a mrzlo vreme. Pogoji na progi bodo optimalni, saj so upravitelji prog zaradi nižjih temperatur uspeli izboljšati snežno podlago. Tekmovalnemu delu bo sledilo nagrajevanje in običajna družabnost v ciljem prostoru. Nagrajeni bodo prvi trije uvrščeni v vsaki kategoriji, prvih pet uvrščenih društev na absolutni lestvici in tri najvišje uvrščena društva na mladinskem sektorju. Priznanja bodo prejeli tudi absolutni prvaki med člani in mladinci, kolajne pa vsi nastopajoči v kategoriji Super baby sprint in baby sprint. Zimska idila Zimski dnevi so nam že prinesli zasnežene vrtove in ceste, ki so naše kraje spremenili v pravo zimsko idilo. Zdaj so pred nami božični in novoletni prazniki, v katerih lahko vsakdo najde nekaj čarobnega. Spletna stran www.primorski.eu vas vabi, da nam posredujete svoj pogled na zimsko idilo, utrinek z družinskega ali prijateljskega praznovanja. Pošljite nam svoje fotografije, najlepše bomo objavili! Vaše posnetke nam lahko pošljete direktno s spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali na naslov elektronske pošte tiskarna@primorski.eu. Federica Micussi (Kontovel) kroma Villesse - Kontovel 3:2 (23:25, 13:25, 25:19, 25:22, 16:14) KONTOVEL: Bukavec 20, Lisjak 15, Zuzič 10, Micussi 16, Balzano 10, Anto-gnolli 4, Kapun (L); Starc 3, Cassanelli, Što-ka, Zavadlal, Rudes. Trener Tania Cerne Kontovelove odbojkarice se z gostovanja v Vilešu vračajo z eno samo točko, zaradi istočasnega uspeha Latisane pa so tako v drugi fazi obsojene na boj za obstanek. Začetek srečanja sicer ni obetal takega razpleta. Naša ekipa je v prvih dveh setih igrala zelo dobro, ostro ser-virala in zasluženo povedla v nizih z 2:0. V nadaljevanju pa so se razmere na igrišču povsem spremenile. Villesse je postal po vstopu na igrišče svoje najboljše igralke bolj učinkovit, Kontovel pa ni več igral tako urejeno. Kljub temu so Bukavčeva in soigralke tudi v zadnjih treh nizih na začetku vodile, a jim nato prednosti ni uspelo ohraniti. Še najbolj jim je lahko žal za tie-break, v katerem so vodile 13:10. Kljub porazu zaslužijo pohvalo Federica Micussi, ki je bila zanesljiva v polju in je dobro servirala ter napadala, in Martina Lisjak ter Giulia Antognolli, ki sta dobro opravili svojo nalogo kljub fizičnim težavam oziroma bolezni. hokej na rolerjih - V A1-ligi Poletovci so pozabili, kako se zmaga Civitavecchia - Polet ZKB Kvvins 5:4 (1:2) Polet: Galessi, M. Kokorovec, S. Ko-korovec, J. Ferjanič 2, Fajdiga 1 gol, Battisti, Cavalieri 1, De Iaco, Fabietti. Trener: Aci Fer-janič. »Zgleda, da ne znamo več spraviti pod streho zmage,« je takoj po končanem srečanju v Laciju izjavil nekoliko razočarano trener Ferjanič. Polet namreč sinoči ni igral slabo, saj je bil povsem enakovreden četrtou-vrščeni ekipi Civitavecchie, žal pa so fantje iz Opčin v ključnem trenutku popustili. Po prvem polčasu so Poletovi »konji« celo vodili z 2:1. V drugem delu pa se je žal nekaj zataknilo. Celotna obrambna vrsta je dejansko zaspala, kar je seveda Civitavecchia takoj izkoristila. V prvih 10 minutah drugega polčasa so tako Fajdiga in soigralci prejeli dva zadetka. Kljub temu se niso še predali in s Ferjaničem ter Cavalierijem znova prešli v vodstvo, ko je na semaforju manjkalo sedem minut do konca. Vodstvo naših fabntov pa je bilo žal zelo kratko, saj je Civitavecchia izenačila (s preveliko lahkoto) po pičlih 35 sekundah. Sanje Poleta pa so se dokončno razblinile 4 minute pred zvokom sirene, ko je moštvo iz Lacija doseglo še 5 zadetek. Škoda, ker varovanci trenerja Ferjaniča bi si tokrat zaslužili vsaj točko. Jure Ferjanič kroma □ Obvestila SO-SPDT organizira 18.,19. in 20. februarja tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Prijave in informacije nudi urad ZSŠDI telefon 040/635627. ZSŠDI vabi na sejo košarkarske komisije, ki bo v torek, 25. januarja 2011, ob 20.30, na stadionu 1. maja v Trstu. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja januarja in februarja avtobusne izlete na Zoncolan s tečaji smučanja za osnovnošolce. Prijave in informacije na mladinski@spdt.org in na tel.: 339 5000317. SK DEVIN obvešča, da bo telovadba za odrasle v srednji šoli De Marchesetti v Sesljanu ob sredah od 20. do 21. ure. / ŠPORT Nedelja, 23. januarja 2011 23 košarka - Zadnji krog prvega dela prvenstva deželne C-lige Bor Radenska po zmagi dohitel Breg Naelektreno vzdušje in groba igra - Štefan Samec izključen in z rano na glavi Breg - Bor Radenska 83:88 (26:24, 42:44, 61:69) Breg: Bozic 2 (-, 1:2, 0:1), Grimaldi 4 (0:2, 2:4, 0:2), Ferfoglia 14 (-, 7:11, 0:2), Samec 16 (3:4, 5:6, 1:1), Giacomi 12 (5:7, 2:3, 1:5), Richter 26 (3:3, 4:8, 5:12), Visciano 9 (3:5, 3:3, 0:1), Schillani, Formigli, Nad-lišek in Vizintin n.v. Trener: Krašovec. Bor Radenska: Bole 2 (-, 1:1, 0:1), Madonia 11 (6:6, 1:2, 1:3), Crevatin 10 (1:2, 3:6, 1:6), Štokelj 8 (2:2, -, 2:5), Babich 3 (-, 0:2, 1.4), Burni 14 (-, 1:3, 4:5), Medizza 3 (1:2, 1:1, -), Pertot, Pipan in Devcich n.v., Fumarola 30 (6:8, 8:10, 2:5), Zanini 7 (3:5, 2:5, -). Trener: Popovič. Bor Radenska je zmagovalec prvega »zimskega« derbija deželne C-lige, ki je postregel z naelektrenim vzdušjem, glasnim navijanjem obeh taborov, na žalost pa tudi z grobo igro, ki nikakor ni sodila na športna igrišča. Odločilna za preobrat v korist borovcev, ki so tako vknjižili osmo zaporedno zmago in dohiteli brežane na 20 točk, je bila izključitev Štefana Samca v 26. minuti, potem ko je z zaušnico reagiral na moški stik v obrambi (po udarcu je imel odprto rano na glavi, ki so mu jo nato sešili; še prej si je v stiku ranil ustnico) z Mikom Madonio. Takrat se je Bor opogumil in hitro prevzel nekaj točk prednosti, pri Bregu pa je zmanjkala igra v globino, ki je bila do tedaj ključnega pomena. Kot se za derbije spodobi, je bil začetek povsem enakovreden. Razen uvodnega vodstva gostov (0:2) je prvih deset minut ritem igre diktiral Breg. V drugi četrtini pa sta si ekipi izmenjali vlogi: Crevatin je s trojko in košem podelil Boru vodstvo. Napeto vzdušje in agresivna obramba na obeh stra- neh sta silila sodniško dvojico, da je prekinjala igro zaradi napak in prekrškov. S serijo prostih metov je Breg ponovno prevzel vodstvo, ki ga je kot v začetku četrtine ponovno izničil Crevatin s košem v zadnjem napadu (42:44). V tretji četrtini so po izključitvi Samca prevzeli vajeti igre v svoje roke borovci, ki so ob koncu po dveh zaporednih trojkah Burnija povedli na osem točk (61:69). Breg je v tem delu odpovedal, predvsem neorganizirani napadi so botrovali vse večjemu zaostanku. Še pet minut pred koncem je kazalo, da bo Bor osvojil srečanje brez težav (67:76), naposled pa se je z navijači prebudil tudi brežan Richter, ki je v treh minutah ponovno vzpostavil izenačenost s tremi zaporednimi trojkami (78:78). Tekma se je v bistvu takrat spet vnela, a je pri rezultatu 82:84 za Bor sodnik dosodil namerno napako Kristjanu Ferfogli, kar je omogočilo Boru, da je povedel z 82:86. Po seriji osebnih napak je nato Bor s Fumarolo obdržal vodstvo in se na koncu veselil zmage. Po porazu Albe in zmagi Servolane je prvo mesto po prvem delu prvenstva prevzela tržaška ekipa, na tretjem mestu pa sta z enakim številom točk Bor Radenska in Breg. (V.S.) Ostali izidi: Ardita - Tolmezzo 57:60, Geatti Basket Time - Portogruaro 79:71, UBC - CBU 72:57, Ronchi - Servolana 63:75, Ro-raigrande - Collinare Basket 88:72, Venezia Giulia - Alba 71:60, Cervignano - Romans 80:72. DRŽAVNA C-LIGA - Izidi: Spilim-bergo - Gemini Venezia 72:78, San Vende-miano - Codroipese 78:64, Broetto Padova -Latisana 54:69. Derbi med Bregom in Borom si je ogledalo veliko število gledalcev, ne izključno košarkarjev. Levo: Emanuel Rihter (najboljši strelec Brega) brani »dušo« Bora Radenske Nika Štoklja kroma Domači šport Danes Nedelja, 23. januarja 2011 NOGOMET D-LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Repen - Torviscosa PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v San Danieleju: San Daniele - Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trebčah: Primorec - Isontina; 14.30 pri Domju: Domio - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Bazovici: Zarja Gaja - San Canzian; 14.30 v Dolini: Moraro - Breg; 14.30 pri Briščikih, Ervatti: Primorje - Mossa 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Doberdobu: Mladost - Cgs ODBOJKA UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 v Trstu, Campi Elisi: Coselli - Kontovel UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Sovodnjah: Soča -Staranzano e Villesse UNDER 13 ŽENSKE - 11.00 v Trstu, Ul. Carli: Coselli Giallo - Bor KOŠAKRA UNDER 17 DRŽAVNI - 11.00 v Portogruaru: Portogruaro - Jadran ZKB