Posamezna številka 6 vinarjev.
M 72. I«™» Ljubljane 8 vin.	V L|flH!IflflÍ, V MM. 31. IMCfl 1914.
Lelo XLIL
~ Velja po pošti: =
Za celo leto naprej . . K 26'— za en meseo „ . . „ 2'20 ta Nomčijo celoletno . „ 29--za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
2a celo leto naprej . . K 24 — ca en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejeman mesečno „ 1*70
= Sobotna izdaja: =
za celo leto........ 7"—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ 12*—

Inserat!:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popu.t.
Poročna ranila, zahvale, osmrtnice lil:
enos olpna po ltvrsta po 2 J vin.
-	Poslano: .
enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemal ne* rtelje ln praznike, ob 5. ari pop.
Bedna letna priloga Vozni red
lt3- Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/IIL Bokoplsl se ne vračajo; netranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. =
Upravništvo je v Kopitarjevi ullol št. 8. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.5U, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telelona št. W8.
Današnja številka obsega 6 strani
Še nekaj o Romunih.
Kako opasno da je rumunsko gibanje za Avstrijo, ali bolje rečeno, ve-lepomembno, to smo obrazložili že v zadnjem našem članku o Rumunih. Dostavljamo še nekaj opomb.
Znano je, da večina rumunskega izobraženstva črpa svojo omiko iz francoskega vira. V Parizu študirajo vsi premožnejši Rumuni, kjer se nasrkajo ljubavi do Francozov in seveda več ali manj prošinjeni .s simpatijami do Francozov in njihovih političnih ido-jalov prihajajo v domovino, kjer v istem smislu delujejo kot zreli možje. Na tej podlagi so započeli sedaj francoski državniki veliko akcijo v prid francosko-rumunskemu zbližan i u, kar je istovetno z hližanjem Rumunijo k trojnemu sporazumu. Slavni literati, ugledni časnikarji in sloviti govorniki potujejo sedaj po Rumuniji, imajo predavanja, prirejajo se shodi in banketi, kjer se seveda o trozvezi prav malo ali pa vsaj v negativnem smislu govori. Iz krogov izobraženstva prodirajo nove ideje polagoma tudi v maso ljudstva; sedaj trenot.no sicer še ne v preveliki meri, ampak prodirajo le, in po pravilu, da iz malega raste veliko, utegne ta akcija zadobiti nedogleden velepolitičen značaj.
Rumuni so po svojih zadnjih uspe-rliih, do katerih so prišli tako po ceni, postali precej ošabni in bahavi, toliko bolj, ker vidijo, kako se za njihovo naklonjenost pulijo velesile, pred vsem Rusija in Avstrija. Avstrijske šanse sicer do danes ne stoje naravnost obupno, še je mogoče rešili, kar se sploh rešiti da; a način, kako se bo rumun-ska politika razvijala, je mnogo odvisen od naše ogrske politike, kjer prebiva skoro več Rumunov kakor v kraljevini sami.
Pravijo, da sc je cesar Viljem pogovarjal o priliki svojega bivanja na Dunaju z grofom Tiszo tudi o rumun-skem vprašanju. Kaj je opravil, tega ne vemo; bo pokazala kmalu bodočnost. Skoro gotovo pa ne veliko. Ogri bodo dali pač Rumunom kakšne koncesije, katere bodo Rumuni tudi sprejeli, a. dokler sc ne ugotove njihove pravice na postaven način, potom zakonov, tako dolgo ne bo miru in sprave med Ogri in Rumuni. Če današnji rumunski politiki prav pristanejo na kakšne mažarske ljubeznjivosti, ta mir pač ne bo dolgotrajen, ker bode ljud-
stvo samo svoje voditelje prisililo, da bodo prej ali sloj opetovano zahtevali, kar jim po pravu gre. To pa rumunski vodilni krogi sami dobro vedo in zato jc komaj pričako\ati bržega uspeha spravnih pogajanj; kajti da bi se Ogri kratko-malo udali, makar pod nemškim pritiskom, tega ne more nihče verjeti; nasprotno, stogotili se bodo na Nemce in na trozvezo, in današnji boj grofa Karolyija proti trozvezi je pač pomembna introdukcija v neko novo stanje.
Rumunsko gibanje bo p.a v teku let imelo v kraljevini še mnogo silnej-šo moralno oporo kot jo ima sedaj. Vsi vemo, zakaj je prišla Bratianova vlada ua krmilo: da izvrši veliko agrarno reformo! Rumunija je bogata dežela in rodovitna, blagostanje njeno bo rastlo, ko bo kmet prost gospod svoje proste zemlje in z blagostanjem bo napredovala tudi izobrazba in politična zavest, ki bo velikansko vplivala na ogrske, v sponah fevdalnih ostankov živeče so-brate. Kam se bo obrnila ogrska vlada takrat za pomoč? Kaclar bo plaz v najhujšem padcu, ga ne, bodo ustavile mažarske šikane! .Škode pa ne bo trpela samo Ogrska, oziroma ogrski im-perijalizem, ampak pred vsem celokupna. monarhija, ker takrat bo gotovo rumunsko valovanje plivkalo preko ogrskih mej!
Zaradi tega bo pa rumunsko vprašanje postalo velikega pomena tudi za našo notranjo politiko. Leta. 1917. bo treba obnoviti z Ogri nagodbo, in Rumuni bodo to ugodno priliko gotovo izkoristili do dna, da Mažare kolikor mogoče uklonijo. Če se do takrat razmere na Hrvaškem spremene, če pade koalicija, ali pa čc bo prisiljena vsled ogrske neodkritosrčnosti premeniti pravec svoje politike (kar jc sicer malo verjetno, a ne nemogoče), potem kaže naravna pot na zajedniško delo obeh narodnosti, ki gotovo ne bi os!a-lo brezuspešno: če ne bi madjarizem popolnoma, padel, bi ga bilo mogoče vsaj toliko omajati, da bi ga strla prva prihodnja sapa. Kakšne posledice bi tak dogodek imel za vso politiko, ne samo za ogrsko, to pa naj vsak sam dalje misli.
Z mažarsko prevlado bi morala po človeški previdnosti pasti tudi ž njo neposrednje zvezana nemška premoč v naši državni polovici in zavladala bi povsem druga slruja v državi kakor danes. Odprla bi bila. pot pravici, nasilje dveh narodov bi se moralo umakniti popolnoma novi, pravični uredbi cele monarhije.
Da. bodo Rumuni na Ogrskem prišli do svojih pravic, je brez dvoma. Politična nadvlada Nemcev in Mažarov se lahko smatra kot nekak ostanek političnega fevdalizma; kakor pa je modoma demokratična ideja, odstranila ekonomični fevdalizem in dala ljudstvu njegove pravice, tako bo moral izginiti tudi politični fevdalizem, ki narodom krati to, kar jim po božjih in človeških postavah gre. Demokratična in narodnostna ideja bosta prodrli tudi mažarske zidove, a. z ogrskimi vred bodo padli tudi nemški. Seveda se zgodovina časih vse drugače razvije, kakor bi sc zdelo nam najbolj logično.
IS oorlšKili voliiev.
Na kratko smo javili izid goriških volitev. Slovenci so dobili 338 do 340 glasov, Lahi pa 508 do 512 glasov. Udeležba je bila naravnost ogromna: 850 volilcev je volilo med 980 vpisanimi. To kaže, da je tudi agitacija od obeh strani bila na višku. Italijani so delali strahovito z denarjem. Značilno je, da so do pol 10. ure dopoldne Slovenci bili v večini, da so pa Italijani napeli nato vse sile in s podkupovanjem in drugimi sredstvi spravili na volišče skoro vse, kar je v Gorici laškega in nemškega.
Za listo karnore je glasovalo 117 Nemcev (tudi nemški socialisti) in okrog 50 laških krščanskih socialcev. Nekaj teh je ostalo doma in le par njih je volilo s Slovenci. Italijansko sc glaseče glasovnice za. Slovence so bile le 3! Iz tega se da s precejšnjo gotovostjo sklepati, da je vseh 340 glasov bilo skoro izključno slovenski h. In to je naš ponos! Bolj smo lahko ponosni, da. smo 340 glasov dobili brez vsake tuje pomoči, kakor da bi bili zmagali s pomočjo tujih glasov. S kakšno vnemo so naši ljudje šli v boj! Celo iz Briksena na Tirolskem je nek Slovenec prišel volit. Sploh moramo pohvaliti silno vnemo naših ljudi.
Kakor rečeno, za nadaljnji naš razvoj je večjega pomena, da smo nastopili sami. Saj enkrat vemo, kaj zmoremo proti vsem! 40 odstotkov vseli glasov v Gorici jc slovenskih! Kaj to pomeni! Kako malo pomeni zmaga laške liberalne kamore v očigled slovenski moči! Številke kažejo, da kamora brez pomoči Nemcev in krščanskosocialnih Lahov pred Slovenci ne more več obstati! To govore številke! In zato ni bila prazna misel, da je zmaga za Slovence mogoča!
In Slovenci bi bili celo zmagali, da bi se bili krščanski socialci in nemški socialisti držali drugače, kakor so se! Pri tej priliki naj omenimo, da se si o-v e n s k i m socialistom godi krivica, če se jim očita, da. niso volili s Slovenci, Slovenski socialisti so volili s Slovenci — seveda jih je, malo. Nemški socialisti pa so šli z nemško buržoazijsko stranko v hoj proti Slovencem; v boj so šli za krivico proti pravici.
Isto velja o laških krščanskih so« cialcih. Tem ne zamerimo, da so volili z.Italijani; saj so oni tudi Italijani. Toda to jim štejemo v silno zlo, da jim jo bila več krivica, kamora, judje, mazzi-nijanci, republikanci in iredenta, ko pa pravičnost Slovencem. To omenimo zato, ker se skušajo za svoje ravnanje zagovarjati in celo »Novemu Času« očitati, češ, da jili hoče, komandirati. Katoličan med krivico in pravico ne bc težko ločil.
Kaj pa sedaj? Vse je proti nam! To nas navdaja z velikim veseljem! Do* volj smo močni, da sprejmemo ta boj t vsemi! In ta boj bo za sedaj v prvi vrsti gospodarski! To bodo še pokale kosti v tem boju, v katerem je naš nasprotnik neusmiljeno zapisan svoji usodi.
Naš slovenski okoličan in meščan ' sta danes tako trdno kot še nikdar odločena, storiti vse, da tuj, nam sovražen kapital se ne bo množil na škodo in na stroške Slovencev.
Sinoči, v nedeljo, se je po goriških ulicah slišalo kričanje: »Fora i sčavi!« Prav tako so kričali tistega leta, ko so Slovenci začeli svoj prvi bojkot, ki je Italijanom silno škodoval. Danes pa Slovenec v Gorici mnogo drugače stoji kot tedaj. Slovenski trgovci in obrtniki so bili bele vrane, danes imamo v tem oziru mnogo bolje! Skrbeti pa bomo šc morali za dober trgovski in obrtni naraščaj. Rabili bi še trgovcev kolonijalne stroke, obrtnikov, kleparjev, knjigovezov, vrtnarjev, mehanikov, elektrotehnikov itd.
Gorica je v (eni oziru hvaležno me« sto. Bodite prepričani, da bomo prav radi izvajali sklep, da podpiramo svojo ljudi!
Slovenski kandidatke II. razreda, k)
voli v četrtek, dne 2. aprila, so:
Viktor Bežek, c. kr. ravnatelj;
Dr. Deream Frnest, zdravnik;
Dommko Viljem, ravnatelj v pok.-)
EtrneMo Ernest, trgovec;
Fon Josip. drž. poslanec;
Hrovniin Sikst, poštni uradnik;
dr. Podpornik Kari. odvetnik;
tir, Vošnjak Bogumil.
MSTEK.
Poljski spisal Artur GruSorki. poslovenil d r. L e o p o I d L 6 n a r d.
(Dulie.)
»Kaj bo pa sedaj?« je vprašal pop v zadregi.
»Kaj naj bo?« se je nasmehnil glavar. »Popis pojde v pisarno in s tem bo končano, vse pa ostane, kakor je bilo.«
»Toda kaj bodo mislili o nas... v Peterburgu? ... To more obrniti na nas vladarjevo nemilost.«
»Jaz nisem za to, da bi učil. vero,« sc je ponorčeval glavar, »sicer ste pa lahko mirni, batjuška, saj se ni samo vaša fara priznala h katoličanstvu, ampak večina, če ne skoraj vse pravoslavne fare je zadelo to presenečenje.«
»Slaba tolažba,« je za mrmral pop, »a vso krivdo pripisujem jaz agitaciji Slahte in duhovništva ... Ti so krivi.«
»Za to jih pa tudi zasledujemo in pri meni v mestu je liho, toda povsod lie morem biti navzoč. Ako bi bilo pri nas več takih delavcev, kakor sto vi,
batjuška, bi kmalu pokazali tem upornikom.«
Pop je postal ves rudeč same za-dovoljnosti, toda takoj se mu je dvignil dvom, če sc glavar ne šali, ker je ves sprejem bil preveč sladak in prijazen, poslednje besede pa jako nenavadne v njunem medsebojnem razmerju; torej je odvrnil s povešenimi očmi:
»Gospod glavar precenjuje moje zasluge... Jaz samo izvršujem svoje dolžnosti.«
»Ne samo jaz batjuška, priznajem vašo uspešno gorečnost, sam gospod gubernator mi je naročil, naj vam izrazim njegovo zadovoljnost in sporočil bo o tem brez dvoma, kamor gre.«
»Toliko bolj goreče bom deloval,« je zagotavljal pop vzracloščen, »in uporniki se morajo upogniti, ko ne ho več Slahte in katoliških duhovnikov, ki jih šuntajo.« j »Da, da, batjuška, in ako sam gospod gubernator hvali vaše delovanje, | moram jaz kot njegov podrejeni uradnik, stati vam na strani z vladnimi sredstvi, ako je (o potrebno.«
»Jako se zahvaljujem gospodu glavarju,« se jc pripognil pop z razjasnjenim obrazom.
