i*ued daily except Saturdajs, gundajs snd Holldafs. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAR0DNE PODPORNE JEDNOTE Uredniikl in upravniiki proatorl: 2057 South Lawndala Ava. Office of PubUcation: 2057 South Lawndale Ave. Telaphona, Rockwall 4904 Cena lista J« $6.00 Eatarad M Mcond-cla» matter Januar? 10. 1191. at tha part-otOca at Chleago, IlUaota. unSar tha Act ol Conaraa oi Marofa S. ISTt. CHICAGO 23. ILL.. PETEK. 10. MARCA (MARCH 10). 1144 Acceptance for mailing at special rate of poatag« providad for In section 1102. Act of Oct 3, 1917. authorized on June 4. 1918. Subscription $6.00 Yearly STEV.—NUMBER 50 Rusi prebili nemške bojne črte v prodiranju proti Črnemu morju Ruii okupirali Černi-Ostrovo, križišče železnice Ode*a-Lvov, in čez sto drugih naselbin v juž-nozapadni Ukrajini. Tri tisoč Nemcev padlo v bitki z Ruti.—Nacijska sila »e pripravlja za nove naskoke na zavezniška mostišča in pozicije na rimaki fronti.—Ameriške bombe zanetile ogromne požare v Berlinu in razdejale tovarne v predmestju.—Kitajske in ameriške čete te spojile na fronti v severni Burmi London. 9. marca.—Zmagovite ruske armade so prebile nemške bojne črte na južnem koncu 500 milj dolge fronte v prodiranju proti Nikolajevu in Očakovu, lu-kama ob Črnem morju. MaršaJ Stalin je v odredbi dneva naznanil, da je ruska armada pod poveljstvom generala Rodiona Ma-linovskega razpršila devet nemikih divizij, prekoračila reko Ingulec in zasedla čez dvesto naselbin, med temi Novi Bog, 42 milj južnozapadno od Krivoj roga in 55 milj severovzhodno od Nikolajeva. London, 9. marca. — Moskva poroča o ljutih bitkah pri Staro-Konstantinovu, nemški vojaški bazi v južnozapadni Ukrajini, ki so se pričele po ruski okupaciji Černi-Gstrova, križišča železnice Odesa-Lvov. Poročilo dostavlja, da je ruska armada pod poveljstvom maršali Gregorija Zukova prodrla 30 milj daleč in okupirala čez sto vasi in naselbin. V bitki pri Sta-ro-Konstantinovu so Rusi ubili čez tri tisoč sovražnikov. Nemški se udeležila napadov, srečno vrnila v Anglijo. Zavesnlški slan na Pacifiku. 9. marca.—Ameriški pomorščaki na otoku Los Negrosu Admiralske grupe so preprečili izkrcanje japonskih čet, pravi naznanilo iz glavnega stana generala Douglasa MacArthurja. Enote ameriške bojne mornarice so obstreljevale druge otoke Admiralske grupe na severni strani Los Negrosa. Letalska n pomorska blokada teh otokov ; e skoro popolna. Pet japonskih vojaških transportov, ki so se približali otokom, je moralo pobegniti. Bombe so poškodovale dva transporta. - Pearl Harbor. Havaji. 9. marca.-—Ameriški bombniki so včeraj spet napadli japonske baze na otoku Paramuširu Kurilske grupe. To 'je bil že štirinajsti napad na te baze v zadnjih štirih tednih. Kurilsko otočje leži 747 milj zapadno od otoka Attu Aleutske grupe pri Alaski in 1300 milj od okija. protinapadi na ruske powU*P? ^Hesr Delhl. Ldlja, 9. marca— zavzetju Černi-Ostrcrva sodili Ameri|ke in kitajgke čete pod poveljstvom generala Josepha Stilwella so navezale stike na ozemlju pri Walawbumu, severna Burma. Japonska sila okrog dva tisoč vojakov je \T pUBtl Iti preti ji uničenje. — V zapadni Burmi je britska divizija prebila glavno japonsko jojno črto na severni strani Ak-yaba in okupirala višine ob cesti Kaungdaw-Buthindaung. Japonci so utrpeli velike izgube v bitki z britskimi četami. odbiti. Černi-Ostrov leži 28 milj vzhodno od Voločiska, drugega središča železnice Odesa-Lvov, ki so ga ruske čete okupirale zadnji pondeljek. Rusi zdaj drže trideset milj dolgo progo te železnice. Sovjetski letalci mečejo bombe na nemške pozicije v ozadju bojnih črt. Uradni komunike, objavljen danes zjutraj, pravi, da so Rusi razpršili dva nemška pehotna polka, okrog 8000 vojakov. in razbili 67 tankov. Nsapel, Italija. 9. marca. — Nemška oborožena sila na rim-tki fronti je bila regrupirana in * zdaj pripravlja za nove naskoke na zavezniška mostišča in pozicije. V zadnjih dveh tednih ■o Nemci uprizorili tri napade "a zavezniške pozicije in vsi so ■e izjalovili. Deževni nalivi so zavrli vojne operacije v večjem obsegu na rimski fronti. Nižine so se spremile v močvirja. Novozeland topniški oddelki so v akciji pn Cassinu, na drugem koncu italijanske fronte. Ameriški letalci so izvršili nove napade na nemška letališča Pr' Kmiu, San Stefano, važno fclnKalno luko, in Tarquino. Bombe so padale tudi na nem-knfriunikacijske zveze v do- lini ob reki Po. London. 9. marca. — Požari še v*"Jn'» divjajo v bil b Berlinu, ki je v« • iaj tarča ameriškega bom F™"anja u Letalci so £y*'vratku v Anglijo povedali, videli plamene, ko so bili L- j od Berlina, r tovarne lokomotiv in opreme v Erknerju, 'ju Berlina, so bombe Te so bile glavna Ur-• >»*rdiranja iz zraka. : (>«'mbe na nacijska opo-ll'"tanijl, HO milj jut ' " 'Kl Pariza, v Holan-letalski minister da mi ae vsa leUU, ki so Večja ameriška pomoč Rusiji Apel za podaljšanje veljavnosti zakona Washlngion, D. C.. 9. marca.