ALPSKO SMUČANJE PRIMORSKI POKAL - 9.45 v Forni di Sopra: Pokal ZKB Jutri Ponedeljek, 24. januarja 2011 NOGOMET ZAČETNIKI - 17.00 v Domju: Domio - Kras Repen tv koper - Jutri Košarkarice gostje Športela Gostje jutrišnje športne oddaje Športel (TV Koper 22.30) bodo slovenske košarkarice, ki igrajo v italijanskih klubih. Voditelj Malalan se bo pogovoril s članicama članske ekipe iz Milj Jessico in Sa-mantho Cergol ter trenerjem Matijo Joganom, in z Martino Gantar, ki je dozorela pri Poletu, tačas pa igra pri tržaški Ginnastici. Prisluhnili bomo tudi anketi, v kateri so sodelavci spraševali športnike in druge, ali poznajo košarkarice. Oddajo bodo dopolnili prispevki o nogometnih tekmah Ju-ventina - Pro Gorizia ter Kras Repen - Torviscosa, košarkarskega derbija med Bregom in Borom Radensko ter smučarske tekme Primorskega pokala v kraju Forni di Sopra. Pogovoru v studiu bo sledila nagradna igra Poglej me v oči. prej do novice www.primorski.eu1 košarka Promocijska liga: Sokol ni imel lahkega dela Skyscrapers - Sokol 70:81 (17:20, 38:40, 57:47) Sokol: Piccini 23, Vidali 16, Umek 14, N. Sossi, Hmeljak 14, Vitez 14, J. Sos-si 3, Trampus, Sedevčič, nv: Zavadlav in Košuta, trener Emili. SON: 22. Tri točke: Hmeljak 2, Vidali 2, Umek 1, Vitez 1. Sokol se je moral pošteno potruditi, da je premagal ekipo »nebotičnikov«, ki zaseda nižja mesta na lestvici. Po prvem izenačenem polčasu so gostitelji prejeli pobudo v svoje roke in z delnim izidom 19:7 povedli kar za 10 točk. Na srečo so se Emilijevi varovanci v zadnji četrtini spet zbrali in končno igrali, kot znajo in zmorejo, opustili so podcenjevanje nasprotnika in se razigrali v napadu. Izboljšali so tudi obrambo in z delno razliko 34:13 v zadnji četrtini nadoknadili zaostanek ter zanesljivo zmagali. Od posameznikov naj omenimo zelo dobro igro Erika Piccinija, ki je dal kar 23 točk, Martina Vidalija, ki je dosegel 16 točk in imel tudi osem skokov, ter Alexa Viteza, ki zbral šest asistenc. V prihodnjem krogu čaka nabrežinsko moštvo težka preizkušnja: v petek se bo doma spoprijelo z Virtusom Basketom. (lako) košarka - D-liga Kontovel branil, a ni zadeval Mladi gostje so uveljavili telesno in višinsko premoč - Porazen odstotek pri metu za dve točki Marko Švab je dosegel 7 točk (arhivski posnetek) kroma Kontovel - Don Bosco 49:60 (10:11, 26:32, 36:49) Kontovel: Križman 16 (5:6, 4:5, 1:5), Lisjak 5 (3:4, 1:5, 0:1), Paoletič 8 (-, 1:7, 2:5), D. Zaccaria 2 (-, 1:8, -), Regent, Hrovatin, Šušteršič 9 (-, 3:8, 1:7), Starc (-, 0:1, -), Gantar (-, 0:1, -), Godnič 2 (-, 1:2, -), Švab 7 (4:6, 0:4, 1:1), trener Brumen. SON: 20; PON: Šušteršič (40). Kontovelci so morali priznati premoč Don Bosca, ki jih je tudi v tem derbiju kroga kot v prvem delu v Trstu zanesljivo premagal. Don Bosco je zelo mlada ekipa (vsi letniki 1992 in 1993, eden celo 1994), ki je na petkovem srečanju uveljavila svojo telesno in višinsko premoč. Brumnovi varovanci so v obrambi sicer zadovoljili, saj je tržaško moštvo doseglo »le« 60 točk, kar je za ekipo kot Don Bosco, ki gradi svoje zmage izključno v napadu, malo. Žal pa so povsem odpovedali v napadu. V vsem srečanju so zbrali le 49 točk, kar je na domačem igrišču odločno premalo. Porazen je bil predvsem odstotek pri metu za dve točki (11:41), saj so morali Kon-tovelci metati na koš z bojaznijo, da bi se izognili »bananam« Don Boscovih dolginov in so zato metali iz neobičajnih pozicij, vsakič pa, ko so prodirali na koš, so jih visoki gostje brez posebnih težav zaustavljali. Edini, ki je zadovoljil v napadu, je bil Pavel Križman, ki je bil s 16 točkami tudi najboljši strelec svojega moštva. Kontovelci so bili v prvi četrtini povsem enakovredni gostom in v začetku druge je kazalo, da so našli pravo orožje, kako premagati nasprotnika, saj so dvakrat po-vedli za 6 točk (v 2. minuti z 19:13 in v 5. minuti s 23:17). Gostje pa so se kaj kmalu zbrali in z delno razliko 8:0 povedli ter odtlej vodstva niso izpustili več iz rok. Da za kontovel-ce bo zelo težko zmagati, je bilo jasno ob koncu tretje četrtine, ko je Don Bosco že vodil za celih 15 točk (49:35). V zadnji četrtini se je trener Brumen odločil za consko obrambo, s katero je mlade in neizkušene goste spravil v težave, a ne v tolikšni meri, da bi jim ogrozil zmago. V 7. minuti so gostitelji zmanjšali zaostanek na 10 točk (46:56), gostje pa se niso dali presenetiti in so mirno izpeljali srečanje do konca in zmagali za 11 točk. »Veliko dela, malo plačila,« je po tekmi dejal Kontovelov trener Peter Brumen. »Z igro v obrambi svojim fantom nimam česa očitati. V napadu pa ni šlo. Pred tekmo smo se domenili, da bi z dolgimi napadi skušali preprečiti njihove protinapade, saj so se na prvi tekmi po vsakem zgrešenem metu kar raztekli po igrišču in zanesljivo zmagali. Tudi to se ni obneslo.« (lako) 24 + Nedelja, 23. januarja 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.20 Tv Kocka: Vodinko - Izginuli biseri 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Mikser; sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Quello che 6.30 Aktualno: Mattina in famiglia, vmes dnevnik 7.00 Dnevnik 9.30 Dnevnik - L.I.S. 9.35 Aktualno: Magica Italia 10.00 Aktualno: Linea verde orizzonti 10.30 Aktualno: A Sua im-magine 10.55 Sveta maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnev-nik/Focus 14.00 Variete: Domenica in -LArena 15.50 Variete: Domenica in - Amo-ri 16.15 Variete: Domenica in... onda 16.25 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Soliti ignoti (v. C. Conti) 21.30 Nan.: Fuoriclasse 23.35 Aktualno: Speciale Tg1 0.40 Nočni dnevnik 1.05 Aktualno: Applausi - Teatro e arte 2.20 Glasb.: Sette note V^ Rai Due ^ Rai Tre 23.40 Šport: Controcampo 1.20 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spirito 9.40 Dnevnik - kratke vesti 9.45 Film: Goodbye Mr. Holland (kom., ZDA, '95, r. S. Herek, i. R. Dreyfuss, G. Headly) 11.25 Dnevnik -kratke vesti in vremenska napoved 12.40 Resničnostni show: Grande Fratello 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Variete: Domenica Cinque 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Variete: Striscia la domenica 21.30 Variete: Stasera che sera! 0.45 Aktualno: Terra! 1.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved 2.15 Variete: Striscia la domenica O Italia 1 6.00 Nan.: 7 vite 6.40 Nan.: Skippy il canguro 7.00 Variete: Cartoon flakes Weekend 7.20 Aktualno: Art Attack 8.55 Nan.: Karku 9.20 Nan.: Unfabulous 9.40 Nan.: The Naked brothers 10.10 Variete: Ragazzi c'e Voyager 10.40 Atualno: A come Avventu-ra 11.25 Šport: SP v alpskem smučanju, veleslalom (Ž) 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Motori in vremenska napoved 13.45 Variete: Quelli che...apettano 15.40 Variete: Quelli che il calcio e... 17.05 Šport: Stadio Sprint 18.05 Šport: 90° minuto 19.00 Variete: Crazy parade 19.35 Nan.: Il puma 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: Castle 21.45 Nan.: Past life 22.35 Šport: La do-menica sportiva 1.00 Dnevnik 1.20 Aktualno: Protestantesimo La 7 6.00 Aktualno: Fuori orario 7.40 Nan.: La grande vallata 8.40 Film: Crimini con stile (kom., ZDA, '04, r. S. Gillard, i. D. Chiane-se) 10.10 Nan.: Agente Pepper 11.00 Aktualno: Tgr Estovest 11.20 Aktualno: Tgr Mediterraneo 11.45 Aktualno: Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tele-camere 12.55 Aktualno: Racconti di vita 13.25 Aktualno: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.30 Dnevnik, In 1/2 h 15.00 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. 15.05 Aktualno: Alle falde del Ki-limangiaro 18.00 Aktualno: Per un pugno di libri 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Eli-sir 23.20 Dnevnik in Deželni dnevnik 23.35 Variete: L'almanacco del Gene Gnoc-co 0.35 Dnevnik 0.45 Aktualno: Telecamere I.35 Vremenska napoved ({ Rete 4 6.50 Nan.: Avvocato Porta 9.05 Dok.: Pie-monte - Dalla Val Chisone a Rocconigi 9.45 Sv. maša 11.00 Aktualno: Pianeta mare II.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Melaverde 13.20 Aktualno: Pianeta mare 13.50 Aktualno: Donnaventura 15.00 Film: Caprice, la cenere che scotta (voh., ZDA, '67, r. F. Tashlin, i. D. Day) 15.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 17.00 Film: Sfida nella valle dei Comanche (western, ZDA, '64, i. A. Murphy, B. Cooper) 17.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.55 Dnevnik 19.35 Film: Colombo: Un giallo da manuale (tri-ler, ZDA '71, i. P. Falk) 21.25 Film: Mission: Impossible (akc., ZDA, '96, r. B. DePalma, i. Tom Cruise) ^ Tele 4 na, športne vesti 20.00 Spet doma 21.45 Dok. film: Zakladi arhiva televizije Slovenija 22.45 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 23.25 Mini serija: Kennedy-jevi možgani 0.55 Dnevnik (pon.) 