Ko se je vrnil v Tesno, je premi-I šlleval pop. kako bi odstrani) katoli-
škega. duhovnika, kajti bil je prepričan, da on utrjuje upornike in s tajnimi sredstvi širi katoliško - poljsko propagando.
Nekega dne, ko jc sedel v svoji sobi, je pritekla Lubolka s krikom:
»Atej, berač umira!«
»Kje?«
»Na verandi . . . Pojdi, ate, pogledat !«
V resnici se je na verandi po tleh zvijal berač v slabi sukmani in mahal silno z rokama in nogama ter tolkel v. glavo ob tla v božjastnem napadu.
Ko je napad minil, je pop na prošnjo svoje hčerke dovolil bolniku, da se je smel odpočili v kuhinji, in mu jc velel dati jesti. Pod vplivom te bolezni je mislil na berača in naglo je prišel v kuhinjo ter poklical prišleca na zaseben pogovor.
»Ali si katoličan?.; je vprašal ter mu pogledal v oči.
»Ne, duhovni oče,« jc zatrdil berač, »jaz sem pravoslaven.«
»Kako se imenuješ?«
»Janez Sraka.«
»Torej si iz nekdanjih zedinjencev.«
»Bo že tako.«
»Imaš potni list?«
Berač ga je poiskal in ko ga jc da-I .ial. ie rekel:
»Jaz sem pravičen in pošten človek, mene poznajo vsi.«
»Ali si že dolgo bolan?« ga je vprašal čez trenotek.
»Morda dvajset let, morebiti še več, in ako bi ne bilo vaše pomoči, častiti oče, umrl bi bil clanes.«
»Ali veš, kdaj se bliža bolezen?«
»Vse me boli, vse mi je narobe . . , takrat vem, da prihaja.«
Pop jo šel gori in doli po sobi, po* tem jc pa vrgel vprašanje:
»Ali hočeš zaslužili rubclj?«
»Ah, častili oče. kdo bi ne hotel?«
»Ali znaš katoliške molitve?«
»No, saj sem vendar pravoslaven.<t
»Hm . . . potem pa tudi ne zaslužiš rublja.«
Berač se je nekoliko obotavljal, po« tem pa dejal čez trenotek:
»Morebiti pa, da bi razumel, kei* som se mnogo potikal po svetu.«
Pop ga je strogo izprašal in pokazalo «e je, da berač, zna ne samo očenaš in češčeno Marijo, ampak tudi rožni venec, litanije in katoliške pobožne pesmi. Ostaneš pri meni, dokler ne boš čutil, da prihaja bolezen, takrat pa naredi, kar ti bom rekel ... in clobiš ru-i bel j.«
Borni pijance, je sumljivo pogledal I na popu. priklonil se mu du kolen;
Laško-nemški kamorlstlčni kandidat Je so:
Dr. Viktor Cesciutti, odvetnik; dr. Henrik Thomann; Robert Thedrez; dr. Cristofoletti; Friderik Ribi; Dijoniz Ussai, državni poslanec; Ludovik Die-trich ln Jož. Straberger. Zadnja dva sta nemška kandidata.
Vse slovenske volilce poživljamo, da dne 2. aprila oddajo svoje glasove slovenskim kandidatom!
rtgro - Mcrcnrjeve manipu aclje pred sodnem.
(Izpred deželnega sodišča.)
Pri včerajšnji popoldanski razpravi Je bil prvi zaslišan
dr. Žerjav,
ki je izpovedal med drugim:
Smatrali smo Agro-Merkurja kot nekako podružnico Zveze; bil je le formalno samostojen. To povdarjam, ker se nam je očitalo, da je imel Agro-Mer-kur premalo kapitala. Ako bi deloval kot samostojna zadruga, bi bil neodpu-sten način njegovega poslovanja. Smatrali smo zvezin kapital za Agro-Merkurjev. Agro-Merkurju ni bil dovoljen samo kredit 50.000 K, ampak kredit do višine izdanih faktur. Od kraja ni bilo proti Agro-Merkurju odpora, pozneje pa je nastal od ljubljanskih veletržcev, ki so videli v Agro-Merkurju konkurenta. Ti so potom Kmečke posojilnice, ki je financirala Zvezo, skušali vplivati na Agro-Merkurja. Z ozirom na ta pritisk sva rekla z g. Lenarčičem, da bova vse potrebno storila, da se ne bo moglo več reči, da Zveza financira Agro-Merkurja. Medtem je tržaška podružnica nakupila 80 vagonov koruze brez vednosti na-čelstva. Cohen je bil pooblaščen, da sme kupiti toliko moke, kolikor jo proda. Poročal je o vseh važnejših nakupih, samo o nakupu koruze ni. Ko smo zvedeli o tej koruzi, smo skušali vsi in tudi Cohen, rešiti se tega blaga. Stopili smo v stik z Vedovo, mlinarjem v Tržiču, ki se je zavezal odvzeti 22 vagonov. Takrat se nam je zgodila nesreča, na. se nam je kakih pet kvintalov koruze vnelo, kar je nekdo naznanil sanitetni oblasti, ki je vseh 22 vagonov zaplenila. To je bil glavni udarec. Drugi udarec je bilo to, da je začela padati moka. Padec cen je bil tako velik, da ga nihče ni pričakoval. V tej stiski smo videli, da bi bila izguba preogromna, ako bi ne vzdržali zavoda. Zato smo se lotili indirektnega financiranja, kar se je sklenilo v seji načelstva. To financiranje bi se izvršilo potom moravške in kočevske posojilnice. Pri tej seji načelstva so bili Lenarčič, Rožman, Bayer in jaz.
Predsednik: Zapisnika o tej seji ni.
Obtoženec: Reči moram, da se je res godilo vse bolj po domače. Bili smo tukaj, bili smo tam, in zato se nam je tako postopanje zdelo samoobsebi umevno. Kočevska posojilnica je otvo-rila Agro-Merkurju kredit, Zveza pa kočevski. Vedeli smo, da prevzemamo velikansko odgovornost, toda mi smo si hoteli pomagati za kakih šest ali devet mesecev. Upali smo, da se v tem času izkopljemo iz zadrege. Ako bi se hotel kdo brigati ocl Zveze za zadeve Agro-Merkurja, bi se mu gotovo ne kratilo
»Častiti oče, meni se mudi, da bi pred smrtjo prišel do svete Kijevske Lavre . . Čas beži, a smrt je blizu.«
»Ilm ... Ali ne znaš delati, kot da bi bil bolan?«
»Ako bi bilo ravno potreba, bi poizkusil,« se je nasmehnil berač.
»Stori torej tako,« jc začel učiti pop čez trenotek. »Delaj se tu v vasi za katoličana in kjer zagledaš katoliško hišo blizu katoliške cerkve, tam glej, da zbo-liš in pokliči župnika, da to. previdi . . . ako pride, dobiš rubelj.«
»Hm . . . rubelj? Častiti oče, to je malo, moram se vendar delati za katoličana ... se spovedati . . sprejeti katoliško obhajilo . . .«
»Kakor hočeš,« jc pop zaklical z razdraženim glasom, »ti si zedinjenec in to ti je lahko.«
»Dodajte še nekaj, častiti oče,« je prosil berač, »a vsemogočni Bog . . .«
»Dodam še deset kopejk, niti groša več, slišiš?«
»Razumem . . hm . . pa nekaj za aro . . .«
»Dam ti kozarček žganja, to zadostuje.«
Oba sta bila zadovoljna storjenega dogovora; pop se je veselil nade, da se bo načrt posrečil, berač pa pričakovanega plačila.
1 Kijevski samostan, najstarejši samostan na Ruskem, jako obiskovan od romariev.
(Konec.)
upogleda. Res pa je, da se odborniki za poslovanje niso mnogo brigali.
Predsednik: Ali ste kaj obveščali kočevsko posojilnico, kako jo obremenjujete?
Obtoženec: Ne, hoteli smo to storiti ob sklepu računa.
Predsednik: Ali je bil g. Lenarčič tudi poučen o financiranju potom moravške posojilnice.
Obtoženec: Da.
Predsednik: Ali vam je kaj znano o tistih listih, ki so se iztrgali iz knjig?
Obtoženec: Ne, o tem mi ni bilo nič znanega in bi se s tem tudi ne strinjal. — Hoteli smo rešiti, kar se je dalo in tako je 27. novembra 1900 prišel k meni Lenarčič na dom, da naj naredim izjavo, kakršno je zahtevala Zveza, da namreč garantiramo za vsako izgubo do 150.000 K, ki bi nastala pri Agro-Merkurju. To izjavo je podpisal Lenarčič in tudi jaz, ker nam je bilo na tem, da Zveza ne bi Agro-Merkurja pognala v konkurz.
Predsednik: Pojdimo sedaj nazaj k moki.
Obtoženec: Cohen je moko dobro prodajal in nas o vsem obveščal. Da so iz komisijskih kupčij nastale kupčije na lasten račun Agro - Merkurja, je bil glavni vzrok ta, ker niso tržaški odjemalci hoteli podpisavati sklepne liste s firmo Elizabetnega mlina. Ko se je spremenila oblika teh kupčij, je Cohen izdajal sklepne listke s firmo Agro-Merkurja. Mi smo smatrali te kupčije še vedno kot agenturne, vsled česar so pozneje nastala med nami in Elizabet-nim mlinom nesporazumljenja. Cohen je pozneje poslal iz -Trsta v Ljubljano vse sklepe in sta jih tudi Knez in Lenarčič pregledala. Knez je te sklepe pohvalil kot dobro kupčijo.
Dr. Tavčar: Koliko ste izgubili pri moki?
Obtoženec: 80.000 K meseca februarja.
Dr. Tavčar: In pri koruzi?
Obtoženec: 30 do 40 tisoč kron začetkom marca, ko še nismo vedeli, kako bo s to koruzo.
Dr. Neuberger: Čudim se le, kako ste unali, voditi pri izgubi 80.000 K še nadalje kupčije.
Predsednik: Kako je bilo z bilancami ?
Obtoženec: Prva bilanca je bila za leto 1909., pri kateri se očita zaradi deležev, da so bili previsoko računani. Mi smo bili mnenja, da je pravomočno član, kdor je na račun deleža plačal gotov del. Deloma vplačane deleže smo šteli kot cele deleže, a na drugi strani smo bilježili, koliko je šc vplačati na deležih.
Predsednik: Ta bilanca je izkazovala dobiček nad 4000 K; vedeti bi morali, da bi po vsaki večji zgubi postali pasivni.
Dr. Žerjav opisuje nato podrobno kako je bilo s koruzo in sestavo druge bilance. Pravi, da niso imeli samih grehov, ampak so tudi nekaj dobrih kupčij napravili.
Predsednik: Imeli ste zveze tudi s šentjanškim premogokopom.
Obtoženec: Prodali smo v tistem času kakih 300 vagonov premoga, Mnenja je, da bi družba ne negirala članstva pri Agro-Merkurju, ako bi šla stvar normalno naprej. Imela pa je seveda srečo, da se po konkurzu njeno članstvo ni priznalo.
Predsednik: Kdo pa je Rožmanu zvišal plačo od 400 na 000 kron?
Obtoženec: Razpravljalo se je o tej zadevi v seji, a naprava pogodbe z Rozmanom se je zaradi stilizacije zavlekla in se ni pozneje definitivlla pogodba niti napravila. Povišanje je bilo že obljubljeno Rožmanu takrat, ko ga je nastavil Iv. Hribar.
Prcdsed.: Zabilježeno to nikjer ni.
Obtoženec: Končno se mu jc moralo povišati plačo, kljub temu, da sem celo zadevo zavlačeval.
Obtoženec: Kaj smatrate za vzrok poloma?
Obtoženec: Za vzrok poloma smatram nesreči pri koruzi in moki, potem odtegnitev kredita in to, da se nam ni posrečila zadeva glecle garancijske izjave napram Zvezi slovenskih zadrug, kar je bilo neposredni povod konkurza.
Predsednik: Ali vam je Lenarčič glede kurtčij dajal kake direktive?
Obtoženec: Lenarčič menda ni o tem tako mislil, kot je zjutraj povedal. On ni dal nobenih direktiv, da bi se naj kupčije vršile samo v na j skromnejši meri.
Predsednik Lenarčiču: Dr. Žerjav pravi, da ste vedeli o indirektnem financiranju od strani kočevske posojilnice.
Lenarčič: Jaz ne vem, ako se je pri kaki seji o tem sklepalo.
Predsednik: Kako pa je bilo z ga-i ranciisko izjavo?
Lenarčič: Ne morem sedaj reči, kako je s to izjavo.
Dr. Žerjav: Jaz sem^bil popolnoma prepričan, da je bila izjava oddana na pristojno mesto in sem mislil, da je stvar rešena. Zato me jo konkurz tudi presenetil.
Dr. Tavčar: Ako bi mi pri Zvezi dobili to izjavo, bi konkurza ne bilo; toda bili to izjavo, ki konkurza no bilo; toda Zveza te izjave nikoli dobila ni in jaz je nikdar nisem videl.
Dr. Tekavčič: Gospod dr. Žerjav, ali ste v Trstu bili večkrat in ste kaj nadzorovali tamošnjo poslovanje?
Dr. Žerjav: Šel sem v Trst in našel tudi neke nerednosti, vsled česar sem odredil, da se je tamošnjo knjigovodstvo preosnovalo.