— Podadmiral Emory S. Land, na-» čelnik federalne pomorske komisije, je povedal kongresu, da se je pošiljanje ameriškega orož-a, streliva in drugega bojnega ] nateriala .v Rusijo povečalo za 33 odstotkov in da ta pomoč je veliko prispevala, k zmagam rdeče armade. Land je nastopil na zaslišanju pred kongresnim odsekom za zunanje zadeve in apeliral, naj podaljša veljavnost posojllno-na-emnlnskega zakona, na čigar podlagi Amerika zalaga zaveznike z orožjem, strelivom, žlve-:em in drugimi potrebščinami. Poudaril je, da je ameriška pomoč omogočila ruskim armadam ofenzivo proti nacijskl oboroženi sili. Pred odsekom ja nastopil tudi Leo T. Crowley, načelnik administracije za zunanjo pomoč. Kakor Land, je tudi on apeliral za podaljšanja veljavnosti poso-ilno-najemniskega zakona. Deal je, da zavezniki vračajo pomoč Ameriki. Velika rudarska stavka v Angliji Vlad« »kui« izravnati konflikt London. 9. marca. — Kriza, ki nastala kot posledica rudarske sUvke, se je poostrila. Okrog 87,000 rudarjev v South Walesu je zavojevanih v sUvki. Produkcija premoga je padla za 100,000 ton dnevno. Bojazen je, da se bo stavka razširila na druge distrikU. Zadnja poročila pravijo, da se Gwilym Lloyd George, minister za kurivo, trudi v naporih za izravnavo konflikta. On je včeraj konferiral z reprezentant! rudarske unije in lastniki premogovnikov. Konflikt je nasUl zarsdi odloka. izdanega 22. januarja katerim so bile zvišane mezde neizurjenim deUvcem, ki delajo na površju, ne pa onim. kl delajo v premogovnikih. Sledn i trdijo, da so upravičeni do zvijanja. ker opravljajo nevarna dela pod zemljo. Unija CIO zmagala pri volitvah Chicago,.®. marca -Unija United Farm Equipment & MeU Workers, včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij, Je zmagala pri volitvah v tovarni International Harvester Co »n po-atala predstavnice vseh deUvcev pri kolektivnih pogajanjih Volitve so sa vršile pod nadzorstvom federalnega deUvsk*ga odbora. Jspešne operacije proti podmornicam Optimistično poročilo britske admiralitete London. 9. marca.—A. V. Alex-ander, prvi lord admiralitete, je v svojem govoru v parlamentu razkril uspešne operacija proti nemškim podmornicam v prete-dem letu. "V dobi nekaj mesecev je prišel značilen preokret v operacl-ah proti podmornicam," je deal. "Nemške podmornice so dosegle višek v potapljanju zavezniških parnikov na Atlantiku in drugih morjih v novembru leU 1942. V tem letu so potopile eden parnik na vsakih 233, v preteklem letu pa enega izmed 344. V drugi polovici preteklega leta Je bil le eden izmed tisoč parnikov potopljen." Alexander Je razkril, da so zavezniške izgube na Sredozemskem morju od invazije Sicilije znašale deset ruŠilcev, dve kri-žarkl in deset manjših bojnih ladij. Britska bojna mornarica Je zdaj močnejša nego je bila kdaj prej od kapitulacije Fraipije 1 1940. Nemške podmornice so potopile trinsjst briUkih bojnih la-dij, ki so spremljsle konvoje ns poti v ruske luke I. 1942 Preteklo leto se je ni^arnost s strsni podmornic znHkala m skoro vsi parniki pridejo zdaj srečno v ruske luke. Stavke v Italiji se nadaljujejo ' tli Čez dva tisoč ljudi ubitih v Turinu in Genovi London. 9. marca. — Po poročilih, kl prihajaj? v London, se stavke v severni Italiji nadaljujejo, čeprav je radio Rim, ki je pod kontrolo nacijev, naznanil, da so bile končati^ 4. marca. Naznanilo priznava, da je bilo v stavkah zavojevaiiih 208,549 delavcev, dočim Vtlt lz drugega vira pravi, da število stavkarjev je čez dva milijbna. Švedski list Svenska Dagbladet je objavil poročilo svojega dopisnika v Barnu, Švica, da je bilo 2618 IJitai ubitih v bitkah v Turinu in Genovi. Druga vest pravi, da so Nemci poslali več sto italijanskih sUvkarjev iz Milana v koncentracijska Uborl-šča, ker se niso hoteli vrniti na delo. Stavke so izbruhnile v znak proUsU proti deporUciji italijanskih delavcev v Nemčijo. Električne centrala, plinarne in vodovodne naprfcVe v Milanu, Turinu, Genovi lA Bologni so prizadeU zaradi sUvke. Nemški vojaki strašijo nacljski konzulat v Milanu. Mussolinljeva lutkarska vlada ja Izdala serijo drastičnih dekretov proti deUvcem. Eden dekret določa težke kazni za sUvkarja, med temi smrt. IJsUnovljena so bila posebna sodilča, ki izrekajo kazni nad onimi, ki kršijo provizije dekretov. Govornik na rimski radlopotfajt je obdolžil sUv-karje, da hočejo demonstrirati solidarnost z Američani, Angleži ln Rusi z oviranjem produkcija bojnega materiala! J Badoglio hoče ostati na krmilu Italijanska vlada mora dovršiti delo Neapel. Italija. 9. mares. — Premier PUtro Badoglio Je Izrazil upanje, da bo Italija kmalu sprejeU kot zsveznlca ln doblU dlplomstlčno predsUvnlštvo v glavnih mestih zsveznlških držav, zaeno pa Je namignil, da hoČeU on ln kralj Viktor Ema-nuel oststi na krmilu do zsklju-čenja sedanje vojne. V razgovoru z reporterjl Ja Badoglio omenil pomoč, ki jo daje iUllja zaveznikom. Rekel , Je. da bl bila večjs sko bi iU- Izgfedl V tOVOrM lljanska armada dobila več oro-1 O žja in opreme od zaveznikov. iUlljanska leUls dovažajo potrebščine zavasniški siii, dočim so enota bojne mornarica spremljale pamika, kl soi pripeljali 14,000,000 ton opreme zsvezni-kom do 31. januarja. Na vprašanje reporterjev. ali bo on resIgniral, kralj pa odstopil, ko bodo zsvezniki okupirsll Rim, ja Badoglijo odgovoril: "Sedsnja vUds mors dovršiti GRŠKI KROGI V -W>7« nrMrda FINSKA IN RUSUA TURČUl POZDRA VILI SPORAZUM Konte civilni vojne mod gerilshimi grupami OPOZICIJA PROTI POVRATKU KRALJA Iatanbul. Turčija. 