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.45 Infokanal (t Slovenija 2 6.30 2.25 Zabavni infokanal 7.30 Skozi čas 7.40 Globus (pon.) 8.10 Pihalni orkester Svea Zagorje (pon.) 8.45 Film: Morrison dobi sestrico (pon.) 10.05 Kitzbuhel: SP v alpskem smučanju, slalom (M), prenos 1. vožnje 11.20 Cortina: SP v alpskem smučanju, superveleslalom (Ž), prenos 12.40 SP v nordijskem smučanju, smučarski tek - sprint (M in Ž), posnetek iz Otepaa 13.20 Kitzbuhel: SP v alpskem smučanju, slalom (M), prenos 2. vožnje 14.40 Zakopane: SP v smučarskih skokih, prenos 6.15 Nan.: La strana coppia 7.00 Aktualno: Super Partes 7.45 Risanke 10.45 Film: Scooby-Doo e il mostro di Lochness (ris., ZDA, '04) 11.40 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campionato 14.00 Film: Merlino e l'ap-prendista stregone (fant., ZDA/Kan., '06, r. D. Wu, i. S. Neill) 14.55 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 16.55 Film: Tom & Jerry - The fast and the furry (risanka, ZDA, '05) 17.35 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Mr. Bean 19.35 Film: Colpo grosso al drago rosso (akc., ZDA, '01, i. J. Chan, C. Tucker) 20.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 21.25 Dok.: Wild - Oltrenatura 0.30 Variete: Saturday Night Live 1.50 Film: Whipped - Ragazzi al guinzaglio (kom., ZDA, '99) LA 6.05 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: M.O.D.A. 10.40 Dok.: La7 Doc 11.25 Nan.: Ultime dal cielo 13.30 Dnevnik 13.55 Nan.: Jag - Avvo-cati in divisa 16.00 Film: L'ultimo impera-tore (biog., It./V.B./Kit., '87, r. B. Bertoluc-ci, i. J. Lone, J. Chen) 19.05 Resničnostni show: Chef per un giorno 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Film: La ra-pina (akc., ZDA, '01, r. D. Lichtenstein, i. K. Rossell, K. Costner) 23.50 Dnevnik 0.00 Aktualno: InnovatiON 0.40 Dok.: La7 Doc 7.00 Aktualno: A casa dell'autore 7.30 Variete: L'eta non conta (pon.) 8.05 Aktualno: Salus Tv 8.15 Aktualno: Musa Tv 8.25 Aktualno: Italia economia e prometeo 8.35 Aktualno: Rotocalco Adnkronos 9.30 Dok.: Splendori d'Italia 10.35 Variete: Mukko Pal-lino 11.00 Dok.: Borgo Italia 11.25 Šport: Ski magazine 11.55 Dok.: Italia magica 12.25 Variete: Chef a sorpresa 12.50 Aktualno: Dai nostri archivi 13.00 Variete: Do-menica e sempre domenica 13.10 Aktualno: Qui Slovenia 13.15 Aktualno: Musica, che passione! 13.55 Variete: Camper Magazine 14.25 Dok.: L'Italia da scoprire 14.50 Nan.: La saga dei Mc Gregor 16.35 Dok.: Cavallo... che passione! 17.35 Risanke 19.30 Aktualno: Pagine e fotogrammi 19.45 21.30 Šport: Domenica Sport 21.15 Dnevnik 22.30 Variete: Borghi nel FVG 22.40 Film: La moglie di mio fratello (rom. kom., '89, r. J. Bender, i. J. Ritter, M. Harris, P. Bergen) 0.20 Talk show: A tambur battente 1.30 Film: Un angelo sulla mia strada (kom., '98, r. J. Helliker, i. M. Follows, J. Woolvett) If" Slovenija 1 7.00 Ris. nan.: Živ Žav 9.50 Šport špas 10.20 Ris. nan.: Animalija (pon.) 10.50 Prisluhnimo tišini 11.15 Ozare (pon.) 11.20 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja - oddaja Tv Maribor 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Na zdravje! 14.30 Slovenski magazin - mozaična oddaja 15.00 NLP s Tjašo Železnik 15.05 Na naši zemlji z Marjano Grčman 15.15 Profil tedna z Mašo Kljun 15.35 Večno z Lorello Fle-go 15.40 Športne novice z Anžetom Ba-šljem 16.05 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom 16.25 Svetovno s Karmen Švegl 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 NLP s Tjašo Železnik 18.10 Prvi in drugi 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo ted- pop Pop TV 8.00 Jagodka (ris.) 8.25 Winx klub (ris.) 8.50 YooHoo in prijatelji (ris.) 9.00 Radovedni Jaka (ris.) 9.10 Rori, dirkalnik (ris.) 9.25 Kopalčki (ris.) 9.35 Florjan, gasilski avto (ris.) 9.50 Bakuganski bojevniki (ris.) 10.15 Altair v Zvezdolandiji (ris.) 10.30 Gnusologija (ris.) 10.55 ŠKL, Športni ma- gazin 11.55 Zgodovina kulinarike (zgod. nan.) 13.05 Prenova z Debbie Travis (dok. nan.) 14.00 Film: Usodni skok (drama) 15.40 Življenje ni šala (krim. nan.) 16.35 Agent Cody Banks (kom.) 18.20 Ljubezen skozi želodec (Hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, vremenska napoved 20.00 Film: Počitnice (rom. kom.) 22.25 Eli Stone (hum. nan.) 23.20 Margot na poroki (drama) 1.00 Doba segrevanja (dok. drama) 1.55 24UR (pon.) 2.55 Nočna panorama (reklame) A Kanal A 8.10 Morilske meduze (dok. drama) 9.10 Pločevinko (pust. nan.) 10.05 Pustolovščine Shirley Holmes (mlad. nan.) 10.35 Nova Heidi (mlad. nan.) 11.05 Šola za deskarje (drem. serija) 11.35 Batman proti Drakuli (ris.) 13.05 Princ z Bel Aira (hum. serija) 13.35 Merlinove pustolovščine (pust. nad.) 14.30 Peklenski teden (hum. nan.) 15.00 Kako sem spoznal vajino mamo (hum. nan.) 15.30 Film: Pri pujsu 2 (kom.) 17.15 Teksaški mož postave (akc. nan.) 18.10 Dva moža in pol (hum. nan.) 18.40 Skrita kamera 19.10 The Big Game (zabava) 20.00 Film: Smrt in življenje Bobbyja Z (akc.) 21.40 Boter 2 (krim. drama) 1.10 Balkan Inc. (krim. nan.) 2.10 Kralji (dram. serija) 3.00 Love TV (erotika) 4.00 Nočna ptica (erotika) 16.50 Izob.-svetovalna odd.: Turbulenca -Kako onesnažen je naš zrak (pon.) 17.45 Film: Soba z razgledom (pon.) 19.50 Žrebanje lota 20.00 ARS 360 20.15 Dok. serija: Zakladi civilizacije 21.05 Nad.:Junak našega časa 21.55 Na utrip srca 23.55 Nad.: Zdravničin dnevnik - Moški so najboljše zdravilo (pon.) 0.40 Film: Nečak (pon.) {T Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.05 Tedenski Pregled 8.05 21.30, 23.00 Žarišče 11.40 Svet v sliki in besedi 13.10 Satirično oko 14.15 Soška fronta 16.40 21.05 Na Tretjem... 17.45 Aktualno 19.00 Tv Dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 22.15 Dok. odd.: Spomini med koši... Koper 12.45 Dnevni program 13.00 Kitzbuehl: slalom (m), 1. vožnja, povzetek 13.30 Kitzbuehl: slalom (m), 1. vožnja, prenos 14.20 Euronews 14.30 Tednik 15.00 »Q« - tren-dovska oddaja 15.45 Sredozemlje 16.15 Glasb. odd.: Jararaja 17.00 Dok. odd.: City folk 17.30 Potopisi 18.00 Glasbeni spomini z B. Kopitarjem 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok. oddaja 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Slovenski magazin 23.00 Zbor Svetega Nikolaja Litija 23.35 Vsedanes - Tv dnevnik 0.50 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 15.00 Kvalifikacije za EP kadetinj v odbojki: Slovenija - Madžarska (pon.) 16.30 Z Mojco po domače (pon.) 17.30 Mavrica (pon.) 18.30 Hrana in vino, izbrani recepti 19.30 Duhovna misel (pon.) 19.45 Tedenski pregled (pon.) 20.00 Razgledovanja (pon.) 20.30 Pod drobnogledom: Prednosti študija na Univerzi v Novi Gorici 21.30 Veliko platno 22.30 Celovečerni film: Pod udarom zakona 0.30 Videostrani RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Mala Cecilijanka 2010; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 Koroški obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba, vmes Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Božični koncert zveze cerkvenih pevskih zborov v tržaški stolnici; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Dobro jutro na RK; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.10, 19.45 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Veliki glasbeni trenutki: skladatelj Janko Ravnik; 9.30 Torklja; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Gremo plesat: vabi Smilja Baranja; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vremenske in cestne razmere; 19.00 Dnevnik; 19.45 Radijska kronika; 20.00 Večer večnozelenih melodij s Tu-liom Furlaničem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.300.00 Napovednik; sledi Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.28, 12.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.28, 12.28, 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 8.00-12.00 Buona domenica; 8.05 Horoskop; 8.20, 14.45 Pesem tedna; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30-10.30 Il giardino di Euterpe; 10.45, 17.45 Sigla single; 11.00-11.30 Osservato-rio; 11.40 New entry; 12.02, 20.00 Fegiz Files; 13.00-14.00, 20.30 La rosa dei venti; Det-to tra noi in musica; šolske vesti; Profumi di stagione; 14.00 L'agenda in orbita; 14.3015.00 Nedeljsko popoldne; 18.00-19.00 Album charts; 20.00-0.00 Večerni RK; 21.30 The Chillout Zone; 22.00 Extra extra extra; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.40 Najlepša viža meseca; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.50 Dobro jutro, otroci; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.30 Reportaža; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno po- poldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos maše; 13.