Dr. Tekavčič: Ali vam je bilo znano, da jc imel Cohen v Trstu več pe-lcarij ?
Dr. Žerjav; Ko smo o tem zvedeli, sem šel v Trst, ker se mi jo ta stvar zdela sumljiva. Cohen pa mi jo zatrdil, da nima nobenih slabih namenov, temveč da je s pekarijami celo dobra kupčija, kajti cena kruhu ni padla, medtem ko je moki znatno padla.
Dr. Tekavčič: Ali ste o tem Lenarčiču ugodno poročali ali ste mu kaj tajili?
Dr. Žerjav: Poročal sem mu to, kar je bilo.
Lenarčič: Gospod dr. Žerjav, ko ste se zaradi te zadeve prvikrat vrnili iz Trsta, ste mi rekli, da ni ničesar na govoricah, da bi imel Cohen v Trsai pekarne. Šele ko ste šli vdrugič v Trst, ste poizvedeli, kako je s pekarijami.
Obtoženec
Rožman
izpove nato:
Agro-Merkur je začel poslovati sredi leta 1909. V tistih kritičnih časih, ko so padle cene moke, sem kot edini revizor Zveze slov. zadrug bil skoro vsak mesec 14 do 20 dni izven Ljubljane. Bil sem jako zaposlen in se nisem mogel mnogo brigati za Agro-Merkurja, zlasti še, ker sem tudi vodil za Zvezo slovenskih zadrug dobavo sena za vojaštvo. O Cohenu sem čul, da je izboren trgovce in vsled raznih priporočil smo ga nastavili v Trstu. Z Elizabetnim mlinom smo imeli le zastopniško razmerje. O lastni kupčiji sem zvedel, ko sera prišel nekoč v Trst. Takrat sem tiste sklepe vzel sabo v Ljubljano, kjer sem jih načelstvu pokazal. Takrat je imel tudi veletržec Knez priliko videti te sklepe in on je tudi izjavil, da so ti sklepi izborna kupčija. Lenarčič je bil s sklepi tudi zadovoljen in jih ni ukazal stornirati, kot je izpovedal. Da je Zveza odpovedala Agro-Merkurju kredit, jc storila na pritisk Kneza, ki je bil načelnik Kmečke posojilnice. Takrat se je prvikrat govorilo o indirektnem financiranju Agro-Merkurja zato, da bi se potolažilo Kneza. Za indirektno financiranje je gotovo Lenarčič vedel in se pred njim ni ničesar namenoma prikrivalo, ker se ni moglo. Takozvane tajne knjige ni nihče skrival. Bila je na razpolago. — Kar se tiče kupčije s konjakom, je bila to ena »najlepših« idej g. Bayerja. Ta kupčija bi gotovo uspela, ako bi ne prišel prezgodaj konkurz. Ni res, da je bilo konjaka toliko, da bi ga nikoli ne prodali. V južne dežele bi ga še petkrat več prodali. — Sestavljeno prvo bilanco sem pregledal in primerjal s knjigami. Poznejših bilanc nisem videl in tudi onih ne, na podlagi katere se je napovedal konkurz. Toda tudi ta zadnja bilanca ni bila prava, ker je bila izguba izkazana prevelika. Vzrok poloma je bil predvsem ta, ker so hoteli ljubljanski veletrgovci na vsak način uničiti Agro-Merkurja. Ako bi ne imeli nesreč pri koruzi in moki, bi Agro-Merkur še vseeno prospeval. Imeli pač tudi nismo dovolj izvežbanosti in rutiniranosti--• -- (Dr. Tavčar: Posebno pri vkuhavanju konjaka ne!) Ko jc dr. Žerjav obolel, je prišel namesto njega v Zvezo dr. Lavš, zaradi katerega so pn, kot znano, tudi vsi uradniki štrajkali, razen mene. Namena, dr. Lav-šu kaj prikriti, ni imel nihče. Vse knjige so bile na razpolago, tudi takozvana tajna knjiga z računi kočevske posojilnice.
Dr. Neuberger: Da, bila je na razpolago v zaklenjeni mizi.
Nato se je razprava prekinila. Nadaljevala se je danes dopoldne.
X X X
Danes je bil pri dopoldanski razpravi prvi na vrsti obtoženec, vpoko-jeni ravnatelj Kmetske posojilnice,
Anton Bayer,
ki opisuje sprva, kako je došlo do ustanovitve Agro-Merkurja. Pri ustanovitvi te zadruge, sem se branil vstopiti v načelstvo Agro-Merkurja, ker sem se bal, da blagovni promet ne bo uspeval. Končno sem se udal, ker sc jc reklo, da so bo Affro-Merkur pečal le z agencij-
skimi kupčijami. Spočetka Agro-Merkur ni mnogo deloval. O ustanovitvi filijale v Trstu poprej nisem ničesar vedel, dokler se ni pričel vozili dr. Žerjav v Trst. Sej načelništva rednih ni bilo, pač kaka posvetovanja, a pra-vomočnih sklepov ni bilo. Kot član načelstva Kmeiske posojilnice sem imel veliko posla, da se nisem mogel mnogo zanimati za Agro-Merkurja. Knez kot načelnikov namestnik v zvezi o mojem vstopu v naCelstvo A.-M. s po-četka ni ničesar vedel in mu tudi nisem povedal, ker sem smatral A.-M. za tako zadrugo, ki bo kmalu zaspala. Ko me je Knez vprašal, kaj je z A.-M., sem mu rekel, da je to taka zadrugica, ki ima samo namen s svojim dobičkom pokriti stroške zveze. Medtem sem obolel na srčni hibi in sem moral pustiti vse posle. Čez nekaj časa sem čul o kupčijah A.-M. in sem naznanil svoj izstop iz načelstva Agro-Merkurja,
Prods : Toda tudi po odstopu ste še vedno prihajali v pisarno A.-M ter se zanimali za njegove posle.
Obtoženec: Hodil sem pač v pisarno, a ne kot član načelstva, ampak kot navaden član.
Preds.: Ali se smatrate odgovornega?
Obtoženec: Ne.
Preds.: Zakaj ste se pa udeleže« vali asanacijske akcije?
Obtoženec: Zato, ker sera bil član načelstva Kmečke posojilnice in ker me je naprosil Lenarčič, da naj pomagam pri omenjeni akciji.
Preds.: Zakaj ste se pa podpisali na garancijski izjavi?
Obtoženec: Zato, ker mi je Lenar» čič rekel, da pride drugače A.-M. v konkurz, česar sem se pa ustrašil, ker bi to oslabilo kreditne razmere nas vseh. Ko sem to izjavo podpisal, sem mislil, ako je podpisal Lenarčič in dr. Žerjav, sem tudi jaz podpisal, češ sa; I ne bo velike izgube, ako tudi pride do mirne likvidacije. Podpisal sem nekako iz dobrote in tla bi pomiril Lenarčiča.
Predsednik: Kaj veste o indirektnem diferencira n ju.
Obtoženec: O tem sein izvedel od dr. Lavša, ki mi je povedal, da se je našla tajna knjiga.
Prodsednik: Pravite, da niste, ničesar vedeli o tem, pa vi ste bili vendar načelnik Kočevske posojilnice?
Obtoženec: Ja, pa kakšen načelnik! Jaz Kočevja še nisem nikdar videl in nisem poznal nobenega odbornika Prevzel sem načelstvo na prigovarjanje dr. Žerjava, češ da naj bi bila vsaj dva člana načelstva Kočevske posojilnice v Ljublani.
Predsednik: Ali vam je bilo znano, da je A.-M kredit odpovedan?
Obtoženec: Jaz sem mislili, da si pomaga A.-M. z eskomptiranjem menic, vendar pa sem vprašal pozneje dr. Žerjava, kako je s stvarjo. Dr. Žerjav mi je rekel, da nima A.-M. ničesar več od zveze, kateri je dajala denar Kmečka posojilnica, temveč da je postal fi-nancijelno popolnoma samostojen. Rožman mi je tudi plavil, da A.-M. dolguje zvezi le okoli 4000 K. G. Lenče, ki je bil takrat član nadzorstva Kmečke posojilnice, mi jo nekoč rekel, da je mogoče, da zveza še nadalje financira A,-M., ker ima' še vedno tako velik promet. Šla sva v zvezo in vprašala Rož-mana, kdo financira A.-M. Rožman jc odgovoril »Ja, kaj mislite, da vam bom povedal banko, ki nas financira, da jo boste odjedli?« Ker sva menila, da torej zveza A.-M. več ne financira, sva so s tem njegovim odgovorom zadovoljila.
Predsednik: Kako pa je bilo s konjakom?
Obtoženec: Prišla sta dva Žida in pokazala, kako se dela konjak. Jaz o tej stvari nisem hotel čuti, vendar pa sem pozneje izvedel, da je dr. Žerjav naredil z Židoma kupčijo. Ko sem pa o tej stvari vprašal, mi jc rekel: »Kaj pa hočete? Velja nas konjak 1 K .prodajamo ga pa 3 do 4 K!«
Predsednik dr. Žerjavu: Ali jo Lenarčič vedel o konjaku?
Dr. Žerjav: Seveda je vedel in tudi Bayer. (Proti Bayerju:) Nikar se ne delajte tako nevednega; vi ste sc bolj zanimali za konjak kot jaz.
Dr. Tekavčič Bayerju: Dr. Žerjav je včeraj rekel, da ste bili pri seji načelstva, pri kateri sc je gövonjo o indirektnem financiranju; ali jc to res?
Bayer: Ne; jaz o tem nisem ničesaf
vedel.	. .
Dr. Pire: Pri Kmetski posojilnici so sami veletrgovci in vi ste vedeli, da načelstvo Kmetske posojilnice ne gleda rado A.-M. Vi ste bili uradnik Kmetske posojilnice in potem ste vsled teli razmer izstopili iz načelstva A.-M./
Bayer: Da, to je res in dr. Žerjav m Rožman mi pozneje, ko sem i^iopiM'-na elstva. nista več toliko zaupala Koi prej.
ne kupčije, jc bilo sploh nemogočo. Ako so drugi govorili o tem, ni izključeno, jaz pa nisem nikdar mislil na kaj takega.
Državni pravdnik: G. Cohen, ali sto res mislili, da bodo mali peki v Trstu odvzeli od vas toliko množine moke?
Cohen: Tiste čase je tudi za tržaške peke nastala velika kriza in so mnogi propadli, kar je seveda znatno škodovalo tudi nam.
Predsednik: Kaj sto naredili z denarjem, ki ste ga dobili za prodane pekarne.
Cohen: Poplačal sem fakture, ki so bilo nujne.
Predsednik: Kako je z denarjem, ki sto ga dobili od Vedove?
Obtoženec: Prejel sem od Vedovc 4000 Iv, katerih sprejem sem potrdil. Kaj se je zgodilo s tem denarjem, ne vem, ker nimam na razpolago knjig.
Dr. Sajovic: V knjigah o tem znesku ni ničesar zabilježeno.
Dr. Mandič izjavi nato, da prevzame tudi zastopstvo Cohcna. Predlaga, naj sklepa senat, ali je kompe-tenten, da sodi v. sedanji razpravi o tem, ali jc Cohen pridržal zase denarje, ki jih je dobil od Vedove. To z ozirom na to, ker so prišle na dan nove okoliščine.
Državni pravdnik dr. Neuperger se protivi predlogu dr. Mandiča. Ne gre za nove okoliščine, samo za nova fakta.
Senat nato sklene, da se predlogu dr. Mandiča ne ugodi.
Nato se razprava, ki bo trajala bržkone cel teden, prekine. Nadaljuje se popoldne ob pol 4. uri ter se bo pričelo z zasliševanjem prič, ki jih je skupno 57. Doslej so bili zaslišani samo obtoženci.
Vel plesini stiofl proti elsproprtciji morske oboli.
Reka, dne 30. marca.
V nedeljo 29. marca bil je veliki shod na Grobniškem polju proti eksproprijaciji morske obali, na katerem je bilo okoli 4000 ljudi. Predsednik shoda je bil Ju-govič.
Prvi je govoril župnik B 1 a ž e v i č , kateri je ostro nastopil proti magjarskim nakanam na hrvatskem morju. Nato je govoril narodni zastopnik Stipe V u č e t i č , ki dokazuje veliko škodo za narod, ako bi Jadran izgubili. Nato je govoril P e -t r i č , ki je pozval primorski narod, da se upre z vsemi silami, da ostane morje v hrvatskih rokah in je s svojim govorom oduševil maso tako, da je pripravljena prej umreti nego li dovoliti, da Magjar preko živih glav ukrade hrvaško morje in nad njim zavlada. Nato je govoril nek »Mlado-staš« in za njim tipograf J o š t. Kakor se je zbral že pred nekoli stoletji primorski narod na Grobniškem polju, da brani pravice hrvaškega naroda, tako smo se tudi mi danes zopet zbrali na tem slavnem polju, da se dogovorimo, kako odbiti sovražnika in da ohranimo naše pravice. Govori o drznosti branilcev zakona o eksproprijaciji morske obali. Jasno je, kaj hočejo Magjari: »Vse, kar je kaj vredno, nam (Magjarom), a, kar ni nič vredno, lahko ostane Hrvatom.« Sam »Pester Lloyd« to potrjuje, ko vpije, zakaj da se Hrvati puntajo, ker hočejo Magjari za sedaj samo Delto! Vemo mi to vse dobro, ali preko naših živih glav ne bodo tega nikdar dobili! Vzeli so nam Reko, a sedaj hočejo še ostalo hrvatsko Primorje in naše pravice na temelju načela: Sila je pravica. Vemo, kako so Magjari prišli do sile, s puntanjem in revolucijo. Zato se bomo tudi mi spuntali, če nam bo Magjar hotel še morje pobrati! Spomnite se, da smo že enkrat razbili azijatske glave, ko so hoteli ukrasti naše hrvatsko morje, a da bodo Magjari tudi sedaj razbitih glav odšli iz Grobniškega polja, to bodi naše geslo!