9. marca. — Grški krogi so navdušeno pozdravili poročila iz Kaira, da so grške gerllske grupe s posredovanjem ameriških ln britskih vojaških častnikov, ki se nahajajo v Grčiji, podpisali sporazum, da se ne bodo več kavsal* med seboj, temveč skupno borile proti nemški okupacijski sili. Grški odpor se je pričel, ko ja Italija napadla deželo. Položaj se ja spremenil pred nekaj meseci, ko so se voditelji gerilsklh grup borili med seboj za kon<-trolo, namesto da bi strnili vsa sile za boj proti okupatorju. Nemci so imeli najmanj sitnosti v pokrajinah med Atenami in Solunom, kjer so bili gerilci najbolj aktivni. Namesto da bl sa borili proti Nemcem, so Izčrpavali svoje sile v medsebojnih bojih. Razkoli med . levičarskimi in desničarskimi elementi so sa pojavili prej, toda v prvih dnah okupacije Grčije so se vseeno skupno borili proti sovražniku. Komunistično gibanje v Grčiji nI bilo močno, ko ja IUllja na-padU deželo. Komunisti so Imeli pristaše med tobačnimi delavci v Kavall ln Ksantljl. Vpliv komunistov je začel naraščati. UsUnovlll so močno organizacijo, ki je zaaledovals določene cilje. Aktivnosti komunistov so bile učinkovite. Nemci niso mogli skoro dve leti držati gUvn* železniške proge med Atenami in Solunom odprte.* Komunisti su napadali nemške vojaške vlake in razbijali mostove. Dve rszliki v sentimentlh se opažaU. Na levici so komunisti, ki Imajo oporo pri daUvclh, ns desnici ps kmetje ln Industrije!. V sredni so Uberslcl, kl pa prsv tako sovrsžijo Nemca kot komu nlstl. Komunisti so proti povrstku kralja Jurija v Grčijo. Večina ljudstva se še nI obrnila j?rotl krslju, je pa odločno proti ubež ni vladi v Kairu, katere predsed nik je Emsnuel Tsouderos. Fordove družbe Federalni biro odredil preiskavo Detroit, Mleh« 9. marca. — Izgredi so nasUli v tovarni Ford Motor Co. v River Rougu, v ka Uri izdelujejo bojna leUls. Joseph Twyman, predsednik kra Član Nediieve vlade umorjen v Belgrada London. 9 marca,—Radijsko delo, kaUro Je začela, ko se je J*"" "nlje, da so bili izrekla proti fašizmu in napove-: odmev nečloveškega postopanja dala vojno Nemčiji. Abdikacljs | P™tl dvema vojnima veUrsno-kralja bi povzročila potežkoče v reprezentaciji iUlijanskegs ljud- <*eU*Uvski biro Je stvs in potrebna so posvHov.- <*'ed,| P r e i s k a v o Uradniki ikompanlje so izjavili, da so Iz-j gredi sledili napadu na nekega stražnika Izgrednlki so ga pre i tepli in uničili federalne doku-I men te 90,000 letal nja,' Bojna mornarica izkazuje napredek London. 9. marca. — OUver Lyttleton, minister za vojno produkcijo, je razkril v parlamentu, da je Anglija producirala čez 90,000 bojnih letal vseh vrst od začetka vojne do januarja tega leta. Izjavil Je tudi, da je britska bojna mornarica zdaj močnejša nego Je bila ob izbruhu konflikta v septembru 1. 1939. ' Lyttelton ja poveličeval ameriško prispevanje k ojačanju letalske in pomorske sile Velike Britanije. "Ogromen napredek v produkciji bojnih leUl in ladij ter parnikov ne bl bU dosežen, Če ne bi bili dobivali potrebnega materiala lz Amerike," je dajal. "Velika Britanija ja hvaležna Ameriki ia pomoč." Minister ja povedal, da se ja produkcija bojnih latal vseh vrst povečala v zadnjih mesecih za več odstotkov. To valja tudi za bojne ladja. Zgradnja novih bojnih ladij je pokrila vse izgube, katefa je Velika Britanija utrpela na morju od začetka vojne. Poljska u bežna vlada alarmirana Nov poveljnik oborožene sile imenovan London. 9. marca. — Poljski nsrodnl svat v Rusiji Je naznanil imenovanje vrhovnega poveljnika poljska oborožene sile in'ie izrekal ea diskusijo vp*a šanja ureditve meje na podlagi Curzonove linije, kar Je vznemirilo poljsko u bežno vlado v Londonu, < Znamenja so že, ds se snuje nova poljska vlada v Rusiji v nasprotju z ono v Londonu, ki Je zavrgla ruski predlog glada za-črtanjs nova meje ob Curzonovl liniji. Bojasan Je, da ustsnovitav tekmujočih grup Ishko povzroči civilno vojno med poljskimi organizacijami, kakršna divja v Grčiji. List Volna Polska, glasilo poljskih rodoljubov v Rusiji, predlaga pogajanja med ukrajinsko vlsdo ln demokrstično poljsko vlsdo. "Uvarjanl smo," prsvl U Ust, "da sa ukrsjinsko-poljskl odnošsji lahko postavijo ns bs-zo predlogov v deklaraciji, katero Je sovjetsks vlada nedavno objavila." Poljsks radiopostaja v Rusiji je naznanila imenovanje novega poveljnika poljske obrožene sila. Ignorirala je generala Kazlmlrja Sosnowskega, vojrtegs ministri v poljski ubežnl vladi, kaUrega zavezniki priznavajo za vrhovnega poveljnika poljske oborožene sile. Novi poveljnik naj bl imel kontrolo celo nad poljskimi četami, ki se nahajajo v Anglji in Italiji. Cilejihe unije proti priznanju argentinske vlade Santlago, Clle, 9. marca.—Vo- diUljl delavskih unij so se Iz- IZMENJALI MNENJA 0 PREMIRJU Vprašanje interniranja nemikih divizij ODLOČITEV ZAVISI OD MOSKVE Stockholm. I vedska. 