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Evroradijski koncert; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokalnoinstrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.0015.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Bolje si organizirajte delo in racionalno porabljajte svoj čas. S prijatelji in s partnerjem se boste dobro razumeli. Pazite se hladnega vremena, saj imate oslabljen imunski sistem. m^l BIK 21.4.-20.5.: V prihodnjem tednu boste polni energije, imeli boste tudi dober občutek za posel in veliko delovnega zagona, kar bo všeč tudi nadrejenim. Ljubezen: manjši prepiri vas ne bodo omajali. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Nesporazum med vami in prijateljem lahko pripelje do razkola vajinega odnosa, zato pametno izbirajte besede v sporu ter sovražne misli raje obdržite zase. Bodite bolj odločni. RAK 22.6.-22.7.: Imeli boste «« več prostega časa, kakor ste si ga lahko vzeli v prejšnjih dneh. Naredite kaj uporabnega, lahko se lotite nedokončanih hišnih opravil ali pa se posvetite svojim družinskim članom. y^ LEV 23.7.-23.8.: Nov delovni (^^r teden bo prinesel nekaj svežine in dobre energije v vaš prenatr-pani vsakdanjik. Pozitivno mišljenje vam bo prišlo prav pri doseganju ciljev ter premagovanju večjih ovir. DEVICA 24.8.-22.9.: Ste v ze- ^^ lo plodnem in ustvarjalnem obdobju. Prepustite se domišljiji in sledite svojim idejam. Kljub dobremu razpoloženju si privoščite dovolj počitka, saj ga vaše telo in duša potrebujeta! VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Kljub ^ ^ nekoliko bolj napetim pogovorom v krogu svojih domačih bodo odnosi med vami odlični. Znali boste sprejemati različnost. Poskušajte kakovostno preživljati skupni čas. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Razpeti ste med različne občutke. Včasih imate občutek, da odlično obvladujete različne okoliščine, drugič se vam zazdi, da ste neuspešni in nemočni. Verjemite vase! Av STRELEC 23.11.-21.12.: Na delovnem mestu boste učinkoviti in hitri. Nadomestili boste marsikatero zamudo iz preteklih tednov. Denar: kljub dobrim obetom bodite potrpežljivi. KOZOROG 22.12.-20.1.: Privoščite si nekaj spontanosti. Razbijte okove vsakdanje rutine z drobnimi spremembami, na katere večkrat pomislite, a si ne vzamete dovolj časa in energije zanje. VODNAR 21.1.-19.2.: Partnerski odnos zahteva veliko prilagajanja in potrpežljivosti, in prav je tako! A le, če je prilagajanje obojestransko. Za odnos sta vedno potrebna dva... RIBI 20.2.-20.3.: V komunikaciji boste neposredni in jasni. Znali boste zastopati svoja stališča in poslušati druge. V pravem trenutku se boste umaknili, če boste ugotovili, da odnos potrebuje prostor. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 23. januarja 2011 25 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Videofleš - Kingston - Ona sanja 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due Rai Tre Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: King Arthur (zgod., ZDA, '04, r. A. Fuqua, i. C. Owen, S. Dilla-ne) 21.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.50 Film: L'uomo nel mirino (krim., ZDA, '77, i. C. Eastwood, S. Locke) 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.55 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in focus 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Nan.: Caccia al re - Le narcotici (It., i. R. Rea) 23.15 Aktualno: Porta a porta 0.50 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.30 Aktualno: Sottovoce 6.00 Nan.: 7 vite 6.40 Nan.: Skippy il canguro 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.05 Nan.: Zorro 9.30 Aktualno: Sorgente di vita 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e società 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 33 14.00 Variete: Po-meriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.45 Nan.: Law & Order 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Dok.: Voyager (v. R. Giacobbo) 23.10 Dnevnik 23.25 Nan.: Close to home 0.10 Dok.: Rai 150 anni - La Storia siamo noi 1.00 Dnevnik - Parlament 1.50 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque 9.55 Resničnostni show: Grande Fra-tello Pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello Pillole 14.10 Nan.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Po-meriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.301.45 Variete: Striscia la notizia (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Resničnostni show: Grande fratello (v. A. Marcuzzi) 0.15 Variete: Mai dire Grande Fratello 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved C/ Italia 1 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.05 Aktualno: Agora, sledi Agora Bronto-lo 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik Fuori Tg 12.45 Aktualno: Speciale Le storie - Diario Italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: The sentinel (tri-ler, ZDA, '05, r. C. Johnson, i. M. Douglas) 23.00 Dok.: Correva l'anno 0.00 Nočni dnevnik, sledi Deželni dnevnik 1.10 Aktualno: Fuori orario u Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 4 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.50 Nan.: Di-stretto di polizia 6 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nad.: Hamburg Di-stretto 2116.15 Nad.: Sentieri 16.45 Film: Maigret - L'ombra cinese (krim., It., '04, r. R. DeMaria, i. S. Castellitto) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (22. 1. 2011) Vodoravno: obala, psica, napor, atrij, Ale, Estonka, Aristotel, Atik, aki, os, rota, manent, De Niro, K. R., ris, VIP, pasta, Kontovel, Jeal, ius, oskrba, Ulan Bator, M. T., Dečani, RNA, N. S., pobiralec, mašilec, Ajant, eteromani-ja, Sara, pajek, reket; na sliki: Robert De Niro. Mala križanka, vodoravno: 1. kisik, 6. Avala, 7. rabin, 8. Inari, 9. K. C., 10. in, 11. Aar, 13. tnalo, 16. uk, 17. az, 18. radon, 20. Arosa. 6.05 Nan.: La strana coppia 6.35 Risanka 8.35 Nan.: Baywatch 9.30 Nan.: Life 10.25 nan.: The Closer 11.25 Nan.: Prison Break 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: My name is Earl 15.05 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: One Piece - Tutti all'arrembaggio! 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Nan.: Incorreg-gibili 17.35 Nan.: Il mondo di Patty 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: Glee 20.30 Kviz: Trasformat 21.10 Nan.: CSY: NY 23.00 Nan.: Fringe 0.45 Nan.: Saving Grace 1.35 Aktualno: Po-kerlmania La 7 LA 6.05 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: (Ah) Piroso 10.50 Aktualno: Life 11.25 Nan.: L'ispettore Tibbs 12.30 Nan.: Due South -Due poliziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Tempesta su Washington (dram., ZDA, '62, r. O. Preminger, i. H. Fonda, C. Laughton) 16.55 Nan.: La regina di spade 18.00 Nan.: Mac Gyver 19.00 Nan.: The District 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele 23.45 Dnevnik 23.55 Nan.: N.Y.P.D. 2.00 Aktualno: Otto e mezzo ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Domani si ve-drà (pon.) 8.05 Šport: Ski Magazine 8.30 Dnevnik 9.00 Dok.: Borgo Italia 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.25 Nan.: La saga dei Mc Gregor 11.55 Variete: Camper Magazine 12.45 Dok.: Wild Adventure 13.10 Aktualno: Videomotori 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: ...Animali amici miei 15.00 Nogomet: Calcio Dilettatni - Triestina Calcio 16.25 Dnevnik 16.55 Risanke 19.00 Aktualno: Italia economica e prometeo 19.15 Šport: La città dello sport 19.30 Dnevnik 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Dai no-stri archivi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Šport: Udinese a giochi fatti 21.45 Talk show: A tambur battente 22.45 Aktualno: Pagine e fotogrammi 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Tg Montecitorio 23.40 Film: La metà ignota (dram., '97, r. C. Correll, i. J. Wagner, A. Paul, K. Shiner) Slovenija 1 A Kanal A 6.25 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna 7.00 Poročila 7.05 Dobro jutro 8.00 Poročila 8.05 Dobro jutro 9.00 Poročila 9.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Ris.: Prihaja Nodi -Škrata med nami (pon.) 10.20 Risanka: Fifi in cvetličniki (pon.) 10.35 Šport špas (pon.) 11.05 Nan.: Šola Einstein (pon.) 11.30 Ris. nan.: Izganjalci vesoljcev 11.55 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Maribor (pon.) 