Nato je bila prebrana resolucija, katera je bila oduševljeno sprejeta, Kon-štatira veliko brezzakonitost, ki se je izvršila s tem, da se je ekspropriacijski zakon sklenil v Pesti, in najostreje obsodi postopanje sedanje saborske večine v tem vpra-, šanju ter izreka nezaupnico primorskim kandidatom in vsem ostalim, kateri so glasovali za ta zakon. Poziva, da se dvigne hrvatski narod in da ne dovoli, da se ukrade naše morje, katero je bilo hrvatsko in bode samo hrvatsko!
časti po mednarodni pravni pomoči poseglo, kar škoduje ugledu hrvatskega pravosodja, Dr. Hinkovič nato v obširnem govoru slika osebna nasprolstva med njim kot zagovornikom in med dr. Kosutičem kot preiskovalnim sodnikom, ki je nastalo radi političnih procesov. Dr. Horvath izjavlja, da se mora dr. Hinkovič izročiti, ker gre za zasebno tožbo. Dr. Starčevič mu za-kliče: »Molčite! Vi spadate v kaznilnico in ne v sabor.« Dr. Horvath skoči proti dr. Starčeviču; dr. Medakovič ga ustavi. Predsednik sejo prekine. Galerije ploskajo, predsednik jih pusti izprazniti. V popoldanski seji se viharji nadaljujejo.
Zsniniive rszslavß.
Rokodelska razstava v Draždanib.
Stalna avstrijska razstavna komisija na Dunaju je naznanila tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici, da sc bo lota 1915 v Draždanili vršila rokodelska in strojna razstava. Podrobnosti so razvidne iz prospekta, ki jo v pisarni trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani interesentom na vpogled, (št. 578).
Velika razstava v Düsseldorf u. Stalna avstrijska razstavna komisija na Dunaju jo naznanila tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici, da so bo v času od maja do konca oktobra. 191 r» vršila v Düsseldorf!» velika razstava pod naslovom »Aus 100 Jahren Kultur und Kunst«. Ta razstava, ki jo prirocli mesto Düsseldorf skupno z umetništvom in ki bo pristopna tudi inozemstvu, naj pokaže na raznovrstnih popriščih, kar sta. človeški um in delo v zadnjih desetih lotih izpopolnila ali na novo ustvarila. Program obsega sedem glavnih skupin z mnogimi pododdelki, t. Umetnost in veda; 2. stanovanje in kraj; 3. industrija in obrt; 4. vojna-in mornarica; 5. promet; (1 šport in lov; 7. kmetijstvo. Vso nadaljne podrobnosti so razvidno iz programa, ki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
RAZBLINJENA ŠPIONSKA AFERA.
Policija je dijaka Humberta Ciana iz Vodnjana, ki je bil vsled suma vohunstva zaprt, izpustila, ker se je izkazalo, da nima ta sum nobene podlage. Ko je Ciana zapustil vodnjanski zapor, mu je množica priredila prisrčne ovacije.
ZOPET NOV ŠKANDAL NA FRANCOSKEM.
Preiskovalna komisija zbornice, ki je imela s sodno oblastjo preiskovati afero Rochette, je dognala, da sta ministra Mo-nis in Caillaux proces zoper velegoljufa Rochetla res velela odložiti, da je mogel svoje goljufije nadaljevati in potem pobegniti. Kar sc tiče nadaljnjega razvoja te afere, se je republičanska večina zmenila, da se bo Monisu in Caillauxu v zbornici izrekla le graja, generalni državni pravdnik Fabre, ki je celo reč razkril, pa bo moral v pokoj, ker se je bil takrat Monisu in Caillauxu udal. Pravzaprav bi morala komisija, ki je dobila sodno oblast, predlagati za ministra kazen po § 179., ki določuje izgubo državljanskih pravic ali 1—5 let ječe, če so oljaševalne okolnosti. Tega pa svobodomiselna večina ne bo storila. Caillaux se je pa sicer nad onimi, ki so ga spravili v te težave, maščeval, odkrivši velikansk škandal pri likvidaciji Velike Charireuse, znanega trapistovskega vele-podjetja z likerji. Pravijo, da je škandal Rochette prava malenkost proti temu. Tako sc Francija pod sedanjimi svojimi vladami pogreza iz enega škandala v drugega.
SPOPAD PRI METALKI V ČRNOGORSKI SKUPŠČINI.
Črnogorska skupščina je 30. marca razpravljala o spopadu pri Metalki. Zunanji minister je obrazlagal položaj od be-rolinskega kongresa sem in je izjavil, da Sienokos ni nikdar pripadal Avstriji, marveč Turčiji, da so ga okupirali Srbi, ki so ga potem Črnigori izročili. Napada so se po avstrijskih podatkih udeležili trije bataljoni pešcev, trije vodi lovcev, ena strojna puška in en oddelek orožnikov. Njim nasproti so stali 4 Črnogorci. Dogodek smatra za mednaroden zločin in upa, da avstro-ogrska vlada krivce kaznuje. Vu-kotič priporoča, da naj mejo proti Bosni ravnotako kakor proti Albaniji zavaruje. Obradovič zahteva odškodnino za prelito kri.
Zadnji obtoženec, tržaški žid in trgovski agent
Gabr. Cohen,
izpoveduje nemško:
Po posredovanju Rožmana in dr. Žerjava som bil nastavljen v Trstu s 4000 K letne plačo in 10 odstotnim deležem na dobičku. Bayerju sem rekel, da. se upam letno napraviti 3 milijone prometa s kolonijalnim blagom, za kar bi rabil četrt milijona denarja. Bayer jo rekel: »No, ta clenar bi žc skupaj spravili«. Moni se jo reklo, da jo Agro-Merkur lo blagovni oddelek Zveze slovenskih zadrug in da ima isto namene kot ljubljanska Gospodarska zveza. Začel sem delovati za Agro-Merkurja, nakupil riža in kave ter prodajal v Istri-jo. Takrat sem najel v Trstu tudi neko skladišče. Ker sem imel veliko posla, sem večkrat pisal v Ljubljano, naj mi dajo na razpolago kakega uradnika. Ker se to ni zgodilo, sem pozneje sam akceptiral Zupančiča. Prva kupčija je bila transakcija z Elizabetnim mlinom. Izvedel sem, da išče mlin zastopnika za Trst. Posvetoval sem se z Rozmanom in prevzeli smo zastopstvo s .1 in pol odstot. provizijo. Ker pa tržaški peki niso hoteli podpigavati sklepnih Listov budimpeštanskega mlina, som prisiljen kupil moko na lasten račun in jo potom prodajal. Pozneje sem stopil v zvezo z mlinarjem Vedovo v Tržiču, da bi nam mlel koruzo. Ko jo došla koruzü, je rekel, da je ne more mleti, ker je presveža in da so mora naložiti v skladišča. Vedova jo zakrivil, da se jc koTUza vnela, ker jo jc pustil zlasti na kolodvoru kakih 5 ali (i dni. Pozneje pa je pustil napraviti ovadbo po nekem drugem človeku na politično oblast, da je koruza pokvarjena. O kupčiji, s koruzo v Ljubljano nisem poročal, ker sem smatral kupčijo za sigurno.
Predsednik: Ali je bila kupčija z Vedovo perfektna?
Obtoženec: Da.
Predsednik: V preiskavi ste rekli, da ni bila.
Obtožcnec: Vedova sc jo branil izpolniti sklenjene pogoje, a sem pritiskal nanj, da sc je udal.
Predsednik: Kako je bilo z moko?
Obtoženec.: Ker so bili decembra 1909 poki v Trstu žc založeni z moko in ker ni bil ta, čas ugoden trg za moko, sem so peljal v Budimpešto, kjer sem predlagal mlinu, naj nam storni-rajo 100 vagonov. Ravnatelj jo bil zadovoljen, ako plačamo 30.000 K. Škoda pri Elizabetnem mlinu bi bila pokrita s tem, da bi mi stornirali kupčijo s peki. Stornirai sem tudi tri kupčijo s peki, s čemer pa v Ljubljani niso bili zadovoljni. Zahtevali so, naj se prisili peke, da odvzamejo moko kot jc bilo pogojeno. Po mojem mnenju ni bilo pametno, siliti peka, ki nič nima, da mora odvzeti moko. Da bi spravil moko v promet, sem tudi najel, oziroma kupil tri pekarije v Trstu. Obrnil sem so na A.-M., naj bi kreditiral kakih 10.000 K, da bi kupil nadaljnih 5 ali 6 pekarij, vsled česar bi bilo mogoče moko v polni meri izpečati in tudi napraviti dobiček. Agro-Merkur pa s tem ni bil zadovoljen. Dr. Žerjav jc prišel tudi v Trst in rekel, da no smem na svojo pest kot uradnik delati špekulacijo. Odgovoril sem, da delam lc v korist Agro-Merkurja. Ker pa pokarijo razen one niso uspevale, sem iskal kupcev.
Končno sem pokarijo tudi prodal.
Predsednik: Ali ste postali član Agro-Merkurja?
Obtoženec: Prišel jc k meni Zele-nik in rekel, da dela na 1o, da dobi A.-B. čim več članov, ker jc treba spraviti Rožmana in dr. Žerjava od A.-M. proč. Plačal sem zato pristopnino.
Predsednik: Kako je bilo z denarjem?
Obtoženec: Ko so nastalo financi-olne težkoče, som se peljal v Ljubljano, kjer mi jc pa Bayer rekel, da naj da clenar Lenarčič, ki ima milijone. Zc-lenik mi je tudi pravil, kako so nastopili v liberalni stranki sami proti Agro-Merkurju.
Predsednik: Rekli sto, da sto kupčijo na lasten račun vodili zaradi tržaških odjemalcev.
Obtoženec: Da. Ti namreč niso boleli podpisavati sklepnih listkov budimpeštanskega mlina, ki so imeli klavzulo, da so kupci podvrženi bu-dimpeštanskemu borznemu razsodišču.
Predsednik: Kako sto sodili o finančnem položaju Agro-Merkurja.
Obtoženec: Od začetka dobro; četrt milijona, jc že precej denarja za kupčije. Ko psi so nastale pozneje ono nesreče s koruzo in moko, som bil prepričan, da pojclc Agro-Merkur v kon-kurz.
Dr. Tokavčič Lenarčiču: Ali vam je bilo znano kaj o onih treh milijonih?
.Lenarčič: Ničesar. Da bi laka za-dr.u ¿ju brca denarja delala tako ogroin-
Viharna sejo Hrvatskega sabora.
Seja hrvatskega sabora 30, marca jc bila jako viharna. Začetkom seje ugovarja Radič, ker sc o njegovem predlogu v sobotni seji ni po imenih glasovalo. Imunitetni odsek predlaga, naj se dr. Hinkovič, ki ga toži podpredsednik sodišča dr. Kosutič radi razžaljenja časti, ne izroči sodišču. Poročevalec dr. Popovič naglasa, da je šlo za veksacijo. Dr. Kosutič je potom diplomacije dr, Hinkoviča zasledoval do Pariza in do Lausann, da bi ga zaslišali. Ncčuveno je, da sc jc radi razžaljenja
ASQUITH PREVZEL SAM VOJNO MINISTRSTVO.
V seji angleške zbornice 30. marca je izjavil Asquith, da so deinisionirali vojni minister Seely, feldmaršal French in generalni poročnik Eward in da on sam prevzame vojno ministrstvo. Asquith jc hvalil častnike. Izjavil je, da ni rad prevzel vojnega ministrstva in se je upiral, a kralj je lo želel. Ker je imenovan za vojnega ministra, je potrebno, da izpregovore o njegovem mandatu volilci in zato do volitev zbornico zapusti. Zbornica jc bila presenečena, nekai časa jc bilo vse tiho, nato
so pa vladni pristaši viharno ploskali in ploskanje sc je ponovilo, ko jc Asquith zbornico zapustil,
XXX
Po angleških običajih mora zdaj Asquith, ko je prevzel vojno ministrstvo, svoj mandat odložili in sc novi volilvi podvreči. Ostane pa do zopetne volitve ministrski predsednik in vojni minister, a začasno mora vodstvo zbornice prepustiti namestniku. Mogoče bo ta stvar izvedbo irske samouprave pospešila.
Dnevne novice.
Za pravice Slovencev pri sodiščih.
Z ozirom na intorvencijo poslanca Aiarkhia pri justičnem ministru radi od slovenskih odvetnikov vloženo peticije in odklonilnega stališča alpskih Nemcev proti slovenskim zahtevam jo drž. poslanec Vorstovšek takoj pričel primerno akcijo. Poslance Vorstovšek jc sklical v Maribor sestanek zaupnikov. Na sestanku jo poslanec poudarjal, da utemeljevanje stališča Nemcev, ki se izrekajo proti vsaki izpremembi za okrožje graškega nadsodišča veljavnih jezikovnih odredb, ne odgovarja dejstvom. Izpremembc bi so nikakor no izvršilo mi škodo urejene službe, pač pa Iii pospešile in uredile rodno in enotno uradovanjo. t.radovanjo jo na Koroškem in Spodu. Štajerskem v jezikovnem oziru tako pomanjkljivo, da so sedbe nezanesljivo. Zato je zahteva Slovencev po izpremembi sedanjih ne-vzdržljivih razmer popolnoma upravičena. Poslanec Vorstovšek je izjavil, da vidi v stališču Nemcev veliko oviro za rešitev jezikovnega vprašanja pri sodi-ščih na slovenskem ozemlju v okviru obstoječih postav. Odpor Mavkhlov kaže, da slovenski odvetniki po mirni poti no bodo dosegli, da bi se ugodilo njihovim zahtevam, ker se jih proglaša za pol i tik um. Poslanec Vorstovšek si je izprosil dovoljenje, cla zadevo vnovič predloži Hrvaško - slovenskemu klubu, klubovega načelnika dr. Korošca pa naprosi, da že sedaj pri vsaki priliki na merodajnem mestu uvede potrebne korake. Kot prvo zahtevo Slovencev glede sodišč jo označil poslanec Vorstovšek ustanovitev lastnega nadsodišča za vse dežele, po katerih stanujejo Slovenci s sedežem v Ljubljani in odstranitev sedanjega predsednika graškega nadsodišča Pittreicha, ki je zakrivil sedanjo justične razmere pri sodiščih na Slovenskem.