9. marca. —Kriza med Finsko in sovjetsko Rusijo je dosegla novo faso po izmenjavi mnenj o sklenitvi premirja. Doznava se, da je Finska zavrnila tri sovjetska pogoje, kateri so Ji bili predloženi kot podlaga, ki bi omogočila Finski umik is vojne in sklenitev miru. Pogoji se tičejo Interniranja nemških divizij, ki sa nahajajo na finskem ozemlju, repatriaci-Jo ruaklh vojnih ujetnikov in civilistov in umika finskih čet do meje, katera Je bila začrtana leta 1940 po saključenju prve vojne med Finsko in Rusijo. Nadaljnji pogoj, da finski delavci pomagajo pri rekonstrukciji Leningrada, se ne smatra za oviro v naporih, katerih cilj Ja sklenitev premirjs. Izmenjava mnenj je bila iiW-Šena s posredovanjem Rikarda Lindstroema, voditelja švedskih socialistov in urednika Usta Morgontidnlngena. On se ja včeraj vrnil v Stockholm la Halsin-ka, kjer se je mudil več dni in konferiral s finskimi vodlUlJl. Lindstrnem skuša prepričati so-vjete o potrebi olajšanja mirovnih pogojev, dasi Ja v svojam listu poudaril, da niso pratlranl. T.i nd h tr oe m Je prijatelj švedskega premlerja Hansona ln VaJ-nu Tannerja, voditelja finakih socialistov. Slednjemu ja Izročil spomenico švedske socialistične stranke z apellm, naj pridobi Finsko za umik ic vojna. Lind-ntrnem je v Helsinku imel razgovore s člani finska vlade in feldmaršalom Mannerhelmom, vrhovnim poveljnikom finska oborožene sile. Ds je Llndstroemova misija v Helsinku izzvsla veliko osuplost v Berlinu, potrjuje uvodnik v listu Danzlger Vorposten, kl sa smatra za trobilo nemškega zunanjega urada. List udriha po Llndstroemu in švedfkih socialistih; očita jim izdajstvo Evropa in da skušsjo prodati Finsko sovjetski Rusiji. - Nadaljnji korak v nasUli krizi zavisi od Moskve. Finska vlada zaskrbljeno Čaka odgovora, ali se bo Rusija še pogajala x njo ali pretrgala stike. Dejstvo, da Rusi niso obnovili lx>inl>nih napadov na Helsinki, sa smatra ta dobro znamenje. Finska Ja za nadaljevanja pogajanj. Omenila Je razloge, zakaj ne more sprejeti treh ruskih pogojev Njen argument Ja, da bi sprejetje pogojv lahko provoci-ralo civilno vojno, ker bi tO finski naciji lahko postavili na stran nemške sile na Finskem. prlrnsnje U vlade pornoč osišču. Mehiška armada pripravljena za akcijo , I • rifv fl marra Pr.*d Kompanija Je izjavila, da .tal ZahUvall so Udi odpoklic Kon- poročilo nemške časniške ^^Ma^ei \7uCaZt bila vofta Utirani d.lpl.n.ra-1 rada OM blejskega posla- . » .... m mm l m*> af e bacilu u « Radio Pariz napovedal invazijo Evrope London, 9. marca—J ean Pa-W | i|uis, propagandlst v službi Nem- tvkll proti priznanju argentin- Cev v BVojem govoru na paske vlade predsednika Kdelmira | r|4k, rudi0p0atajl napovedal za-Karrella in naglasih, da bi bilo v#intiko invazijo sapadne Ev- rope pnhodnjo sredo. MBrttako-ameriška ofenziva sa bo prtčeU in šli bomo skozi veliko borbo, ture DNB prsvl, da Je bil Miloš Mafli < 1 AvlUMCamacho ^ ^^ y u v'nlka v Buenos Alreau, »ter pošl h-u>ra ^ U)uvi Umdolla od-Masa lov ič. član lutkarske ™ £ ™ katerem je kajenje prepovedano, IJs /evajalna poročil. n> situaciji j Wl| . j, (irjl(, ftk«< vlade pr#-mlerja Milana Ne- Pr|Pravl>fn*. VOJ* | iLT Iv Am-nUnl | ______ diča. bil na ^T Riurmdu knU!*i Poveljniki Združenih naro- ---- I^Sr1*0 tr W-podaljial 9 kbm t/v4a <4mli'i n«i Lm ni«0 vtira- , ■ § ■ . oh »tanek vladni šče. toda doslej na. š. n»a*> vpra š.U za direktno udeležbo v bori ^_________ttt bi proti aovrežniku," Je rekel, korporactjl To U bila najznačilnejša izjava Lavalova vlada odredila evakuacijo v Brestu 0 4 . mehiške.a predsednika o" London, 9 marca - Radijsko ^ ntJ M-hlka pošlj oftrrtcilo iz VichyJa prsvi. ds je Lavslovs vlada odredila evakuacijo civilistov iz Breata in okolice. krajev na obrežju Rokav | v Argentini Izbruh generalne »tavke v Paragvaju jaške čeU na bojišča. Asunsion, Paragvaj, 9. marca Washington, D. C. 9 marca.—! — Generalna aUvka je izbruhni-Nižja kongresna zbornica je po- la v znak protesU proti vladni v°" daljšala življenja vladni Com- odredbi glede nadziranja deUv-_ rn«dity ('redit Corp do 30 ju- skih organizacij. V rniv>gih menija prihodnjega leta __________ w _____ Zadevna stih so se vi šili spopadl-aa celi Sredozemskegs morja v Južni resolucija Ja bila aprejeta t ve-|atah, ko je pblkija skušala pre-»kega preliva in osemija ob oba- frsmiji. liko ve< ino gla^iv. / prejeti delavske demonstracije. Vnuk italijanskega patriota poveljnik gerilcev Berne, Švica, 9. marca. — 111 Regima KastisU, list fašisU Roberta Farinaeeija, poroča, da Je g ene i .1 Ezio Garibaldl, vnuk voditelja Italljanaklh patriotov v prejtnero stoletju, poveljnik gerilsklh enot v centralni lUUJi. PROSVETA THE ENLIGHTEHMEHT GLASILO IM LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of and published by Sloveoo Maiional Beneflt Sode* Naročnina sa Združena driave (laven Chlcaga) in na leto. $*M sa pol leta. S1.S0 sa četrt lat«; sa Chlcago * CeokCo.. S7.&0 sa ctlo loto. »3 75 sa pol leta; sa inoson^fro M.00. ^Ib^ ption rate*: for iha Unllad Statos (a«^pt Cbkogo) and C.n.da par year. Chica«o and Cook County V M por Teo*. foraign counlrla. $9.00 par jaar. _____ Cana oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov in nanarocanin 4Unkot il n# rr»t,i0. Rokopisi literarne vsebine (črtico, povesti, itd!) sa vrne jo pošli jate I j u la v slučaju, če Je prilošll AdvertUing rates on agreeroeni.