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Pogledi Slovenije (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 18.35 Risanke 16.15 Otr. odd.: Nočko -Trnjulčica 16.25 Otr. nad.: Ribič Pepe 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Dok. odd.: Deževni gozd 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.00 Globus 23.30 Glasbeni večer 0.55 Dnevnik (pon.) 1.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.00 Infokanal (t Slovenija 2 6.30 9.00, 1.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 10.00 Dobro jutro 12.45 Kaj govoriš? = so vakeres? (pon.) 13.00 Sobotno popoldne 15.15 Prisluhnimo tišini (pon.) 15.40 Ars 360 (pon.) 15.55 Opus (pon.) 16.20 Slovenci v Italiji (pon.) 16.50 Posebna ponudba 17.15 To bo moj poklic (pon.) 17.40 Nad.: Umazani ples (pon.) 18.05 Slovenski magazin (pon.) 18.30 Prvi in drugi (pon.) 19.00 Mlad. odd.: Z glavo na zabavo, zadnja oddaja 19.25 Univerza 20.00 Aritmija 20.50 Dok. serija: Čudoviti svet Alberta Kahna 21.45 Bleščica 22.15 Film: Nosferatu 23.55 Film: Vlomilca (pon.) |r Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.10 10.15, 12.15 Tedenski pregled 8.00 Novice 10.15 Tedenski izbor kronike 11.10 16.15 Slovenija in Evropa 13.30 Poročila Tvs1 14.15 Dok. odd.: Spomini med koši 15.30 Poročila Tvs1 17.25 Slovenska kronika 19.00 Tv Dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Dok. odd.: Goriška fronta Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Euronews 14.40 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 15.10 Zoom -vsestranska ustvarjalnost 15.40 Zbor Svetega Nikolaja Litija 16.20 Vesolje je... 16.50 Tednik 17.25 Istra in... 18.00 23.15 Športna mreža 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Italija 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione - magazin 21.00 Meridiani 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Kino premiere 22.30 Športel 23.00 Primorska kronika 23.50 Vremenska napoved 23.55 Čezmejna Tv - TDD ^ Tv Primorka 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00-15.00 Novice in videostrani 11.05 17.00, 23.30 Tv prodajno okno, videostra-ni 18.00 Kultura: Bagrajna in Slovenija 18.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 20.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura 20.30 Odbojka Interliga: Salonit Anhovo - SK Posojilnica AICH/Dob (A) 23.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura pop Pop TV 7.20 Combo ninos (akc. serija) 7.50 ŠKL, Športni magazin 8.50 11.15 Obalna straža (akc. serija) 9.45 Družina za umret (hum. serija) 10.15 Vsi županovi možje (hum. serija) 10.45 23.35 Pa me ustreli! (hum. serija) 12.10 17.05 Slavna oseba sem, spravite me od tu! (dok. serija) 13.00 TV prodaja, Reklame 13.30 Film: Prevare in laži (triler, ZDA/Kan., '05) 15.05 Nora Pazi, kamera! 15.35 Vsi županovi možje (hum. serija) 16.10 Na kraju zločina: New York (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 18.55 Isa, ljubim te (nad.) 19.45 Svet, Novice 20.00 Hitre tarče (akc. film) 21.50 Film: Pobesneli Max 2, i. Mel Gibson (akc., Avstralija, '81) 0.05 Izgubljeni spomin (krim. drama) 1.50 Love TV (erotika) 3.55 Nočna ptica (erotika) 7.20 Najlepša leta (hum. serija) 8.05 Prepovedana ljubezen (nad.) 9.05 TV prodaja, Reklame 9.20 Sebična ljubezen (dramska serija) 10.10 TV prodaja, Reklame 10.4018.00 Gospodarica srca (dramska serija) 11.35 TV prodaja, Reklame 12.05 16.55, 17.10 Zorro: Meč in vrtnica (avant. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Najlepša leta (hum. serija) 15.00 Prepovedana ljubezen (nad.) 16.00 Sebična ljubezen (dramska serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Lepo je biti sosed (hum. serija) 20.55 Elvis je odšel (romantična kom.) 22.30 24UR zvečer, Novice 22.50 Vitez za volanom (fant. serija) 23.40 30 Rock (hum. serija) 0.10 Policista (krim. serija) 1.00 24UR, ponovitev, Novice 2.00 Nočna panorama, Reklame RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Josip Jurčič: Deseti brat, 19. nad.; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški obzornik; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Gustav Mahler; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.15 Klepet ob kavi; 9.00 Dopoldan in pol; 9.30 Poročila; 10.00 Pod dresom; 11.30 Osebnost Primorske 2010; 12.00 Opoldnevnik RK; 12.30 Opoldnevnik; 13.33 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Radio Kažin, študentska oddaja. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro - Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28,19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.0010.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregio-ne news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.33, 23.30 Storie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.35-12.28 Glocal; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry; 14.00-14.30 Proza; 14.33 Reggae in pillole; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 In orbita; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 Fegiz Files (pon.); 20.30-22.28 Glocal (pon.); 22.30 Osservatorio (pon.); 23.00 Le note di Giuliana; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.35 Žurnal; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.02, 11.00 Ime tedna; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.10 Teren; 10.30, 11.30, 12.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Telstar; 18.05 Hip hop/R'N'B'; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Top albumov; 21.00 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Mali koncert; 20.05 Radijska igra - Rudolf Franček: Skriti pred sosedi; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 26 Nedelja, 23. januarja 2011 DNEVNE NOVICE / ITALIJA - Ministrski predsednik ponovno napadel preiskovalne sodnike Berlusconi: Radi bi nas strli, a mi se bomo napadom uprli Demokrati vztrajajo pri zahtevi po odstopu - Saviano posvetil častno diplomo milanskim sodnikom RIM - Po obsodbi Cuffaro sam odšel v Rebibbio RIM - Potem ko je kasacijsko sodišče včeraj objavilo razsodbo, s katero je potrdilo drugostopenjsko obsodbo na sedem let zaporne kazni zaradi sodelovanja s sicilsko Cosa no-stro, Antonio Cuffaro ni čakal na može postave, ampak se je sam odpravil v zapor. Na objavo razsodbe, ki je dokončna, je od 9.00 do 12.30 čakal z molitvijo v Minervini cerkvi na istiomenskem rimskem trgu, nato pa je potrkal na vrata zapora Rebibbia. »Zdaj bom odplačeval svojo kazen, ker je tako prav. To je nauk, ki ga puščam svojim otrokom,« je dejal nekdanji predsednik Sicilije, tik preden je izginil za vrati zapora. Cuffaro, ki je z dokončno obsodbo izgubil tudi sedež v senatu (nasledil ga bo Castiglione, tako da se politično ravnovesje v zgornji parlamentarni zbornici ne bo spremenilo), bo bolj kot po svojih »mafijskih poslih« ostal v kolektivnem spominu po kanolih, tipični sicilski sladici, s katerimi je kot predsednik deželne uprave »proslavil« prvo obsodbo na pet let zapora. Pecivo mu je prinesel nek prijatelj, fotograf pa ga je ujel v objektiv ravno z velikim pladnjem v roki. Cuffaro je od takrat neštetokrat ponovil, da ni ničesar proslavljal, ampak da je samo prestavil podarjeni pladenj s svoje mize. MILAN - Silvio Berlusconi je prepričan, da v demokratični državi ministrski predsednik ne bi smel biti podvržen taki »špijo-naži«. Prepričan je, da je sodstvo začelo prisluškovati njegovim telefonskim pogovorom, ker je želelo iz niča ustvariti novico o kaznivem dejanju: sam naj ne bi namreč zakrivil nobenega kaznivega dejanja. Italijanski premier se je včeraj v telefonskem prenosu udeležil posveta, ki ga je njegova stranka PDL priredila v Milanu, in ponovno napadel rimske sodnike. Posvaril jih je, da ga ne bodo strli, in da se bo boril do konca, medtem pa tudi pripravil reformo sodnega sistema, ki je doslej ni mogel izvesti zaradi nasprotovanja nekdanjega zaveznika Gianfran-ca Finija. Predsednika poslanske zbornice je tudi obtožil, da je začel izvajati prevratniški načrt proti vladi, a bil pri tem neuspešen. Kdor je zmagal na volitvah mora spoštovati zakone, mu je iz Reggia Calabrie odvrnil Fini: do sodne obsodbe smo vsi nedolžni, a nihče ne more zahtevati, da ne bo kaznovan. Pozval je k spoštovanju ustave: pred zakonom smo vsi enaki, kdor je zakrivil kaznivo dejanje, naj se zagovarja pred sodniki. Iz Turina so se včeraj oglasili tudi predstavniki Demokratske stranke in zahtevali Berlusconijev odstop. Walter Veltroni je povabil opozicijske stranke k večjemu sodelovanju: Italija potrebuje novo vlado s čim širšo večino, če to ni mogoče, pa so potrebne volitve. Tajnik Pierluigi Bersani mu je odgovoril, da je nanje pripravljen in prepričan v zmago. Vročo italijansko notranjepolitično sceno je včeraj