; Neverjetne reči. V zadnjem za« sedanju kranjskega deželnega zbora so jo veliko govorilo in pisalo o ljudsko-šolskih berilih za nemške šole po Koroškem, kjer se morajo tudi slovenski otroci vzgajati v nemškem duhu. Toda tudi pri nas na Kranjskem nismo skoraj nič na boljšem kot na Koroškem. Pajto v Kočevje, pa se lahko na svoje lastne oči prepričate, da se mora v mestu Kočevje blizu 200 slovenskih otrok mučiti žc takoj v prvem razredu z golo nemščino. Pa to bi še no bilo najhujše Še veliko huje je, da se morajo slovenski otroci žo v prvem razredu ljudske šole učiti, da so N o m c i, da spadajo k velikemu nemške-m u n a r od u, d a n j i h ti ratje i n sest rein staršigovorijone m-š k i jezik, da so ponosni na to d a p r i p a cl a j o k nemškemu h a r o d u. — Tekst iz neruskega berila, ki se ga morajo tudi Slovenci učiti na strani 54 se glasi: Ich bin ein Deutscher. Ich spreche deutsch. Ich bin ein Deutscher. Meine Eltern und meine Geschwister sprechen auch die schöne deutsche Sprache. Wir sind Deutsche, Wir gehören zum großen deutschen Volke. Wir lieben unser schönes Vaterland. Iiier sorgen die Eltern für uns. Hier besuchen wir die Schule. Hier sind wir zufrieden. Ich bin stolz, weil ich dem großen deutschen Volke angehöre. Ali ni to vnebovpijoče, da se ta laž vlepa v srca slovenske mladine? Slovenci, koliko časa bomo še trpeli, da se nam slovenski otroci potujčujejo po kočevskih nemških šolah? Vzdra-mimo se. vendar in zahtevajmo, kar nam gre po pravici in postavah. Ne pustimo (ialje potujčevati in v nemškem jeziku vzgajati naših pridnih in nadarjenih otrok. Slovenci le nevstra-šeno na dan z zahtevo po primerni slovenski ljudski šoli v Kočevju. V Gorici hodi naša deca v slovensko šolo, v Trstu hodi naš otrok v slovensko šolo, somoma rodnih kranjskih tleh no more slovenski otrok v slovensko šolo. Saj sc nam mora vos svet smejati.
r Nova smer na jugu. Iz Zagreba poročajo: Imenovanje dr. Mandiča za namestnika deželnega šefa v Bosni je v ozki zvezi s predstoječo parlamentari-zacijo hrvatske vlade. Mandičevo imenovanje se jc izvršilo v popolnem sporazumu z zmerno srbsko stranko v.
Bosni in s koalicijo na Hrvatskem. Stvar jc v zvezi z dalokosežnim načrtom Bilinskega glede rešitve jugoslovanskega vprašanja. Prva etapa je ta, da se v Hrvatski in Bosni utrdijo močne vladne stranke lojalnih Hrvatov in Srbov, ki bodo v sporazumu z Dunajem in Pešto delovali. Zato imenovanje Mandičevo na noben način ne pomeni protisrbskega kurza. Imenoval se ni Srb za to, ker bi bilo čudno videti Srba na takem mestu v Bosni, pač pa se imenuje za prvega civilnega uradnika v Hrvatski Srb, veliki žnpan zagrebški dr. Bošnjak, ki postane podban.
—	Velika parna žaga g. A. Kobija pogorela. V Borovnici je uničil danes (31. marca! ogenj veliko parno žago g. Antona Kobija. Zgorela je do tal. Rešiti se ni dalo ničesar, dasi so prišli borovniški ognjegasci takoj gasit. Goreti jc začelo okoli 1. ure ponoči, škodo cenijo okoli 40.000 K, ki pa ni pokrita z zavarovalnino.
—	Zlato poroko je obhajal v Begunjah na Gorenjskem ekscelcnca Fml. Gustav Linncr dne 30. marca. Cerkvena slovesnost je bila ob 10. uri dop. v župni cerkvi v Begunjah ter je daroval sv. mašo domači g. župnik Klein-dienst. Visoki vojaški dostojanstvenik je obhajal 50 letnico svoje poroke s sv. mašo — sicer pa tiho. Pri cerkveni slav-nosti smo zapazili oddelek tuk. požarne brambe, c. in kr. morn. super. Ambroža, g. med. svetnika Jelovška, g. nadzornika Šertica, veleposestnika Šturma ter prav obilno občinstvo, ki so s tem pokazali visoko spoštovanje do prilublje-nega gospoda »generala«.. Pož. brambo je bilo menda malo sram, ker se je spomnila, da je načelstvo lani povodom 30 letnice odklonilo službo božjo ter jo svojo slovesnost opravila koj v gostilni s plesom. Njega okseolenci želimo: Še biserno poroko!
—	Zakon o krajevnih imenih na Hr-saškem se glasom »Hrv. Pokreta« izvrši s 11. majem letos. S tem dnem se na državnih železnicah na celi črti uvedejo hrvaška krajevna imena: na postajah, štampilijali, voznih redili itd.
—	K špionaži na Malboretu. Mal-borješkega špijona poslovodjo Bresky-ja in njegovo ženo, o kateri je dokazano, da se je špionaže svojega moža udeleževala, so prepeljali na Dunaj. Ker je Breskyjeva med tem zbolela, so jo oddali v inkvizicijsko bolnišnico. Značilno je, da je bil Bresky prej častniški namestnik, a jo bil vsled raznih nerodnosti v službi degrediran v podčastnika.
—	Radi špionaže stojita te dni pred sodiščem na Dunaju bivši postajni paznik državne železnice v Bregen-cu Florijan Linclner in vpgkojeni policijski agent Julij Petrič iz Pontablja. Bila sta v zvezi z ruskim vojaškim atašejem. Oba obtoženca tajita vsako krivdo. Obravnava, ki se jc začela dne 31. marca, je določena na tri clni.
—	Za župana v Varaždinu je bil dne 28. marca izvoljen poslanec dr. Pero Magdi, ki je bil že prej enkrat župan varažclinski. Po izvolitvi se je v župni cerkvi vršila svečana zahvalna služba božja »po starem običaju«, kakor z velikim zadoščenjem poroča liberalni »Hrv. Pokret«.
—	Na postelji se je obesil v Grmi-ščili pri Škofeljci 70 let stari mož Bol-težar. ,
—	Umrla jc v Zagrebu soproga zagrebškega trgovca gospa Ivana Arko.
—	Požar. V Studencu pri Postojni je uničil požar dne 27. t. nt. hišo in gospodarska poslopja posestnika Ivana Milavca. Postojnski požarni hrambi se je posrečilo, da je hitro iokalizirala požar. Škode je do 10.00 kron. Baje je bilo zažgano in je osumljen požiga neki sosed, ki so ga žc prijeli.
—	Poneverba v Krašnjf. Poslovodja mlekarne v Krašnji Ferdinand Bencjan jc ponoveril 1000 kron in pobegnil. Bencjana so orožniki v Trzinu aretirali.
—	Umrl je v Ilirski Bistrici na Notranjskem Andrej Uršič, posestnik in gostilničar, star 53 let. — V Krškem so pokopali Josipa Kriegerja, posestnika in meščana.
—	Kateheze za prvence (pouk malih prvospovendancev, prvoobhajancev in pouk za sv. birmo) so izšle. Izdalo in založilo jih je društvo slovenskih kate-hetov. Dobivajo se v Katol. bukvami v Ljubljani. Knjižica je namenjena kate-hetom ter stane s poštnino vred 1 K.
—	»Krščanskega Detoljuba« sta izšle prvi dve številki vsled stavke v tiskarnah še le sedaj. Gg. duhovniki, ki nameravajo vpeljati »Patronat« v svojih župnijah, dobe na zahtevo poljubno številko izvodov. Prihodnja številka bode zopet obsegala poldrugo polo.
Svet 80sP°d*niam! — Kje dobite najboljše drože? Vsem našim gospodinjam za peko ob Velikinoči naj topleje priporoča »Slovenska Straža« drože iz tovarne priznano izbornih drož
Jožefa Košmerlj, Ljubljana, Frančiškanska ulica. Zahtevajte te drože — takoj v vsaki prodajalni!
i Umrl je v Vurbergu učitelj Alojzij Ziher. —• Umrla je v Mariboru hčerka ilr. Viktorja Kaca, Bernardinka.
- Umrl je v Pragi profesor na ou-dotnem konservatoriju Ilanuš Tone-č e k.
NEMŠKO ČASOPISJE DISKREDITUJE AVSTRIJO.
»Frankfurter« in »Vossischc Zeitung« poživljata nemške kapitaliste, naj ne sub-skribirajo novih avstrijskih državnih za-dolžnic, češ, da se je posojilo najelo brez parlamenta in da Avstrija zvišanja svoje armade na 600.000 mož sploh ne bo mogla dolgo prenašati. Oficiozna »Sonn- und Montagszeitung« se temu sovražnemu pisanju zelo čudi.
SKRB, KAM SE RUMUNIJA OBRNE.
Rumunski prestolonaslednik, ki je bil le dni v Berolinu, je cesarju Viljemu zagotovil, da ise Rumunija ne pridruži troen-tenti. Car Nikolaj ruski pa je tudi obvestil angleški in francoski dvor, da zaroka njegove hčerke z rumunskim princem Ka-rolom nima političnega značaja. Tako se govori v krogih trozveznih diplomatov.
GRKI PROTI AVSTRIJI.
Atenska »Patris« pravi, da Avstrija v celi balkanski krizi ni pokazala nobene prijaznosti proti Grčiji, ampak ji celo večkrat žugala. Avstrija naj se ne čudi, če se bo grška politika odslej obračala proti Avstriji.
ITALIJA NE PUSTI LOVČENA AVSTRIJI.
New York Herald« priobčuje izjavo nekega italijanskega diplomata, ki pravi, da Italija nikoli ne dopusti, da bi Avstrija prišla v posest Lovčena. Morebiti bi Avstrija Italiji ponudila za to kako kompenzacijo, toda take kompenzacije ni.
RUSIJA SE JE ZDAJ TUDI ITALIJE NAVELIČALA?
»Rječ« izjavlja, da so laške aspiracije v Mali Aziji svojo mejo že prekoračile in da trojni sporazum tega ne more več trpeti.
BOJI OB ALBANSKIH MEJAH.
»Albanska korespondenca« poroča, da so se sveti bataljoni pomaknili v di-strikte Kolonia in Korica, ki so jih grški vojaki zapustili. Domačo prebivalstvo se je proti njim oborožilo, da ustavi prodiranje grških vstašev. Ahmed boj, ki poveljuje albanskim prostovoljcem v Ersekiju, jc odposlal svetim bataljonom ultimat, da naj prodiranje prekinejo, ker jih sicer napade. Ker se sveti bataljoni na lo niso ozirali, jih je Ahmed hej napadel. Bil se je večuren boj. Sveti bataljoni so bili poraženi in so pobegnili. Iz Bitolja se pa poroča: Albance iz Kačika in Banje, ki so prekoračili srbsko mojo, da nakupijo živil in semen, so napadli srbski orožniki, ki so več Albancev usmrtili in ranili. Albanci so zato zelo razburjeni.
GRŠKA KUPILA DREADNOUGHT.
Grška vlada je kupila v Franciji 23.000 tonski dreadnought.
RUSIJA NAKUPUJE. NA OGRSKEM KONJE.
Kakor znano, je Rusija prepovedala izvoz konj, na Ogrskem je pa ruski vojaški erar nakupil 3000 konj.
BOJI V MEHIKI.
29. t, m. zvečer je bitka za Torreou še trajala. Vstaši so že skoraj vse postojanke osvojili. V šestdnevnih bojih za Torreou je padlo 900 vstašev mrtvih in ranjenih, izgube vladnih čet cenijo na 2000 mož. Vjete častnike vstaši ustrele, če jim zvestobe ne prisežejo. Vstaši so zavzeli Chilpancingo.
ZA DR. SVIHO IŠČEJO SLUŽBE.
Narodni Listy« poročajo, da jc pravosodno ministrstvo črnoviško deželno sodišče vprašalo, če bi prevzelo dr, Sviho kot okrajnega sodnika. Črnoviška sodnij-ska zveza se je izjavila proti.
Zoiie vesli.
VELIKA PROTAVSTRIJSKA DEMONSTRACIJA V BUKAREŠTU.