—Manuscrlpts of communkatione and unso lici ted arlicles wUl not bo returned. Other manuscripfts. tuch as štor les, plays. poems. etc.. wUl be returned to sender only Ibcn accompanied by seU-sddressod end stompod envalope. • — ——■» Naslov na vse, kar lasa stik s Ustom i PROSVETA 2657-59 So. Lanrndalo Ave., Chlcago 23, Illinois MEMBER Or THE FEDERATED PRESS IM Datum v oklepaju ha primer (Mareh 31, 1944), poleg vašega na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. imena Pono- vite Jo pravočasno, da se vam lost ne ustavi._ Vprašanje obveznega dela V zveznem kongresu se točasno pripravlja nevaren zakon, po katerem bi bili ameriški delavci obvezani delati po ukazih vladnih oblasti. O tem vprašanju se že vršijo zaslišanja oseb, ki imajo važna mesta v zveznih uradih dežele. Večina teh se je izrekla za zakon obveznega dela, kajti tem ljudem gre v prvi vrsti le za to, da se z zakonom upreže ameriško delavstvo v prisilno delo.. Razume se, da so vsi delavski voditelji odločno proti takemu zakonu in so namen pVedvidevanega zakona najodločneje obsodili. Ameriško delavstvo je stoodstotno proti obveznemu delu, ker se zaveda, da bi s takim zakonom uspela le reakcija, katera bi potem lahko uničila delavske unije in vsako delavsko gibanje sploh. V gonji za sprejem tega zakona se reakclonarji poslužujejo dokaj šepavih argumentov, češ, da je tak zakon potreben za podvig* pi odukcije bojnega materiala. TI "argumenti" stoje na zelo šibkih nogah zlasti zato, ker vladna statistika o produkciji bajnih potrebščin jasno kaže, da je produkcija letal, tankov, ladij in drugega bajnega materiala dosegla višek na vsej črti. Se več! Poročila vladnih, uradov in privatnih korporacij pravijo, da ni le že večje število tovarn moralo omejiti obrat, temveč da je bilo že na tisoče delavcev odslovljenih vsled nadprodukcije vojnih potrebščin. Reakclonarji, ki bi radi osedlgli ameriško delavstvd s prisilnim delom, se vsekakor ne brigajo za poročila o.nadprodukciji, ki so diametralno v protislovju z. "argumientl" oseb, katere pred senatnim odsekom zagovarjajo zakon obveznega dela. Organizirano delavstvo se mora odločno postaviti proti takomu zakonu zlasti zato, ker ni potreben sedaj in ne bo potreben v bodoče. Svobodna izbira dela Je jasno izpričala svojo zmogljivost v vojnih naporih dežele s tem, da Je ameriško delavstvo posekalo vse rekorde v produkciji. Kako naj se vjemajo zahteve za prisilno delo r hiči dejstev, da tovarne že sedaj odslavjajo dolavce? Ali niso take zahteve jasen dokaz, da skušajo reakeionarji izrabiti vojni položaj v prid koipoiacijam s tem, da zasužnijo ameriške delavce? Pretekli pondeljek je senator Truman, načelnik odseka za pre-lsksvo produkcije bojnega materiala, objavil značilno poročilo s priporočilom, naj kongres nemudoma izdela načrt »a večjo produkcijo civilnega blaga z namenom, da se prepreči brezposelnost zlssti po končanju vfojne. Njegovo poročilo vsebuje ostro kritiko tistim, ki so se izrekli proti preureditvi tovarn za produkcijo civilnega blaga, kar se bi bilo moralo že Izvršiti. Ttuman je izjavil, da odslej naprej lahko računamo s preklicem nsročil bojne opreme, kajti zaloge orožja, streliva ln ostale muni-clje se stalno grmadljo, kar lahko povzročf komplikacije. Truman je poudaril, da je orišel čas, ki zahteva, da se posveti več pozornosti potrebam civilnega ljudstva. Dalje Je Truman v1 sVojem poročilu poudaril dejstvo, da nekatere velike korporacije grmadijo velikanske dobičke in nekatere so Jih v preteklem letu celo podvojile. * Nazadnjaki v Jtougresu ln zunaj kongresa, ki zahtevajo zakon prisilnega dela, previdno molče o nadprodukciji bojnega blaga, tako tudi molče o nadprofitih velikih korporacij. Alt* Je kongres dosleden, bo sprejel tak zakon, ki bo preprečil mast«* profile in btrzpoeelnost, ne ps zakon, ki bi vrgel delavce v dobo^uženjskega dela. Z Glasovi iz naselbin Odvetniki proti Diesu / Znani nazadnjaški senator Martin Dies iz Texasa, ki zadnjih par let preiskuje neameriške aktivnosti tam. kjer je največ aktivnosti v prid vojnega napora. Je še vedno na delu. Dies'se je namreč že večkrat ovekovečil s tem, da |e on v prvi prsti proti vsakemu naprednemu gibanju, medtem ko ne črhne besedice o resničnih sovrstnikih Amerike, to te, o fašistih domačega kova Organizitann delavstvo je Diesovo pristransko preiskovanje že večkrat obsodilo, kljub temu pa mu nazadnjaški pajdaši v kon-gtesu dovole ponovne apropriacije, da nadaljuj s svojo flrotide-lavsko koiijo. Dieti rad označi vse, kar diši po napredku, za komunizem itTVaa kogar, ki delu te v urni delavstva, enostavno krsti ia komunista Pie«l nekaj dnevi je udarila t*. Pa s strojnicami okrog hiše, da ne pobegnem. Pol ure so mi dali časa, da se odpravim. Žena in vseh pet otrok je jokalo okrog mene, a jaz sem moral odpotovali z dolgo brado v internacijo. " 'Drugi dan je žena, Pavla, prišla s kovčegom za mano v Vipavo, ali mehe so že odpeljali > Ajdovščino. Pavla hitro za ma no. Dobila me jc še y Ajdovščini, da mi je dala potrebno za pot neznanokam.' " Tako so zbrali sknpaj vse nedolžne slovenske fante in može in iih v spremstvu oklopnih avtomobilov odpeljali* kot največje razbojnike v Gorico, potem pa v CalabrioV * "Žalostno sem gledal in poslušal Rafaela z dolgo brado in lačnega, ko mi je vse to pripovedoval. Seveda jaz in mo; brat Anton, ki je bil tudi navzoč, sva že prej podobno prestala, samo da nI bilo tako hudo Kmalu potem sem Vašemu Ra faelu povedal zanj veselo novico, da vsi tisti, ki imajo štiri ali več otrok, so prosti. V resnici je hitro pisal domov po družinski list in po osmih dneh ga je že predložil jaoveljstvu. Drugi dan sva ga z bratom Antonom veselo spremila na kolodvor in Rafael je v radosti odpotoval domov k družini. "Čez en mesec so pa preklica-fli tisti zakon za družinske očete | (samota