še dodatno segrela izjava pisatelja Roberta Saviana. V Genovi mu je pravna fakulteta podelila častno diplomo, avtor Go-morre pa jo je posvetil milanski sodnici Ildi Boccassini in njenima kolegoma Fornu ter Sangermanu, »ki preživljajo zapletene dneve, samo zato, ker opravljajo svoj poklic«. Trojica sodnikov je kot znano povabila Berlus-conija, naj se na sodišču zagovarja pred obtožbo izsiljevanja in odnosov z mladoletnicami. Na Savianovo posvetilo je ostro odrea-girala premierjeva hči Marina Berlusconi. Njegove besede me navdajajo z grozo, je dejala predsednica založbe Mondadori, ki izdaja Sa-vianove knjige. Roberto Saviano s častno diplomo ansa BRUSELJ - Ocena Arbitraža je ustrezna rešitev za mejo BRUSELJ - V Evropski komisiji so v odzivu na živahno razpravo o hrvaškem ribolovnem pravilniku, ki poteka v Sloveniji, v izjavi za STA povedali, da je »dvostranski mednarodni sporazum ustrezen okvir za rešitev vprašanja meje«. »Evropska komisija je seznanjena s poročili o objavi zemljevida kot dela nove hrvaške regulacije o ribolovnih območjih. Kot razumemo, ta zemljevid vključuje opombo, da je izbrana črta preliminarna, dokler ne bo meja dokončno odločena,« so izjavili v tiskovni službi evropskega komisarja za širitev Štefana Fuleja. Tako so se odzvali na navedbe slovenskih strank, da je določitev meje po sredini Piranskega zaliva »enostransko dejanje«, s katerim Hrvaška krši arbitražni sporazum. Ob tem so v Bruslju še izjavili, da sta »Hrvaška in Slovenija novembra 2009 podpisali arbitražni sporazum, ki je bil nedavno uveljavljen«. «Ta dvostranski mednarodni sporazum zagotavlja ustrezen okvir za rešitev vprašanja meje,« so izpostavili v Fulejevi tiskovni službi. (STA) ALBANIJA - Opozicija z županom Tirane zahteva premierjev odstop Tri žrtve protivladnih protestov EU zaskrbljena zaradi izbruha nasilja - Poziv Bruslja, Washingtona in organizacije OVSE za demokratično rešitev napetosti Cvetje na trgu pred vladno palačo, kjer so umrli trije protestniki ansa TIRANA - V središču albanskega glavnega mesta so včeraj potekali pro-tivladni protesti, ki so se sprevrgli v nasilne spopade s policijo. Protestniki so proti policistom metali kamenje, ti pa so odgovorili s solzilcem in vodnimi topovi. V Tirano sicer še naprej prihajajo novi protestniki, razmere pa so zelo napete. Več tisoč ljudi se je na protestu proti vladi premiera Salija Berishe zbralo na poziv opozicijskih socialistov, ki jih vodi župan Tirane Edi Rama. Množica, ki vlado obtožuje korupcije in volilnih prevar, je vzklikala »Berisha ven!« in »Dol z vlado!«. V spopadih s policisti, ki so izbruhnili pred poslopji vlade v središču prestolnice, so bili ubiti najmanj trije protestniki, več deset policistov in civilistov pa je bilo poškodovanih. Evropska unija, ZDA in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi so v odzivu na protivladne proteste v Tirani, ki so terjali smrtne žrtve, izrazile obžalovanje nad nasiljem in vse strani pozvale k dialogu za premostitev političnih razlik. »Globoko obžalujemo, da današnji protesti v Tirani niso potekali mirno in da so terjali žrtve,« so v skupni izjavi zapisali vodja delegacije EU v Tirani, predstavništvo Ovse v Albaniji in ameriško veleposlaništvo v Tirani. Ob tem so poudarili, da bi se bilo treba izogniti nasilju in pretirani uporabi sile, ki ju tudi ni mogoče upravičiti. »Albanija je demokratična država, ki si prizadeva za članstvo v EU in ima vzpostavljene potrebne demokratične institucije. Zato ponovno pozivamo h konstruktivnemu dialogu in kompromisu za rešitev obstoječih političnih razlik,« so poudarili. Albanski premier Sali Berisha je opozicijo obtožil, da je poskušala izvesti državni udar po tunizijskem scenariju. Opozicijski socialisti pod vodstvom župana Tirane Edija Rame naj bi po Berishevih besedah »želeli izvesti nasilen državni udar«. »V skladu s tem scenarijem naj bi ljudje vdrli v sedež vlade in prevzeli nadzor nad parlamentom in institucijami,« je v pogovoru z novinarji včeraj zatrdil albanski premier. (STA) Tullia Zevi ansa Umrla eminentna predstavnica judovskih skupnosti in kulture Tullia Zevi RIM - V italijanski prestolnici je včeraj v 92. letu starosti umrla Tullia Zevi, ena najbolj znanih in eminentnih osebnosti italijanske judovske skupnosti in kulture. Zevijeva je bila dolgo predsednica italijanskih judovskih skupnosti, med njenim mandatom pa je bil podpisan sporazum med temi skupnostmi in italijansko državo. Tullia Zevi se je rodila 2. februarja 1919 v Milanu, leta 1992 pa jo je takratni predsednik republike Scalfaro odlikoval z naslovom viteza velikega križa, ki je najvišje italijansko odlikovanje. Pogreb pokojnice, je zadnje tedne preživela v bolnišnici, bo v ponedeljek v Rimu. V spopadih v alžirski prestolnici več poškodovanih ALŽIR - V spopadu med protestniki in policijo v Alžiru je bilo včeraj poškodovanih najmanj šest protestnikov in sedem policistov. Spopadi so izbruhnili, ko je policija hotela razgnati nedovoljeno prodemokratično zborovanje. Shoda, ki ga je organizirala opozicija, se je udeležilo približno 300 ljudi. Policija je demonstrante, ki so se nameravali odpraviti do osrednjega Trga sloge v Alžiru, razgnala z gumijevkami in solzivcem, pri tem pa aretirala več ljudi. Demonstranti so zahtevali izpustitev zapornikov in povrnitev človekovih pravic in svoboščin. Policija je središče mesta zaprla in s tem preprečila dostop demonstrantom iz drugih delov države. Alžirska vlada je ljudi pred shodom opozorila, naj ne izražajo podpore demonstrantom, kar kaže na strah, da bi se nemiri, ki so izbruhnili v sosednji Tuniziji, razširili tudi v Alžirijo. IRAN - Šesterica ni uspela pri iranskem jedrskem programu Jedrski pogovori s Teheranom so se včeraj končali brez dogovora ISTAMBUL - Dvodnevni pogovori med Iranom in šesterico svetovnih sil o iranskem jedrskem programu so se v turški prestolnici včeraj končali brez dogovora. Kot je na novinarski konferenci povedala visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton, na pogovorih niso dosegli napredka, prav tako pa niso določili datuma novih pogovorov, čeprav »vrata ostajajo odprta«. Ashtonova, ki je bila na čelu mednarodne delegacije, je izrazila razočaranje nad izidom pogovorov z Iranom. Ob tem je povedala, da niso dosegli nobenega napredka, čeprav so predstavili nov konkreten predlog glede izmenjave urana, v skladu s katerim bi Iran v zameno za jedrsko gorivo svoj nizko obogateni uran poslal na bogatenje v tujino. O podrobnostih Ashtonova sicer ni želela govoriti. Iran je po besedah Ashtonove skušal vsiliti svoje pogoje. Med drugim je vztrajal pri tem, da Združeni narodi ukinejo sankcije proti njemu kot pogoj za nadaljevanje pogajanj. Prav tako si je Teheran prizadeval, da bi šest velesil priznalo Iranu, da ima pravico bogatiti uran. »Vrata ostajajo odprta, odločitev pa je v rokah Irana,« je dejala Ash-tonova. Vodja iranskih pogajalcev Said Džalili je po koncu pogajanj povedal, da si Iran pridržuje pravico do bogatenja urana. Po njegovih besedah ima Iran pravico do tega v skladu s sporazumom o neširjenju jedrskega orožja. »To pravico je treba priznati,« je dejal Džalili in dodal, da je Teheran pripravljen na pogovore, »že jutri«, če bo šesterica pristala na to zahtevo. Ze pred pogovori v Istambulu, na katerih so sodelovali predstavniki Irana in skupine 5+1, ki jo sestavljajo ZDA, Rusija, Kitajska, Francija, Velika Britanija in Nemčija, ni bilo pričakovati večjega preboja, saj je dal Iran jasno vedeti, da se ne namerava pogovarjati o svojem jedrskem vprašanju in da ne bo dovolil, da bi se ti dotaknili njegovih »temeljnih pravic«, kot je bogatenje urana. (STA) Ashtonova z iranskim pogajalcem ansa Nedelja, 23. januarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI 27 GLEDALIŠČE ssg in zadruga bonawentura - Začela se je predprodaja vstopnic za koncert Znamenita rock skupina Laibach 4. februarja v Kulturnem domu v Trstu TRST - Legendarna rock skupina Laibach prihaja v Trst z etapo svoje jubilejne, mednarodne turneje Laibach Revisited. Takoj po ustanovitvi leta 1980 so ji zaradi ideološke nevarnosti, z uradnim dekretom prepovedali nastopanje na teritoriju bivše Jugoslavije, angleški tisk pa jo je označil kot najnevarnejšo skupino na svetu. Do danes je skupina imela več kot 800 koncertov po vsem svetu, prodala pa je čez milijon plošč. Laibach je za različne založbe objavil 20 velikih plošč (od tega štiri dvojne) ter večje število malih plošč in samostojnih kaset. Pripravil je glasbo za petnajst gledaliških produkcij in njegova glasba je bila uporabljena v raznih, znamenitih hollywoodskih filmih. S svojim delom je skupina Laibach močno vplivala na mnoge druge pomembne svetovne skupine, med njimi tudi na nemške velikane Rammstein. Na koncertu turneje ob 30-letnici, ki bo v petek, 4. februarja, ob 21. uri v veliki dvorani Kulturnega doma v Trstu, bo skupina ponudila v poslušanje na novo aranžirane verzije svojih legendarnih skladb iz začetka osemdesetih let, kot so Brat moj, Država, Ti, ki izzivaš, Mi kujemo bodočnost, ki bodo v kratkem objavljene tudi na ekskluzivnem novem albumu skupine. Predprodaja vstopnic se je že pričela pri blagajni SSG, ki je odprta vsak delavnik od 10. do 15. ure. Predprodaja poteka tudi na radijski postaji Ra-dioattivita in na spletni strani www.viva-ticket.it. vV h W ¿i ■ÄT v Koncert skupine Laibach prireja Slovensko stalno gledališče iz Trsta v sodelovanju z zadrugo Bonawentura-Teatro Miela laibach ssg FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Jutri, 24. januarja, ob 10.30 / Franjo Frančič: »Imej se rad!