Bukarešt. V nedeljo je > Rumunska Liga« priredila tu velik protestni shod proti krivicam, ki se gode Rumunom na Ogrskem in v Bukovini. Navzoči so bili skoro vsi vseučiliščni profesorji, mestni svetovalci, častniki in deputacije društev. Red je vzdrževalo 400 policajev in orožnikov. — Prvi je govoril tajnik Lige B o g d a n , ki je dejal, da je Bukovina najnesrečnejši otrok Rumunije. Bukovinski namestnik grof Meran hoče Riimunoin ustreči, toda tega Rusini ne puste. Avstrijska vlada pa naj ve, da se v Bukovini more vladati samo z Rumuni, kajti naša je ta dežela! (Viharno odobravanje,] — Vseučiliščni profesor
Antonescu je vehementno napadal Ogrsko in njeno državno pravo. Dejal jc, da je bil pred kratkem še prijatelj Avstrije, zdaj pa ne, ker Avstrijo vlada Madjarska. Madjari so laki šovinisti kakor Bulgarj, Toda ravno Dancv je s svojim šovinizmom Rumuniji najbolj koristil. Govornik upa, da se bo tudi na Ogrskem kmalu našel kak Dancv, ki bo Rumune do skrajnosti gnal. Ogrska bo trozvezo pognala v brezdno. (Viharno ploskanje.) — Nato je govoril general Stoiku, za njim pa profesor Sivtu. Ta je dejal, da so Rumuni lani obračunali z Bulgari, v bližnji bodočnosti pa bodo obračunali z Madjari, Karpati niso tako visoki — je rekel — da bi mi ne mogli čez, — Polkovnik Boerescu je dejal: »Mi čakamo, da se bo v odločilnem trenutku mladina zbrala okoli naših zastav in bo marširals med ognjem in grmenjem proti Transilvaniji!« — Shod je zaključil predsednik Lige profesor A r i o n, ki je končal z besedami: »Mi bomo tudi Avstriji znali diktirati svojo narodno voljo!« — Nato je množica cdšla pred rusko poslaništvo, kjer je priredila ovacijo in zapela rumunsko himno. Množica je potem hotela «dreti pred avstrijsko poslaništvo, toda policija je zaprla vse dohode. Ljudje so se s sovražnimi vzkliki proti Avstriji polagoma razšli.
Bukarešt. K shodu Lige je pripomniti, da jc profesor Antonescu imenoval Macljare »narod samih norcev«. Polkovnik Boerescu je dejal, da bodo rumunski bataljoni kmalu na Ogrsko masirali. Vlada sama dementuje, da bi se bile prod kraljevo palačo vršile protiavtrij-ske demonstracije, ker je policija množico žc preje razpršila.
PROTILAŠKA DEMONSTRACIJA V BELGRADU.
Belgrad. Predvčerajšnjim se je vršilo tu zborovanje dijaštva, ki se ga je udeležilo več sto oseb in na katerem je srbsko dijaštvo protestiralo proti italijanskim na-silstvom na tržaški trgovski visoki šoli Revoltelli proti jugoslovanskemu dijaštvu. Zborovanje je sprejelo resolucijo, ki izraža jugoslovanskim dijakom v Trstu simpatije. Tržaškemu političnemu društvu »Edinost« je poslalo zborovanje brzojavko. Po zborovanju je dijaštvo pevajoč hrvatske, slovenske in srbske narodne pesmi demonstriralo za jugoslovansko edinstvo po mestnih ulicah, kjer jih je občinstvo živahno aklamiralo,
VELIKA PRAVAŠKA MANIFESTACIJA V ZADRU.
Zader. 29. t. m. se je vršil tu velik shod pravašev. Govorili so Prodan, dr. Škorce in dr. Kožul. Poudarjala se je potreba edinosti in svobode hrvatskega naroda, Protestiralo se je proti ekspropriacijskemu zakonu in napovedal skrajni boj proti vsakemu prikrajševanju hrvatske zemlje, Izreklo se je načelo, da se laška iakulteta ne sme ustanoviti, ako se preje ne reši jugoslovansko vseučiliško vprašanje.
SAMI PROTESTI PROTI EKSPROPRIA-CIJSKEMU ZAKONU.
Zagreb. V Čažmi se je vršil shod Se-ljačke stranke proti ekspropriacijskemu zakonu, Navzočih je bilo 2000 samih kmetov. Shod je obsodil koalicijo, 5. t. m. se vrši shod v Bjelovaru. — V seji trgovske zbornice v Osijeku je bil stavljen protest proti ekspropriacijskemu zakonu. Predsednik pa ni dopustil glasovanja, češ da stvar ni še rešena.
RADIČEV MANDAT SE RAZVELJAVI.
Zagreb. Večina hoče v današnji seji mandat poslanca Radiča razveljaviti,
MORSKO RIBARSTVO.
Budimpešta. Grof Tisza jc v zbornici izjavil, da se prizadeva rešiti vprašanje ribištva v sporazumu s hrvatskimi avtonomnimi oblastvi.
AVSTRIJSKI VOJAKI V ALBANIJO.
Trst. Danes se je 60 mož 97. pešpol-ka na »Baronu Gautschu« odpeljalo v Albanijo k oddelku, ki varjo obmejno komisijo.
POGAJANJA ZARADI LOVČENA RAZBITA.
Dunaj. Pogajanja med Avstrijo in Črnogoro zaradi Lovčena so se razbila. Avstrija bi bila rada iz Kotora naredila vejno pomorsko opirališče. Črnagora pa je odstop Lovčena odklonila, dasi so se ji ponujale kompenzacije.
Dunaj. »Fremdenblatt« priobčuje energičen dementi vesti o pogajanjih za Lov-čen med Avstrijo in Črnogoro, Tozadevna izjava odločno zatrjuje, da Avstrija ni nikdar storila v tem oziru nobenega koraka. Kakor pa je znano, je diplomatski običaj, da se akcije, ki so prišle prezgodaj na dan ali pa ki ostanejo brezuspešne, poiem kategorično zanikajo.
RUSKE PRIPRAVE.
Peierburg. Ruska vlada je odredila drugo tajno konferenco z dumo.
Peterburg. Vlada predloži državni dumi še pred veliko nočio novo vojaško
predlogo. V tej novi predlogi je vsebovanih 30 novih zveznih železnic, ki so zgrade še tekom tega leta, in sicer v prvi vrsti iz strategičnih ozirov,
VELIK ŠTRAJK.
London. 40.000 rudarjev v Jorkshire
štrajka.
DEMISIJA NA IRSKEM.
London. Višji poveljnik na Irskem, general Paget, je demisijoniral.
SPLOŠNA STAVKA ŽELEZNIČARJEV NA ANGLEŠKEM.
Rim. Železničarji izjavljajo, da prično 15, aprila s stavko, ako se do tedaj ne ugodi njihovim zahtevam.
DRŽAVNA LOTERIJA.
Dunaj. Pri današnjem žrebanju so zadele 5000 K št. 9770 in 93.052; 2000 K šI. 1175, 6348, 13.550, 13.900, 13.909, 20.158, 21.191, 31.440, 32.674, 38.231, 42.50?, 44.228, 47.957, 49.371, 62.157, 63.610, 64.136, 66.007, 72.798, 73.643, 74.008. 86.423 in 89.179.
VELIKE POPLAVE NA HRVATSKEM.
Zagreb. Vse vode so silno narastle. Dež neprestano v potokih Iije. V Pisko-revcih v Slavoniji je voda podrla štiri hiše in več mostov, med njimi železnižki most na progi Vrhpolje—Osijek. Sava je preplavila ves kraj okoli Sibinja pri Brodu. Več vasi in mest je pod vodo^ Narod beži iz hiš. Veliko živine je utonilo. V pože-škem okraju so tudi silne poplave. Dolnji del Zemuna je ves pod vodo. Promet na progi Bjelovar — Križevac — Virovitica je ustavljen. Tudi okoli Djekova je vse pod vodo. Človeških žrtev ni dozdaj nobenih. V Liki je zapadel sneg.
ARETIRAN ŽURNALIST.
Zagreb. Policija je aretirala urednika »Jutranjega Lista« dr. Cihlarja, ker se ni odzval pozivu na orožno vajo.
Vohunstvo v Nemčiji, Iz pisarne poveljstva 18. nemškega armadnega zbora je izginil važen spis. izvedene hišne preiskave so ostale brezuspešne.
ijDijoHSKe novice.
lj Seja občinskega sveta ljubljan» skega sc vrši v torek, dne 7. aprila ob
6.	uri zvečer.
lj Seja načelstva J, S. Z. bo v društveni pisarni jutri, dne 1. aprila ob pol
7.	uri zvečer.
lj Nov domobranski bataljon V Ljubljani. Točno ob 12. uri 5 minut opoldne se je pripeljal na južni kolodvor 111. bataljon 31. domobranskega polka iz Tišina. Pred peronom so se zbrali vsi v Ljubljani se nahajajoči domobranski častniki in deputacije častnikov drugih ljubljanskih čet, na čelu jim divizijonar generalni major Sootti. Odlična godba ljubljanskega planinskega polka tudi čaka nove vojake. Pred kolodvorom ljudi mrgoli. Policija vzdržuje red in izprazni restavracijski vrt, dasi protestira službujoči železniški uradnik. Vlak pride, godba zasvira slovenske pesmi. Častniki izstopijo prvi in sc predstavijo | novim svojim ljubljanskim tovarišem 1 in ljubljanskemu županu, ki sc priklanja na vse strani. Trobentač zatrobi, vojaki hitro iz vlaka izstopijo in se urode ter odkorakajo pred kolodvor, kjer sc postavijo v paradno stališče. Divizijonar general Scotli obiclc fronto. »Častniki pred fronto!« sledi povelje. Divizijonar pozdravi častnike novega domobranskega bataljona in izvaja, da želi v svojem in v imenu vseh častnikov, da bi se v novi garniziji tako srečno čutili, kakor sc čutijo tisti, ki bivajo v Ljubljani. Nato pozdravi župan dr. Ivan Tavčar častnike in moštvo novega bataljona. »V fronto!« Častniki pozdravijo s sabljami in odhilc v fronto nazaj. Bataljon na Rcsljevi cesti de-filira pred divizijonarjem Scottlom in odkoraka, spremljan od mnogobrojne-ga občinstva, z godbo na čelu v domobransko vojašnico.
lj »Podružnica »Slomškove zveze« za Ljubljano in okolico ima svoj mesečni sestanek v četrtek, 2. aprila 1.1. ob pol treh popoldne v Katoliški tiskarni, III. nadstropje. — Predaval bode tovariš g. Drag a n o temi: »Kako se izračuna oddaljenost predmetov, ki jih vidimo, pa ne moremo d o s e č i.« — K obilni udeležbi vabi odbor.
lj Občni zbor »Ljubljanske gostilni« ške zadruge«, ki se je vršil dne 26. t. m., je bil v sobotnem »Narodu« objavljen. Nekoliko smo to poročilo prebrskali in moramo priznati, da je pri tej zadrugi še vedno stari strankarski zistem Hribarjevega kolibra. Poročevalec je po navadi poročal o delovanju zadruge. Kako so udeležniki »delovanje« zadruge vzeli na znanje, no vemo. Mož je tožil, da se gostilniška obrt v tekočem letu ni nič zboljšala. To verujemo in vemo
— 4V2% davka proste amort. avstrijske državne blagajniške nakaznice iz leta 1014. Od 2. do 7. aprila t. 1. se vrši subskripcija tega novega posojila, in sicer po kurzu 95% za 100 K nomi-nale. Z ozirom na okolnost. da se vsako leto žreba ena od 15 serij tega posojila, se zviša obrestovan je teera prvovrstnega papirja na 5%%. V teku 15 let bode celo posojilo izžrebano. Priglasnice sprejema subskripicjsko mesto L j u b 1 j a n -skakreditnabankavLjublja-ni in njene podružnice v Splitu,Celovcu,Trstu,Sarajevu, Go r i ci in Celju ob originalnih pogojih.
KNJIŽEVNOST.
Nove, ravnokar izišle knjige izred« ne porabnostli
Milz, Die Kirche Christi. Sechs Fastenpredigten. Cena 1 K.
Vsa tozadevna po nsnlla se ('obe udi v podružnici c. »r. pr.v. avs c ured t zavoda v Ljubljani.

SANATORIUM • EMONA
ZA-NOTRANJE: • IN ■ KIRURG ICNE • BOLEZNI. ¿.i •PORODNIŠNICA.
LJUBLJANA • KOMENSKEGA-ULICA' 4
^•zDiWNiK:PR^L«faj-DR-FR.DERGANG 'I
Sprejmejo so takoj dobri
pri tvrdki Šeuica & Bizjak, Ljubljana. 1086
t
Globoko žalosti potrti a zaupa- " jo£ v božjo previdnost, naznanjamo, da so naš skrbni in ljubljeni oče, gospod
Anton Žužek
župan občine Sv. Gregor, posestnik pri Marovčlh
danes dne 30. marca 1914 prevideni s sv. zakramenti za umirajoče po kratki, mučni bolezni, vdano v Gospodu zaspali.
Pogreb predragega očeta bo v sredo, dne 1. aprila ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti pri Marovčih k Sv. Gi egorlju, kjer se bo po opravljenih sv. mašah, položilo na Gre-gorsketn pokopališču k večnemu počitku.
Svete maše se bodo darovale v farni cerkvi Sv. Gregorja in v Jel-- šanah.
Preblagega pokojnika priporočamo v pobožno molilov in blag spomin.	1088
Marovče pri Sv. Gregorja,
dne 30. marca 15)14.
Ana žužek, roj. Vlrant, žena.
Ivana, hči.
Anton, Jožef, Frančišek, kaplan in Janez, sinovi.
Pristopate k „Jugoslovanski Strokovni Zvezi"!