Slovence) in Rafael se je družine. Ta Čas pa so mene ni v septembru. V Potenci sva. ali preprečiti, da m Antona že odpeljali v Sicilijo, se dobila skupaj in prosila, da g —: — -Kam so drugič odpeljali Rafaela,' sva oetala akupaj. Potem so nas mi ni točno znamo, zdi se mi pa,1 odpeljali v Trapani, Sicilija. Ker rlšče je pa z žico ograjeno. Naj- je moral vnovič posloviti od svo- da v Sardinijo, kakor tudi mojega drugega brata Pavla. "Vaša sestra Žefka se nI imela slabo. Ona ima svojo hišo in je šivilja. Mož je bil v Franciji, zdi se mi, da je zadnje čase prišel domov. Imata srna, ki je bil še mlad, ko sem bil jaz doma, ali danes je skoraj gotovo moral tudi on na slično tmjevo pot. "Ivanka je bila poročena v Trstu, a zadnje čase je prišla domov z vsem blagom. Milka ima sina, starega okrog osem let. "Rafael je doma prav dobro vodil posestvo, kljub številni-družini. Kupčeval je z vinom in živino. To bi bilo na kratko opis položaja Vaših dragih domačih. Zal mi je, ker Vam ne morem pisati, kje je sedaj Rafael, upam pa, da ie v enakem položaju kot sem jaz. Prepričan sem, da je ostal živ, ker v Sardiniji in bilo bojev. ' "Zdaj Vam bom opisal še našo družino. "Mesec prej, predno sem prišel Amerikancem v roke, sem dobil pismo od doma, da je mojo ljubomamo zadel mrtvoud, a ne do smrti. Potem so mi še pisali, da je bolja. Morda samo tolažba? "Moj brat Franc je bil v Mari boru, Jugoslovlja, kjer je imel državno službo pri železnici. Imel je lepo hišo in velik vrt. Ko so prišli Nemci v Maribor, so odpeljali njega in družino v Srbijo na Kosovo polje kot iz gnance, kakor tudi veliko dru gih slovenskih družin. S seboj ni smel nesti nič. Z njim sta Šli žena in 19-letna hčerka. Trpljenje je nepopisno. Njegova druga, 18-letna hčerka je pobegnila k nam, da je niso Nemci odpeljali v internacijo v Nemčijo, ker je bila članica protinemške-ga društva. Pribežala je k nam v Vipavo, a ubožica je zdaj gotovo v nemških krempljih, če se ni rešila k partizanom. Kasneje smo dobili poročilo, da je brat France v Sarajevu v Bosni. "Brat Jože, ki ima za ženo Ro-zalijo Makuc iz Budanija, ima hišo in gostilno v Šturjah. Ima 16-letno hčerkd. "Sestra Marija je vdoya. Moža je imela iz Ustja, a je bil ustreljen na lovu. Ima tri sinove dva sta že pri Vojakih, a eden star 15 let; pa upam, da je še doma privnaših.H "Francka je nabolj srečna ker je v samostanu pri sestrah sv. Vincenca. V najhujših dneh je bila v Skoplju, Srbija. Ko so Nemci bombardirali mesto, je komaj za las ušla smrti. Potem je bila v Belgradu, toda ko mi je zadnjič pisala, je bila v Ljubljani. "Pepca je pa ubožica. Bolna je že čez deset let —- ima tresočo živčino bolezen. Zadnje čase se je tako hudo tresala, da so jo rporalf pitati I "Pavel je poročen in ima pet otrok. Hišo in posestvo ima Šturjah, ali moral je na isto pot kot Vaš Rafael. Zadnje čase sta bila v Sardiniji. "Viktorija je bila precej let v Rimu kot služkinja, ampak v tem viharju je prišla domov že junija 1942, V zadnjem pismu (10. julija 1943) so mi pisali, da si |e zlomila roko. "Anton je bil interniran že la sva bila oba precej antifašiata, so naju za kazen ločili. Njega so odpeljali v Aquilo blizu Rima v bolj strogo nadzorstvo, mene pa na mali otok Faviliani blizu Trapanija. To se je zgodilo lani 17. marca. Tony, če je še živ, je zdaj gotovo v Nemčiji. "Moj brat Rafael pa je vojak že šest let, toda ne prostovoljno. Zadnje čase sem ga pustil v Bresci blizu Milana. Bil je pri letalcih. Danes, če ni pri partizanih, je pa interniran v Nemčiji. "Potem je še sestra Angela. Ona je ie doma v pomoč vsem bolnim in dela na gruntu. "Jaz sem se pa naselil v Idriji, kjer sem imel precej obširno krojaško delavnico. Poročen sem od leta 1934 z Idrijčanko, Imava hčerko, ki bo v maju stara osem let, in šest let starega sina. Jaz sem od doma od 9. decembra 1942. "Drugi teden Vam bom pisal še eno podobno pismo: o delu v naših krajih, o fašizmu in nacizmu, o poznanih naših vaseh in trpljenju našega ljudstva. "Vprašate me, kaj potrebujem. Bojim se Vas nadlegovati, ker zadovoljen sem že s tem, da sem Vas našel. 2e tako boste imeli stroške, ko me pridete obiskat. Vaš obisk bi bila moja največja tolažba, ker vem, da mi bo v- tem položaju, v katerem se nahajam, največ koristil. Druga potreba bi bila, ako bi mi mogli preskrbeti kaj čtiva, Drugo se bomo pa pogovorili, kadar pridete sera." | Tako mi piše moj bratranec iz ujetniškega taborišča. Frances K. Novak. Muhasto vreme M o n r o e. Mich.—Vremenski bogovi so to zimo res muhasti Par tednov je zelo toplo kot pomladi, potem pa spet prrične snežiti kot za stavo. Tukaj smo dobili snega okrog pet palcev v višino, koliko v širino, mi pa ni znano^ Glede vojne bi bilo baš seda na mestu, da bi se pojavil vsemogočni Alah in ustavil bojevanje na vseh črtah. Tako bi prišli trpeči vojaki domov k svojim dragim, ki jih nestrpno pričaku Jejo. , t -.Z"' Upam, da bo te svetovne vra golije letos konec. Je že skrajn čas za to. Nekoč sem se sam igral vojake in zato mi je znano da si vsak vojak najbolj želi, da se čim prej vrne domov. Upajmo, da»se to zgodi v tem letu potem bo pa spet posijalo lepše solnce za vse. Frank Kroll. i Slika kolo adravalškoga volako. ki 00 Mil ranjeni člane Nekoliko komentarja Kako živa potreba je danes Ameriki po nekakšni politični revoluciji, ki bi pometla z obema gnilima starima strankama, ju prisilila, bodisi na spojitev, na reformiranje ali na pogin, ameriški demokraciji pa dala več smisla, jedra in dinamične sile, pokazuje škandal, ki se že dalj časa plete v obeh zbornicah zveznega kongresa. V mislih imam mre varjenje zakonskega osnutka, ki naj bi ameriškim vojakom omogočil ~ pravilneje: onemogočil!