«. / Ponovitve: v torek, 25 in v sredo, 26 januarja, ob 10.30. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali Danes, 23. januarja, ob 16.00 / Federico Garcia Lorca: »Donna Rosita nubile«. Režija: Luis Pasqual. Nastopajo: Andrea Coppone, Gian Carlo Dettori, Pasquale di filippo, Alessandra Gigli, Eleonora Giovanardi, Andrea Jonasson, Giulia Lazzarini, Rosalina Neri, Franca Nuti, Stella Piccioni, Franco San-germano, Camilla Semio in Sara Zoia. Dvorana Bartoli V torek, 25. januarja, ob 21.00 / Ema-nuela Grimalda in Paola Minaccioni: »Infinite o sfinite? - Miracoli delle donne d'oggi«. Režija: Michael Margotta. Nastopajo: Emanuela Grimalda in Pao-la Minaccioni. / Ponovitve: od srede, 26. do petka, 28. ob 21.00, v soboto, 29. ob 17.00 in ob 21.00 ter v nedeljo, 30. januarja, ob 17.00. Dvorana Bartoli Danes, 23. januarja, ob 17.00 / Will Eno: »Thom Pain (basato sul niente)«; prevod: Noemi Abe. Režija: Elio Germano v sodelovanju s Silviom Peroni-jem. Nastopa: Elio Germano. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 23. januarja, ob 16.30 / Ray Coo-ney: »Chat a due piazze«. Režija: Gian-luca Guidi. Nastopajo: Fabio Ferrari, Lorenza Mario, Gianluca Ramazzotti, Miriam Mesturino.Antonio Pisu, Claudia Ferreri in raffaele Pisu. / Ponovitve: od torka, 25. do sobote, 29. ob 20.30 ter v nedeljo, 30. januarja, ob 16.30. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 30. januarja, ob 18.00 / B. Brecht. »Malomeščanska svatba«. Režija: Gregor Gec. Izvedbi članov SDD Jaka Stoka s Proseka in Kontovela. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 28. januarja, ob 20.45 / Save-rio La Ruina: »La Borto«. GORICA Kulturni Center Lojze Bratuž V nedeljo, 23. januarja, ob 17.00 / Kulturni Center Lojze Bratuž in Zveza Slovenske Katoliške Prosvete prirejata niz veseloiger ljubiteljskih odrov »Iskrivi smeh na ustih vseh«: nastopa Dramska družina SKPD F.B. Sedej iz Steverjana s predstavo Mary Chase »Harvey« v režiji Franka Žerjala. V četrtek, 3. februarja, ob 20.00 / bo Natečaj Mladi oder - nagrajevanje, nastopa mladinski dramski odsek PD Standrež s predstavo Borisa Atanaskovica »Veter in verica«. Režija: Ana Facchini. V nedeljo, 13. februarja, ob 17.00 / nastopa dramski odsek PD Standrež s predstavo Raya Cooneya »Zbeži od žene« v režiji Jožeta Hrovata. _SLOVENIJA_ KOMEN V soboto, 29. januarja, ob 20.00 / Dario Fo: »Markolfa«. Komična enode-janka. Režiser Sergej Verč. Gledališka skupina KD "Rudija Jedretiča" iz Rib-nega pri Bledu. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V ponedeljek, 24. januarja, ob 19.30 / Georges Feydeau: »Bumbar«. / Ponovitve: v torek, 25. ob 19.30, v sredo, 26. ob 11.00 in ob 19.30, v torek, 1. in v petek, 5. februarja, ob 19.30. V četrtek, 27. januarja, ob 19.30 / Anton Pavlovič Čehov: »Platonov«. V petek, 28. januarja, ob 19.30 / August Strindberg: »V Damask«. / Ponovitve: v soboto, 29. in v ponedeljek, 31. januarja, ob 19.30, v četrtek, 3. februarja, ob 17.00, od srede, 9. do sobote, 12. februarja, ob 19.30. V sredo, 2. februarja, ob 19.00 / Boštjan Tadel: »Ponudba in povpraševanje«. V petek, 4. februarja, ob 19.30 / Ivo Prijatelj: »Totenbirt«. Mala drama V ponedeljek, 24. januarja, ob 20.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«. / Ponovitve: v torek, 25. januarja, ob 20.00, v soboto, 5. februarja, ob 20.00. V sredo, 26. januarja, o 20.00 / Ulrike Syha: »Zasebno življenje«. V četrtek, 27. januarja, ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. V petek, 28. januarja, ob 20.00 / Spi-ro Scimione: »Kuverta«. V soboto, 29. januarja, ob 20.00. / Ya- smina Reza: »Art«.. MGL Veliki oder V torek, 25. januarja, ob 19.30 / Te- nessee Williams: »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. / Ponovitve: v četrtek, 27. in v soboto, 29. januarja, ob 19.30. V sredo, 26. januarja, ob 19.00 / Steven Sater in Duncan Sheik: »Pomladno prebujenje«. V petek, 28. januarja, ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in Bob Merill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V ponedeljek, 31. januarja, ob 19.00 / William Shakespeare: »Romeo in Julija. Mala drama V ponedeljek, 24. januarja, ob 20.00 / Maja Pelevič: »Pomarančna koža«. Danes, 22. januarja ob 20.00 in ob 20.00 / Gregor Fon: »Pes, pizda in pe-der«. / Ponovitve: v ponedeljek, 31. januarja, ob 19.00. V torek, 25. januarja, ob 19.000 / Edvard Albee: »Občutljivo ravnovesje«. V sredo, 26. januarja, ob 20.00 / Miro Gravan: »Vse o ženskah«. V četrtek, 27. januarja, ob 20.00 / Tom Dalton Bidwell: »Družba na polti«. Šentjakobsko gledališče Danes, 23. januarja, ob 18.00 / D. Cra-vioto: »Pizza da te kap«. Režija: Jernej Kobal. / Ponovitve: v ponedeljek, 24. ob 19.30, v torek, 25. ob 17.00, v sredo, 26. ob 19.30, v četrtek, 27. ob 19.30, v petek, 28. ob 19.30, v soboto, 29. ob 19.30 ter v nedeljo, 30. januarja, ob 18.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Gledališče Verdi Danes, 23. januarja, ob 16.00 / Giuseppe Verdi: »I due Foscari«. Dirigent: Renato Palumbo. Nastopajo: Orkester, zbor in balet gledališča Verdi. / Ponovitve: v nedeljo, 23. ob 16.00, od torka, 25. do četrtka, 27. ob 20.30 ter v soboto, 29. januarja, ob 17.00. Stalno gledališče FJK Il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali V sredo, 26. januarja, ob 20.30 / Tom Hedley in Robert Cary: »Flashdance«. Režija: Federico Bellone. Glasba: Robbie Roth. Nastopajo: Simona Samarelli, Fi-lippo Strocchi, Barbara Corradini, Gia-da D'Auria, Massimiliano Pironti, Chia-ra Vecchi in Daniela Pobega. / Ponovitve: v četrtek, 27. in v petek, 28. ob 20.30, v soboto, 29. in v nedeljo, 30. januarja, ob 16.00 in ob 20.30, v torek, 1. in v sredo, 2. februarja, ob 20.30, v četrtek, 3. ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 4. ob 20.30, v soboto, 5. ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 6. februarja, ob 16.00. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij Danes, 23. januarja, ob 19.30 / Nastopajo: Maja Keuc, Gregor «Kozar, Marko Črnčec. NOVA GORICA Mostovna V soboto, 29. januarja, ob 22.00 / Nastopata skupini Ibunge in Foučevi V petek, 4. februarja, ob 21.30 / »Triple Thrash Treat«. Nastopajo: Negligence, Eruption in Slavocracy. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 24. januarja, ob 19.30 Klub CD / »Mladi mladim«. Nastopajo: Nena Le-ban - saksofon; Katalin Péter Krivoka-pič - klavir in trobilni kvintet akademije za glasbo - nagrajenci temsig. V četrtek, 27. januarja, ob 19.00 Gallusova dvorana / Antonin Dvorak: »Ru-salka«. Dirigent: Tomaš Hanus. Nastopajo: Operni solisti, operni zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. / Ponovitve: v soboto, 29., ob 19.00, v nedeljo, 30 januarja, ob 17.00, v torek, 1.ob 19.00 v sredo, 2. ob 15.00, v četrtek, 3.in v petek, 4. februarja, ob 19.00. Kino Šiška V četrtek, 27. januarja, ob 20.00 Katedrala / Nastopajo: Helloween, Stra-tovarius in Avatar. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovannija Tallerija: »Orizzon-ti limpidi di libertà«. Narodna in študijska knjižnica (Ul. S. Francesco, 20): je na ogled razstava Mirne Viola »Zima, zima bela ... «. Muzej Revoltella (Ul. Diaz, 27): do 6. marca je na ogled razstava »Autoritratti triestini. La donazione Hausbrandt«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniške postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Galerija ARS (Travniku 25): je na ogled likovna razstava »Umetniki za Karitas«. Razstavljena bodo dela, ki so nastala na letošnji koloniji Sinji vrh 2010 in dela, ki so bila podarjena na dan odprtih vrat. Izkupiček prodanih del gre v dobrodelne namene. O sodelujočih umetnikih in razstavljenih delih bo spregovorila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. / V torek, 18. januarja, ob 18.00 bo odprtje slikarske razstave Milojke Nanut z naslovom »Živobarvna likovna govorica«. Umetnico bo predstavila Tatjana Pregl Kobe; na ogled bo do 12. februarja. Galerija Dora Bassi (deželni avditoriji v Ul. Roma): je na ogled razstava z naslovom »Pittura Isontina anni '70 -'80. La memoria de "Il Torchio"«. Do 30. januarja bodo razstavljali Gianni Anglisani, Attilio Carbone, Gigi Castellan, Jože Cesar, Nucci Clemente, Lindo, Colonnello, Giacomo Comino, Claudio Devetachi, Cesare Devetag, Mario Di Iorio, Pino Furlan, Virgilio Malni, Mauro Mauri, Aristide Mar-cozzi, Milica Kogoi, Giacomo Pacien-za, Renzo Pillon, Raissa Edda Bertola, Rudolf Saksida, Arrigo Tonutti, Giorgio Toplicar, Paolo Zamar. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedij-skega centra. Vstopna točka je na Seči. KOPER Pretorska dvorana: je na ogled razstava Mojce Kleibencetl, Petre Koren in Ane Selija pod naslovom: »Utrinki«. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled likovna razstava Slavka Guština »Trije Svetovi«. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. 28 Nedelja, 23. januarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla vremenska slika Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. 'Plitvo ciklonsko območje nad Sredozemljem se premika iz južne Italije proti Albaniji, nad našo deželo bodo tako severovzhodni vetrovi šibkejši in bolj suhi. V ponedeljek se bo hladna fronta premikala iz E^tskegapbmočja proti Balkanom in bežno do-našo deželo, ,-o-t ^ kamor bo prinesla vlažni zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.58 Dolžina dneva 9.22 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 21.56 in zatone ob 9.08 Nad vzhodnim Balkanom je plitvo ciklonsko območje, nad zahodno Evropo in Alpami pa je območje visokega zračnega pritiska. S severnimi vetrovi k nam priteka hladen in suh zrak. BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv ugoden in ob sončnem vremenu vzpodbuden. Proti večeru se bodo pri najbolj občutljivih začele pojavljati manjše vremensko pogojene težave. MORJE Morje je zelo razgibano, temperatura morja 8,6 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 0.55 najvišje 42 cm, ob 6.48 najnižje -18 cm, ob 12.10 najvišje 21 cm, ob 18.45 najnižje -40 cm. Jutri: ob 1.38 najvišje 40 cm, ob 7.47 najnižje -17 cm, ob 13.01 najvišje 9 cm, ob 19.24 najnižje -28 cm. SNEZNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .300 Vogel.................100 Kranjska Gora.........45 Krvavec................75 Cerkno ................ 70 Rogla..................60 Mariborsko Pohorje . .45 Civetta...............160 Piancavallo............60 Forni di Sopra........110 Zoncolan..............80 Trbiž...................80 Osojščica..............80 Mokrine..............120 Podklošter ............55 Bad Kleinkirchheim . . .90 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Aqriest Km^ Gojimo bodočnost. Gojimo bodočnost. Udine Fiere Od četrtka, 27. do nedelje, 30. januarja 2011 obratovalni čas: 9.30 - 18.30 m m Udine \i Fiere Udine e Gorizia Fiere SpA V sodevanju z Glavni sponzor 46. izvedba MEHANIKA, ENOLOGIJA, ZOOTEHNIKA, BIOMASE. VREDNOST INOVACIJ. Sejem Agriest odpira koledar letošnje sezone sejmišča Udine e Gorizia Fiere in je hkrati uvod v niz dogodkov, ki bodo v letu 2011 sledili kmetijsko-živilskemu grozdu "Od zemlje do mize". Agriest je kakovostna sejemska razstava in pričakovan trenutek soočanja, podajanja in izmenjave mnenj in izkušenj, obenem predstavlja bodočnost panoge, ki je vedno bolj pozorna na kakovost življenja in spoštljiva do okolja. Nov pogled na kmetijstvo ponuja nove podjetniške priložnosti. Vec informacij in program posvetov: www.agriest.it Udine e Gorizia Fiere S.p.A. Ulica Cotonificio 96 33030 Torreano di Martignacco (UD) - Italija Tel. 0039/0432/4951 Faks 0039/0432/401378 info@udinegoriziafiere.it www.udinegoriziafiere.it Posebna priložnost za bralče revije PRIMORSKI DNEVNIK S predstavitvijo tega odrezka boste pri blagajnah sejmišča Udine Fiere lahko kupili vstopnico po znižani ceni: 5,00 Evrov namesto 8,50 Evrov. Aqriest S^ Gojimo bodočnost. Udine Fiere Od četrtka, 27. do nedelje, 30. januarja 2011 obratovalni čas: 9.30 - 18.30 rahel sneg z sneg 6,s mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona ÍNAPOVED ZA DANES Dopoldne bo jasno vreme. Ob morju bo pihala močna burja. Bo mrzlo, predvsem po nižinah in v gorah. Popoldne bo burja na obali oslabela in zvečer ponehala. Popoldne se bo po vsej deželi rahlo pooblačilo in bo zvečer povečini spremenljivo vreme. V nižjih plasteh ozračja bo zrak suh. Pretežno jasno bo, burja na Primorskem bo dopoldne oslabela. Proti večeru se bo na severu zmerno pooblačilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -8 do -3, ob morju do 2, najvišje dnevne od -2 do 1, na Primorskem do 6 stopinj C. J TRBIŽ O -7/0 O -7/-2 KRANJSKA G. CELOVEC O -3/1 O TRŽIČ -6/-1 VIDEM O -4/7 O PORDENON -3/6 ČEDAD O '¿$r j o KRANJ -1/7 O -6/-1 KOČEVJE -N° - o ČRNOMELJ o 1—^ LJUBLJANA -3/0 N. MESTO -4/-1 (NAPOVED ZAJUTRI Prevladovalo bo spremenljivo vreme. Več oblačnosti bo V ponedeljek bo spremenljivo do pretežno oblačno, pone-verjetno na vzhodnem pasu dežele. V nižjih plasteh bodo kod v notranjosti Slovenije bo občasno naletaval sneg. Na pihali rahli vetrovi. Primorskem bo pihala šibka burja. DOPIS IZ PARIZA - Po božičnih in novoletnih praznikih »Kraljeve pogače« in sezonski popusti Prazniki so mimo: po obilici slaščic in daril je sedaj čas varčevanja in posta? Sploh ne! Vsaj v Parizu ne, kjer so na mizah »galettes de roi« (kraljeve pogače) in ravno ta teden so se začeli popusti. Praznično vzdušje se nadaljuje! »Gallette de roi« oziroma kraljeva pogača je tradicionalna francoska novoletna slaščica, ki se je nekoč prodajala le za svete tri kralje, danes pa jo nekatere pekarne nudijo že konec novembra. Pogača iz listnatega testa in mandeljnovega nadeva je lahko manjša ali večja oziroma za hitri prigrizek ali za družinska srečanja. Slaščica ni več vezana na epifanijo, je pa še razširjena navada, da se povabi sorodnike ali prijatelje na »galette«. Toda zakaj jo imenujejo kraljeva pogača? Delno zato, ker je vezana na dan svetih treh kraljev, a tudi zato, ker tisti, ki dobi »fave« skrito v pogači, postane kralj ali kraljica dneva. Zaradi tega prodajajo ob pogači papirnato krono in otroci jo ponosno nosijo tudi po Parizu. Kaj pa je pravzaprav ta »fave«? Gre za miniaturni kipec, večinoma iz plastike, ki upodablja svetnike, filmske zvezdnike, pevce, športnike itd. Torej ob sladka-nju z dobro pogačo je treba biti precej pazljivi, saj je »fave« trda in za zobe nevarna. Zakaj pa dajejo »fave« v slaščico? »Fave« dobesedno pomeni bob in v poganskih časih je bila stročnica daritev rajnikom; nekoč so verjeli, da se pozimi, ko so dnevi kratki, duše prednikov vračajo. Običaj se je nato spremenil, prilagodil časom, ohranil pa je prvotno ime daritve. (Podobno se je zgodilo s tržaškimi »favami«, ki so v prodaji za vse svete oziroma v času, ko se vračajo duše rajnikov.) Mimogrede, tudi orehi, mandeljni in lešniki, ki so danes sestavine prazničnih slaščic, so bili nekoč daritve duhovom. Vse te praznične slaščice predstavljajo za trgovce velik biznis, zato ga skušajo čim bolj podaljšati in z »galette« se bodo Francozi mastili vsaj do konca meseca. Toda nič hudega, ker odvečne kalorije bodo porabili v teku po najboljših nakupih! Prejšnji teden so se začeli popusti, »les soldes«! To je dogodek, na katerega so vročično čakale množice vseh starosti! To je vsakoletni ritual lova na najboljše ponudbe! Mnogi se na ta dogodek dolgo pripravljajo, oziroma si ogledajo trgovine, zabeležijo cene in naredijo taktični načrt. Printemps, H&M, Clok House, Monoprix, Carrefour itd. Pri vsem tem so v pomoč tudi mediji, ki delijo nasvete kaj, kdaj in kako. Sicer lahko še in še načrtuješ, toda v trgovinah se boš tako in tako znašel v gneči; za vikende je živčni zlom zagotovljen. Že zgodaj zjutraj se gnetejo množice pred nakupovalnimi centri in da ne bi reka ljudi predčasno vdrla v trgovine, postavijo pred vhodna vrata zapore in varnostnike. Zaradi izrednega uspeha popustov nekateri centri odprejo ob sedmih zjutraj, tako da lahko greš po nakupih še pred službo. In za tiste, ki jim Pariz ne zadostuje, nudijo potovalne agencije nakupovalni vikend v Londonu! Gre za pravo vročico, saj večkrat nakupiš nepotrebno ali neuporabno in vsekakor je na koncu te avanture denarnica prazna. Navade in rituali se spreminjajo, prilagajajo, novi nastajajo. Kaže, da januar ni več mesec počitka po decembrskem praznovanju. Jana Radovič