*öelikone
1 Odkar zaitrkuiem in iužnam! m
sladni čaji
ne maram za noben drug zajtrk in se	H
čutim zdravega, močnega in prihranim po-	H
lovico denarja v gospodinjstvu tudi na	H
mleku in sladkorju. Za dojenčke ni bolj-	■
šega redilnega sredstva. Take pohvale do-	H hajajo vsak dan pri zopetnih naročilih
Trnkoczy- jevega sladnega čaja, znamke	H
SLAD IN pri izdelovatelju, lekarnarju	Ej|
Trnk6czy v Ljubljani zraven rotovža, ka-	|B
teri je vzgojil s sladnim čajem svojih 8	H
zdravih otrok. Po pošti najmanj 5 zavitkov	H
K 4-—, poštni zavitek 5 kg po 15 zavitkov	H
K 10 — franko. Zavitek >, kg po 60 vin.	H
tudi pri trgovcih. Glavne zaloge na Du-	H|
naju: v lekarnah Trnkoczy, SchBnbrunner-	H
straOe 109, Radeckyplatz 4, JoseistSdter-	H
strnile 25. V Gradcu Sackstrafle 4. V Trstu,	H drogerija I. Comanli S. Giov. di Ouardiella H
703; v Gorici Mazzoli E. trgovec-, v Celju	H
Hočevar, trgovec; v Celovcu Ilauser, le-	H karnar; v Mariboru Konig, lekarnar. 109 H
Jelkove sadike!
Še nekaj 1000 komadov presajenih in n» presajenih jelkovih sadik v znani kakovosti odda graščina Sonnegg pošta Studenec-lg pri Ljubljani.	1064
Najcenejši nakup
otroških vozičkov
pri tvrdki J. Pogačnik, Ljubljana, Marije Te« režije c, 13-18. Zaloga pohištva in tapetniškega blaga.	767
in na/nove/še
brez njega. Potem je tožil, kako Je nekaterim gostilničarjem hudo, odkar je državna policija v Ljubljani. To tudi verujemo; policija, ki ne dela namreč nobene izjeme. Nadalje pravi poročevalec, da je imela zadruga pri posredovanju v prid gostilničarjem velike uspehe. Kje, kakšne in koliko, — poročilo molči. Z drugimi poročili se za danes ne bomo bavili, samo pri izjavah načelnika gospoda načelnika Kavčiča se ustavimo, ker so za javnost zanimive. »Narod« poroča, da blamaža radi smodk in svalčic .v gostilnah ni zadružna in da napad v »Slovencu« ni na pravo adreso. Čegava pa je ta blamaža? Ali je mogoče še kaka druga gostilniška zadruga v Ljubljani. ki je poslala svojim članom tako modro sklenjeno odredbo, kako se morajo smodke in svalčice v gostilni prodajati, da je potem preko te odredbe finančna oblast križ naredila? Dalje je gospod načelnik Kavčič rekel, da zadruga ni naročila, ampak priporočila, naj se vsled zvišanja davka na vino zviša cena za 8 vin. pri litru. V okrožnici pa stoji dobesedno: Zadružni odbor je v zadnji seji klenil, da s tistim dnem, ko bo zvišana užitnina, zvišamo tudi cene vinu. Naroča se vam, da, če še niste storili tega, zvišajte v današnjim dnem cene vinu za 8 vin. pri litru. Sedaj pa vprašamo ljubljanske gostilničarje: Ali je še mogoč pri vaši zadrugi načelnik, ki vedoma na občnem zboru neresnico trdi, oziroma taji, kar je odbor pod njegovim načelstvom sklenil! Mi se sploh čudimo, kako so se nekateri člani na občnem zboru dali voliti k tej slavni zeleni mizi, pri kateri stvari sklenejo, katere potem na javnem shodu tajijo. Kar se tiče »Slovenca«, ki je itak trn v peti, posebno načelniku gospodu Kavčiču, bodite lj,ubljanski gostilničarji »Slovencu« hvaležni. On je edini list, ki kaže pri zadrugi rane, ki jemljejo ugled vaši obrti in ne bode prej nehaj, dokler vaša zadruga ne dobi istega spoštovanja in veljave kakor kaka druga korpora-cija, ki zastopa svoje člane.
lj Nesreča v Kolodvorski ulici na vogala Pražakove se je pripetila danes ob pol 1. uri popoldne. Težak poštni voz se je pripeljal iz Pražakove ulice ter pri tem podrl nekega moškega, ko se je s kolodvora pripeljal s kolesom. Moža so sicer spravili čez četrt ure zopet k zavesti, ali gotovo mora imeti notranjo poškodbe ali vsaj posledice bo imel lahko za celo življenje. Ta slučaj zopet priča, kako neobhodno potrebno je, da se že vendar enkrat razširi Pražakova ulica in se s tem preprečijo vedne nesreče, ki se tu godijo.
Ij Hrib gorel. Včeraj popoldne je začela goreti suha trava, pomešana s trnjem na hribu med Češnovarjevo go stilno na Dolenjski cesti, ki je last železniškega erarja. Ogenj ni baje napravil nikake škode in se sodi, ker ni bilo poklicano gasilno društvo, da so zato zažgali, da se izčisti nepotrebna šara in pa seveda, ker ni bilo nevarnost, cla bi se ORenj razširil.
lj Iz sodne slnžbe. Pravna prakti-kanta pri deželnem sodišču v Ljubljani dr. Emil Jenko in dr. Robert Pucsko sta imenovana za avskultanta.
lj Društvo jugoslovanskih urndn' kov denarnih zavodov, kraievna skunl-na v Ljubljani naznanja, da se vrši v sredo, dne 1. aprila ob 8. uri zvečer v restavraciji Schmidt. Gradišče obenem s prijateljskim sestankom izredni ob?*ni zbor z dnevnim redom: 1. Dopolnilna volitev dveh deleeratov za društveni občni zbor. 2. Slučajnosti.
Gospodarstvo.
Esser, Eine Viertelstunde. Predigten im Anschluß an die hl. Sonntags-Evangelien. Cena 1 K 32 vin. Weber, Unser Weg zu Jesus und Maria.
Anleitungen zum geistigen Leben aus den Schriften des Superiors Dr. Louis Gillot. Cena 3 K .
Knjige se dobe in naročajo v »Katoliški bukvami« v Ljubljani.
Važnost m: se polaga na besedo „Scott"!
Zaupanje, ki si ga je pridobila Scottova emulzija ribjega olja tudi v zdravniškem svetu j e dalo in daje dannadan povod za podtikanje in hvaljenje drugih baje „ravno tako dobrih" emulzij. Vi pa ravnate 8
v SVJ2 11 lastnem interesu,
ako ostanete pri originalnem izdelku Scottove emulzije, kajti edino ta emulzija ribjega olja je na Scottov način prirejena in uživa že skoro 4 desetletja svetovno slavo
Zato zahtevajte in kupnite le Scottovo emulzijo!
Cena originalni steklenici jo S K SO vin. Dobi se v vsob .okarnah. Ako so požl ts SO vin. v znamkah na S o 11 Ko w no, G. m. b. H., Dnn&j VI., in so sklicuje na ta časopis, pošlje &e mu ena poš.ljatev potom lekarne na po-sknan.o.	2777

Kur/ne cene
dne 30 marca 1914.
Državne rente.
4°/ukonv dav.pi kron. renta (maj—nov.; 4°/0 konv. dav. pr. kron. renta (jan —jul) 4"2° uavstt.velj. papir. renta febr.—avg.) 42°/,> avstr veli srebr renta (april—okt.) 4»/i avsti. zlata lenta. davk. prosta . . 4% avstr. krons a renta (marec—sept.) 4 "/o av. kron renta iz 1.1912 (junij—dec.)
4% ogi renta v zlatu..........
4% ogr. renta v kronah iz 1.1910. . . 4l/j % ogr. renta v Kronah iz I. 1913. .
Druge javne zadolžnice.
4% kranisko deže n-J posojilo iz 1.1888. 4 Vj°/o kianiskodež. nielior.|ios. iz 1.1911.
4>/-.% kranjske deželne banke.....
4 u/0 bosansko deželno posojilo.....
4% obveznice Kudoll. železnice . . . . 4% obveznice zelezn. Ljubljana-Kainnik
4% obveznice dolenj. železnic.....
•
Srečke.
40/u drž. srečke iz 1.1860. po 500 gld. a. v. 4°/o diž. srečke iz 1. lfcöO. po 100 gld. a. v. Dtžavne srečke iz 1.18o4. po 100 g d. a. v. Državne srečke iz 1. 18(j4. po 50 gld. a. v. b°iu don. uravn. pfflfciz 1.1870. po 100 gld. 3% avstr. /emlj. kredit, stetke I. izd. 3°/o avstr zemlj. kredit, srečke II. izd. Baz.lika budimp. iz i. 18č6. po 5 gld.
Liubljanske srečke po 20 gld......
Rutleči križ avstr iz I. 1882. po 10 gld. Ruiieä križ ogr. iz I. 1882. po 5 gld. . Kudeči križ ital. iz I. 1885. po 25 lir . .
Josziv-srečke iz 1.1888...........
Turške srečke...............
Srbske drz. tob. srečke iz I. IS8S.....
Akcije.
Avstr. kreditni zavod...........
Avsito ogi=na banka...........
Augio-avstriiska banka..........
Dunaisko bančno diuštvo........
jadranska banka..............
Ljubljanska kreditna banka......
VJnion banka..............
ŽivnoslensKa banka............
Avstrijski Lloyd..............
Državna železnica......... . . .
južna železnica..............
Aipine...................
Skoda ....................
Valute.
20 frankov 2u mark . Sterling . . Knbeii . .
K_	u
82	60
82	dO
8)	85
86	—
102	75
83	95
82	90
98	90
81	70
90	40
95	-
95	—
81	10
85	75
92	75
1630	
435	-
675	—
350	-
270	
277	_
241	50
26 58	—
52 31	25
46	—
16	—
225	65
29	
637	25
1963	—
343	50
533	50
4 6	
41 2	—
t .05	50
270	—
621	—
713	—
102	60
827	25
759	25
19	09
23	! 50
4	; 01
252	tO

umetniške ra^o
priporoča
Silv fa (¿¡¿car
cJ~yubH/ana
jfe. Cfte-trn cesta štev. 2ft in <ž/Česl/eva cesta. štev. 7,
nmaHnas
1083

i [i !!
He zamulife ugodne
prilike!
FÍES!
zalo

b
fcakor ffloSSsfh, IsnsBdfr, otroSMIi, gerskiti itd. najnovejše oblike Hode od i. aprila dalje
IV VVolfaui ulici na tiuorišUn Buroive hiše
globoko p©$ lastno ceno.
Natalfc se bo Je razprodala osa z&ioga usnja in Eeoijarskih potrebščin ter sp<«M usa prodajatniška opraua tstotam pri
Združenih čeollarjih,
jjj 1031	MMtooa Ulica 12.
iibl ..............................................;SS5^I3H5^33IHSBHBHSSI1SS5HS~ ir.ii
Za vso, bod;si ustmeno ali pismeno mnogobrojno, odkrito sožalje, izkazano nam ob nenadomestni izgubi prerano umrle, nepozabne soproge, oziroma predobre mamice, sestre, tetke in svakinje, gospe
Jo sipine Vehovarjeve
c. kr. sodnika soproge
kakor tudi za izredno številno spremstvo k večnemu počitku, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sploh vsem udeležnikoni, kakor tudi blagim darovalcem prekrasnih vencev, našo iskreno zahvalo. Osobito se zahvaljiijerro še č. gospodom in gospem iz Višnjcgore in Postojne, ki so spremili predrago ranjko na njeni zadnji poti. Enako najprisrčneje se za ivaljujemo veleč gospodični Droliovi za vse nam v teh bridkih urah izkazane dobrote, požrlvovainost in to.ažbo. Bog plačaj vsemi
11 ll|i| .1V II 111 h 1111 nvWfPmWPPMWVm h W H Hill 11 Plin NWt SJP^PJWRl^IRWPIRflilWPlIlHP'SWPlIiWPIIIW^
C!*	7« M "E?****!***99 prinaša olehčanje iu ozdravljenje pri pljučnih
tj£Ji \JAMMl JSkOCHG boleznih.preh]ajenjih,infltienci,naduhi
7zvirm zevoi a K. U - se dobi v vseh lekarnah
(ioslovooje HrvoisKe opere v LMllani.
WERTHER.