—da bi pri letošnjih jesenskih volitvah lahko oddali avoj glas za tistega kandidata ali kandidate, za katere želijo. Ali pa nobenemu. • * Kar počenja večina demokrat-akih in skoraj vsi republikanski kongresniki in senatorji s to zadevo, je nekaj tako škandaloznega, da si more tako farso privoščiti in tudi preboleti le Uko velika in utrjena dežela^ kot je Amerika. Preboleti more tako C*—9o kot jo uganjajo "ljudski topniki" (?!), le narod, ki to-lerira tako glupi, gnili, korum-pirani in nenačelni stranki kot sta demokratska in republikanska In narod—volild—ki ne zrevoltira proti laki farsi, je bodisi politično tako otopel in nezrel, ali, na se ljudje zavedajo svoje politične brezmočnosti napram moralno in bistveno ko-rumpirsnim političnim nam. ki drže deželo v kleščah, Zato so indiferentni in cinični, pri volitvah se pa navadno "ma* ščujejo" s tem, da po razočaranju nad "gango v sedlu" presedlajo s osla na slona ali obratno. bi vojaki na glasovali pfi predsedm kih Vo. litvah, se v kongresu bavijo ja tedne in tedne, ker je vojsšSI glasovnica postala grda polita na igra. Republikanci smatrajo da bodo pri jesenskih volitvah bolj sigurno zmagali, če vojaki ne dobe glasovnice v roke, in cer ne samo vojaki izven dežele marveč tudi v deželi sami. zal(| skoraj solidno igrajo eno naj. umazanejših političnih jger v zgodovini dežele. Poslužujejo se vseh trikov, da^preprečijo do. stavitev glasovnice vojakom m zvezni vladi—naravno po voja-Ških oblastih, kajti edino te ima-jo potrebni aparat: vojaško po-što. * Pri tej igri republikancem pridno pomagajo burbonski de-mokratje s "solidnega juga". Oni tega ne delajo zato, ker že^ le, da pri prihodnjih volitvah zmagajo republikanci, kajti v tem primeru izgube važne pozicije v kongresu: načelstvo vseh kongresnih odsekov in tudi tisoče in tisoče i dobro plačanih služb pri vladnem koritu. Ampak v tej igri pri njih to manj šteje kot pa delno reformiranje njih starega totalitarnega volil, nega sistema, ki mali peščici ljudi omogoča popolno dominacijo ekonomsko in socialno zaostalega Juga, o katerem je predsednik Roosevčlt pred nekaj leti rekel, da je—"največji pro-blem te dežele—Problem No. 1." In Jug danes kontrolirajo z in-famnim političnim davkom, ki jemlje veliki večini—okrog 90% volilcem—volilno pravico pri vseh volitvah—mestnih, okraj, nih, državnih in zveznih, a In rajši kot bi južni demokra-tje vfdeli, da jim zvezna vlada pri prihodnjih volitvah vsaj deloma poruši ta zločesti volilni sistem, ki ni niti trohico demokratičen, marveč je le "sredstvo za tiščanje preprostega ljudstva k tlom in v brezpravnosti, tako belcev kot zamorcev, delajo roka v roki z republikanci, da si ohranijo svojo dominacijo nad južnimi državami. To seveda delajo oboji, burbonski demokrat je in republikanci pod krinko—"state rights", kar v našem jeziku pomeni državno avtono« mijo. Odkar je šel Hoover iz Bele hiše, nismo precej let nič slišali o kakih—"state rights". Za le-čenje splošne bede in brezupno-sti je v letih "new deala" vse gledalo le na Wa£hington, na zvezno vlado, kajti edino ona je bila kompetentna reševati is vleči deželo iz velikega gospo-•darskega poloma. Vse je gledal« na Washington: mesta, občine in državne vlade, kajti same so bile brez moči proti splošni bre* poselnosti in veliki bedi, ko skoraj nihče ni delal ali pa se ji tresel za delo, če ga je imel. Takrat nismo niti s strani profesionalnih politikov slišali niti besedice o—"state rights". Pisec teh vrstic je smatral to za največjo ameriško politično revolucijo od časa civilne vojne. ■ * Ampak odkar je vojna zopet dala življenje ameriškemu kapitalizmu, sicer samo za neko 4p-bo, je hudič zopet pričel brcati na vse strani. Zdaj zahteva nazaj tiRli—"state rights", kar pomeni, ds naj zvezna vlada dr» roke proč od vsega, kar ni skladu z Interesi kapitalizma ah lokalnih političnih mašin. ki mu^ služijo. In tako zakrknjeni demokrati« in republikanci zdaj zopet grm v kongresnih gbornicah m i?v«a njih do nekakšni "državni uvt»-nomiji", "državnih pravicah, češ, da se zvezrts vlada ne srni umešavati v njih volilne sisteme. Ti volilni »totemi—g**^ vsaka država ima družne**- ] so boli sveti kot pa je ca v rokah vojakov, katerim politiki deklamiraio vis«»ko 1 sem. ds se do vsem svetu borf za—svobodo Amerike, m d« * krači Jo nji znotraj in na lz 1 r>J ijateljev in zavezni-loslanov samih, zunaj. ' »vniki te klike so uspe-"i daleč od svojega na-< ' /< mstvu, da se dokop-l">ložajev predstavni-• i« vi je. delali dve leti in pol ibtno, do ovinkih, zase slabosti in neuvi-""litlkov, to delajo od usta 1943 javno, kot '"Dniki Jugoslavije, ma so sprejeli reakci-' I Srbski politični preko izdajalca mci usiljujejo srbskega bi onemogočili ' bojen je ki obnovi-• :< v'je. ">agaj© Draži Mlhsj-' dve leti vodi dr-vojno okupatorju v ■ pripravlja, da v tre-k« /.loma vzame v '"'"kratskl vojni apa-" aparat, ki je sedaj '"> v vlužbt Nemčije, cbrekujejo Nasilno gibanje, ki je 'ičloveikih naporov Stavka kavčukarekih delavcev končana Akron, o., 9. marca.