Librctto se naslanja na Goethejev toman »Die Leiden des jungen Werther*. Pesniki — bili so triie — so si izposodili pri Goetheju imena pa nekaj malih scen ter so izkušali ustvariti nekaj dramatično zaokroženega. Goethejev Werther je roman silne psihologije, brez dejanja, ki bi se vršilo pred očmi. Ali je pa Werther s svojo jokavo melanholijo sploh junak, vreden drame ali celo opere, jc pač veliko vprašanje. Negativni odgovor glasno odmeva iz libretta. Brez Massenejcvç parti-ture je drama brez vsake vrednosti. Čeprav so vpletli Lotino sestrico, živahno, naivno Zofko v dejanje, ki naj bi malo kontrastirala z melanholično Loto, čeprav so šli vsehinsko dokaj samostojno pot, je vendar pesnitev — morda ravno vsled lega — brez vsake dramatične sile, prav vsakdanja. O Wertherju izvemo premalo; v prvem hipu se zagleda v Loto, v prvem hipu, ko izve, da mu je napoti Albert, sklene umreti! Lota vzplamti brez posebnih bojev zanj, prizna mu svojo ljubezen in pade ž njim tako vsakdanje, kot le kaj, ne meneč se za moža, ne za očeta, ne za brate in sestre. Nič idealnega! Albert zaloti Loto v razburjenju in dožene sumnjo o zahrbtnih spletkah. V hipu prosi Werther po slugi pištolo. Hladno, brez vseh pomislekov, v odločnem vsakdanjem tonu zapove Loti, naj mu jo izroči in odide. Nič mu ni za prijatelja, nič za nezvestobo svoje žene. Zofka, lahkoživa mladenka, priskače s cvetjem na oder, brez pravega posla, trenotek samo, ne opravi prav ničesar. In tako gre dalje. Osebe so tako medlo orisane, da jih ne smemo primerjati Goethejevim. Samo imena nosijo njegova. Slabo je vpletena božična pesem. V juliju »e že pripravljajo za božič. No! Motiv ni slab, a tako otročje neroden, da je kaj. Da snov za dramo ni pripravna, dokazuje dejstvo, da se je spravilo tudi več laških pesnikov nanjo brez pravega uspeha. Vsi izdelki so šli spat. Pesnitev Harbnannovo et comp. drami samo Massenejeva krasna godba, ki ne išče efekta na zunaj, temveč skuša kot zaokrožena celota, polna notranje sile, pestre slikovitosti in duhovite invencije kot umetnina vplivati. Odprla ji jc pot na vse večje odre. Vsa sila opere leži v partituri; da vloge niso dolgočasne, je zasluga le Massenejeve melodike, ki ogreje igralca in poslušalca. Massenet je bU učenec Ambr. Thomasa. Od tega se je naučil originalne melodike, fine elegance in jasnega izraza. Jasneje, kot dejanje na odru, je izražanje v orkestru. Vsaka oseba ima svoje markantne poteze, ki jo spremljajo pri vsakem nastopu. V tej maniri bi ga smeli prištevati Wagnerjancem, ki so prav takrat stopali na dan. Težišče njihovih oper je ležalo v orkestru. Tako je pri Massenetu in to še posebno v Wertherju. Uprizoritev je bila zelo dobra.
Werther (Lowczynski) junak, ki ni junak, mladenič bobe melanholije zahteva veliko psihologije, da prikrije ali izravna bliskoma se vršeče dejanje. Predočijo se nam samo posamezne slike: prvo srečanje z Loto, Werther jo vidi poročeno, njegov obisk na sveti večer in njegova smrt, Id sledi hipoma za tem. Vez med slikami je preslaba, da bi mogli šteti delo za dramo. Naloga igralcev je zato tem težja. Werther je bil v igri sicer jako dober, a igra je bila igra enega dne. Zdi se nam, da vrzeli, ki so jih zagrešili pesniki, ni mogoče povsem izravnati. Vlogi se je njegov lirično-melan-holični glas posebno lepo prilegal. Pel je s čutom in z globoko pojmujočim izrazom. Ko bi je ne pel celi pevec z vso resno silo, pa bi zašla v komjko. V posameznih slikah je bil Lowczynski neprekosljiv.
Lota (ga. de Strozzi) je srečna inter-pretinja vloge. Njene kreacije podobnega značaja so vedno na višku. Vloga pa v prvem delu ni nič kaj hvaležna. Duševnih bojev ne kaže posebno. Poroči se z Albertom brez obotavljanja, tudi nenaklonjenosti do njega ne pokaže nikjer, medtem ko gori vsa za Wertherja. Vloga je tako medla, da ni mogoče nič izrazitega iz nje napraviti. Malo boljše je v predzadnji in zadnji sliki. Tu je bila pa Lota izvrstna pevka in dobra igralka. Primerne toalete vlogo še posebno lepo ilustrirajo. Fin okus zogodi povsod pravo.
Albert (Vuškovičl je bil topot revež, vkovan v verige. Vloga je nehvaležna, mesto da bi se dvigal v zračne višave, mora capljati — umetnik Vuškovič — po trnjevi zemlji prav vsakdanjo pot. Kar mogoče, je storil. Da vloga ni mučila, je njegova zasluga.
T. Lesič je opravil kratko vlogo prav lepo. Scena na verandi je bila srčkana, primerno živahna.
Omeniti moramo še Zofko, živahnega temperamenta, naravnih kretenj in lepega petja. Njen glas razodeva mlado moč izrednih dobrin. Pravilno in dobro vzgajan obeta lepo bodočnost. Vloga Zofke je bila primerno živa, naivna, prav dobra.
Režija je bila zelo skrbna in primerna »ituacijam, kostumi prav lepi.
Orkester je ostal na dosedanjem višku popolnosti. Vodil ga je kapelnik Albini, ki jc s posebno spretnostjo izrazil plastiko partiture.
Razprodano gledišče je burno aplavziralo	B.
SAMSON IN DALILA.
Snov je zajeta iz sv. pisma iz knjige sodnikov in jc le malo, malo pre-narejena. Pred svetiščem poganskega, boga Dagona v Gazi tarnajo Hebrejci v suženjstvu Filistejcev — jokajo nad svojo usodo, ki jim jc opustošila deželo in zarobila vse ljudstvo. Samson je junak, nadnaravnih sil, od Boga poslan, da jih povode proste domov. Opominja jih k pogumu, vztrajnosti in uporu. Izvolijo ga za svojega, voditelja. Nastopi satrap Abimeleh, ki se posmehuje Ile-brejcem in zaničuje njih Boga Jehova. Samson ga odločno zavrne, ljudstvo hoče prostosti. Satrap plane z mečem nad Samsona, ta pa mu ga igraje iz-dere iz rok in zadere v srce. Satrap se mrtev zgrudi. Svečeniki odneso mrtvo truplo v svetišče in prisežejo maščevanje. Hebrejci se vrnejo veseli zmagoslavja. Tudi Filistejka Dalila se pridruži vsa, v cvetju s svojim spremstvom veselim slavospevom in skuša pridobiti zase Samsona, ki jo že delj časa na tiheml jubi. Dalila izve od njega skrivnost izredne moči, ostriže mu lase, Samsona ujamejo, oslepe in vržejo v ječo, kjer mora mleti žito. V svetišču se proslavlja nova zmaga nad uporniki. Pripeljejo Samsona — zahtevajo, naj proklinja svojega Boga in daruje njihovemu. Samson prosi dečka, naj ga pelje med oba stebra, ki sta podpirala strop, moli za pomoč, Bog mu je bil že odpustil krivdo, vrnil mu je bil prejšnjo moč. Samson podre oba stebra in umrje s Filistejci vred pod razvalinami svetišča.
Snov nudi malo dramatične sile. Libretto je sila pomanjkljiv. Čemu neki scena satrapa, ki mora mirno gledati, kako navdušuje Samson svoje ljudi k vstaji? Nastop Dalile je popolnoma nepripravljen in nič utemeljen, suponirati moramo, da so pač že prej skušali po njej ujeti Filistejci Samsona. Sama nani odkrije svoj namen šele v drugem dejanju pred svojim stanom. Časovno je nemogoče izvršiti v hipu slavno zmago, izvojevati si zato zlato prostost za kulisami.
Najbolj je pa za lase privlečena naloga Dalile, ki jo dobi od duhovnika, naj izve za skrivnost Samsonove nadnaravne moči. Nadnaravnega dejanja ni še nobenega izvršil. V svetem pismu je ta motiv pripravljen: Samson zadavi močnega ieva, raztrga vezi in pobije z oslovsko čeljustjo kopo Filistejcev. Vse to je tu izpuščeno; nazna-čiti bi se vsaj moralo. Človek dobi vtis, da se pesnik ni lotil dela iz lastnega nagiba in ne s celim srcem.
Kar manjka besedilu, to je skušal dati delu komponist. Malokatero delo je tako razkošno posejano z originalnimi motivi kot to. Mrtve scene slika z vso silo dramatične živahnosti. V izbiri motivov je bogat, a zelo originalen. Vsa struktura razodeva moža, ki ne išče zunanjih efektov, ki ne piše tre-notku, marveč bodočnosti. Nevihta v drugem dejanju nima primere, z malim motivom i3/šestnajstink označi nevihto brez vsakega hrupa tako, da nima para med vrstniki. Opera je pisana za razumno občinstvo, učinkuje počasi, a srčno in iskreno.
Prav radi omenjenih defektov je imela sprva, težko pot, dasi je bil komponist takrat že priznan mojster doma in izven domovine. Pomagati je moral dobri Liszt, ki je tudi Wagnerju pomagal na noge. Po njegovem posredovanju je bila uprizorjena prvič v Wei-maru leta 1877. Opera ni propadla,, vendar splošno ni dovolj ogrela, zato je obležala do 1. 1890. Odslej pa je polagoma prodirala in je danes sprejeta v reportoare drugih gledališč.
Do uspeha ji pomore tudi lepa orientalska scenerija. Tehničnih težkoč pa delo ne stavi.
Junak Samson, pisan za tenor, zahteva junaka-umetnika. Igra je tu povsem drugačna, kot pri novodobnih nervoznih junakih. Umerjen korak, preudarjena beseda, premišljena kretnja, utemeljena vsaka gesta. Vloga ne pripušča oddiha, ves čas je na prozo-rišču. Melodije so jej pisane v izraziti višini, a posežejo primerno tudi v nižino. Gibljejo se v resnem, vseskozi umerjenem stilu, prav lepo prikladno situaciji.
Jastrzebski je kreiral Samsona tako mojstrsko, da bi težko našli še kje trohico, ki bi jo smeli pridejati v prid ulogi. Junak nadnaravnih sil, poln zaupanja v Jehova, nastopa s primerno samozavestjo kot rešitelj ljudstva, za-
vedajoč. se svojih dolžnosti in svoje odvisnosti od Jehova. Ker se vda pregrešni ljubezni Filistejke, zapade hudi kazni. Prizor v ječi je bil posebno pretresljiv, igral ga je prav fino in z globokim čutom. Klasične so bile njegove molitve in vzkliki k Bogu. Njegov glas, se nam zdi, je prišel v tej ulogi posebno lepo do veljave. S temperirano dinamiko in resno deklamacijo je znal melodijo krasno prilagoditi dejanju. Maje-stetična postava je ulogi krasno prijala. Vloga je ena najboljših, čc ne najboljša, kar jih je letos kreiral.
Dalila, prefrigana zapeljivka, je nehvaležna vloga zato, ker diši tupatam preveč po moderni strukturi. Nesimpa-tična postane takoj v začetku, ker se vsiljuje. Njen nastop je premalo utemeljen, njeno vedenje napram Samsonu nejasno.
Kot prava Venera zvija ubogega Samsona krog sebe. dokler ga popolnoma zaprede v mreže, da mu je rešitev nemogoča. Krog nje se pravzaprav dejanje in krivda suče, pa. je vendar tako brez dejanja in tako nerodno prepletena, Koliko dramatike bi ji dalo lahko mojstrsko pero.
Kar je bilo iz vloge mogoče napraviti, je gdčna Koroščeva napravila. V pevskem oziru njen f in ff manj zadovolji kot p.
Vuškovič je bil, kot vsekdar, prav dober. Vloga je s strani Filistejcev v verskem in svetnem oziru vodilna. To je Vuškovič mojstrsko pogodil.
Zbor nima posebne vloge. Kolikor je nastopil, je bil dober. Kompenzacija primerno živahna, vendar dosti resna, in vseskozi dostojna. Njeno točnost v vsakem oziru pa že itak poznamo.
Režija je bila skrbna, storila je, kar je mogla. V tesnih razmerah je pač težko več menjave.
Orkester je imel ves čas prvo vlogo. Slikati mora dogodke dejanja, prikrivati pomanjkljivosti besedila in izpolniti dolge praznote. Teh treh nalog se je vidno zavedal. Rešil jih je izborno. Vodil ga je kapelnik Sachs. Izraziti motivi so bili posebno lepo podčrtani, ilustracija je bila prav jasna.
Krasnemu igranju so sledile burne ovacije zasluženega priznanja. Gledališče Je bilo razprodano.
B.
Merodajne faktorje prosimo, naj po-skrbe, da vrata ne bodo brez potrebe odprta, ker povzročajo grozne prepihe.
Odpravili bi bilo treba motenje predstave s prepoznim dohajanjem. Cele pol ure ni miru. Ponekod se vrata pri začetku do prve pavze zapro.
M ste že odposlal položnico „Slovenski Straži"?
PoSteno in zanesljivo
ki zna dobro kuhati, in je izurjena v vsem gospodinjstvu, želi službe pri kakem gospodu du. hovniku. Na.slov pove uprava ^Slovenca" pod štev. 1028.
v Tueni na Tirolskem, izjavlja, da je svojim bolnikom tinkturo za želodec lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani, Dunajska cesta, večkrat zapisoval pri raznovrstnih boleznih prebavnih organov in vedno z najboljšim uspehom.
Steklenica 20 vinarjev.
Naročila sprejema lekarna
G9
Cilindri, čepice kravate
vedno najnovejši vzorci in barve.
Rokavice
usnja in sukanca Ia kakovosti.
1043
Srajce
bele in barv. vsake izvršbe.
Palice, dežniki, nogavice, žepni robci naramnice itd.
Modna in športna trgo^ ina
P. Magdič
Ljubljana, Franca Jožefa c nasproti glavne poste.
VELIKANSKA ZflLOQfl OBLEK Zfl QOSPODE IN DEČKE
d KUNC UUBUdlM
BO ZATA Z(\ LCQfl VLflQA IA NdRQCILíl
PO HERI.
PRIZNANO N/UFINEJSfl IZVRŠITEV!
■i^vf
MJVIZJt CENE !

L.
- i
CENIKI Nfl RrtZPQLflQO.
♦♦♦	»«	»«««M**1* ♦	*
► *»♦ »»♦ »«« 4

Ud ai a konzorcij »Slovenca«,
Tlak: »Katoliške Tiskarne«,
Odgovorni urednik: Joie! Goslinčar, državni poslanec.