—Stavka kavčukarskih delavcev v tovarni Gfcneral Tire 6t Rubber Co. je bila končana. Besednik kom panije je dejal, da so se vsi stav kar ji vrnili na delo. Stavka je izbruhnila zadnji pondeljek znak protesta proti kompaniji, ker je odslovila Howarda Haasa in r. a. Sullivana, bivša uradnika krajevne unije United Rubber Workers CIO. Pomen Churchillo-vik besed o Jugoslaviji Jugoslavija še ni nikdar uživala v svetu tolikega ugleda, kakor danes. Njena vloga na svetovni pozornici ni bila še nikoli vplivnejša. Ugled Jugoslavije v svetu je dosegel zadnje čase svoj višek in slednji južno-slovanski Amerikanec je lahko po pravici ponosen nad junaškimi čini svojih bratov v starem kraju, kateri so si stekli priznanje in pohvalo vodilnih osebnosti sveta. Danes se smatra jugoslovanska osvobodilna armada za eno najodličnejših vojaških sil v taboru Združenih narodov, a njen genijalni vodja maršal Tito je priznan kot eden od največjih političnih in vojaških vodij te vojne. Najvišja potrditev tega naziranja je prišla pred kratkim iz ust enega od prvakov Združenih narodov. Angleški ministrski predsednik Churchill je v svojem zadnjem govoru pred angleškim parlamentom, dne 22. febr. letos, posvetil precejšnji del tega govora Jugoslaviji. v svojem pregledu vojnih dogodkov je Churchill obvestil svoje poslušalce ip angleški narod o razvoju borbe v Jugoslaviji. Podčrtal je ogromni doprinos borbe jugoslovanskih partizanov, katerih niso mogle zatreti in upogniti najhujše osvete nemških osvojevalcev. Njihovo geslo: ' "Svoboda ali smrt!" je triumfiralo nad največjimi zaprekami. Vzlic najstrašnejšim žrtvam so jugoslovanski partizani zadali sovsaž-niku hude udarce in tekom borbe rodoljubov za osvobojen je so bile in so nemške žrtve večje nego partizanske. "v maršalu Titu," je rekel Churchill, "so našli partizani velikega voditelja ter sijajnega borca za svobodo." Zatem je angleški premier govoril o Titu največjim spoštovanjem in simpatijami. Opisal je, kako je pre ko svojega polkovnika Deakina stopil v neposredno zvezo s Ti tom, kateremu je nedavno poslal svojo fotografijo^ na katero je zapisal poklonilne besede, s ka terimi ga slavi kot voditelja ju goslovanskega odpora. Pred parlamentom je Churchill svečano obljubil, da hoče z vsemi svojimi močmi pomagati gibanju maršala Tita, kateri danes zadr-iuje v Jugoslaviji štirinajst nemških divizij. v svoji borbi za osvobojenje svoje zemlje partizani niso mogli preprečiti trčenja z Mihajlo-vičevci, kateri so imeli sporazum s sovražnikom; tej neizogibnosti je posvetil Churchill pred vsem svetom pozornost ter je tako javno jpokazal na izdajstvo četnikov. Po tej izjavi enega najodgovornejših prvakov Združenih narodov se more smatrati vprašanje Mihajloviča kot likvidirano—ta predsodba z najvišjega mesta pomeni Mihajloviče-vo končno politično smrt. Velikega pomena je tudi to, da je Churchill v svojem govoru podčrtal dejstvo, da sc v vrstah partizanov, "kateri so danes edina sila, katera se v Jugoslaviji bori proti Nemcem," nahaja veliko število Srbov. S tem je končno spodbita teza tukajšnjih obranašev. da so partizani sami Hrvatje. Churchill je zatem govoril o kralju Petru, "kateri je brez dvoma izgubil mnogo v očeh partizanov spričo vezi, ki Jih njegova zame j na vlada vzdržuje z Mi- hajlovičem." Poudaril je, da je sicer Angleška sftnu monarhi-stična država, toaa ona ne bo kljub temu vsiljevala nobeni efe-želi enake forme vlade, pač pa bo tozadevno izbiro prepustila ljudstvu posameznih dežel sa-memu.- Kot se spominjamo je Churchill še pred enim letom v Que-becu izjavil oz. izrazil željo, da se jugoslovanski kralj vrne na svoj prestol; smisel njegovih sedanjih izražanj in izjav je tem bolj jasen, če se vzame v poštev, da je zaključil ta del svojega govora s konstatacijo. da je srečen in zadovoljen nad dejstvom, da sta Amerika in Rusija poslali v Jugoslavijo svoje vojaške misije. v diplomatskem jeziku to znači, da zavezniki faktično priznavajo 4ritavza vodjo jugoslovanskega naroda ter da vzdržujejo fikcij-ske ali navidezne diplomatske odnošaje s kraljevsko vlado edino zaradi formalnosti. To je posebno razvidno iz Churchillove-ga zaključnega dela govora, ko pravi, da mora skrbno izbirati svoje besede zaradi zamotunosti položaja. Besede Churchilla o Jugoslaviji so odjeknile po vsem svetu; te besede so velikega pomena, ker predstavljajo tozadevno stališče ne samo Velike Britanije, pač pa tudi Amerike in Rusije. Morda tudi ni samo slučaj, da je angleški premier takoj za podano analizo o jugoslovanskem in grškem položaju prešel na vprašanje odnoaa med tremi velikimi silami. Potrdil je, da ao Anglija, Amerika in Rusija docela zedinjene v svojih akcijah proti sovražniku. Nova, prerojena Jugoslavija, katera vstaja danes iz plamenov najstrahotnejše vojne, je neraz-družljiv del jutršnjega sveta zgrajenega na podlagi teheran skih zaključkov. se več, jugoalo-vanski osvobodilni pokret je da nes simbol edinstva zaveznikov, kateri hočejo skoraj omogočiti udejstvenje idealov zaključkov sprejetih v Teheranu. tito in njegovi ljudje so predhodnik velikega demokratskega preporoda Evrope in njihova vloga bo v jutršnjem svobodnem svetu vzor drugim narodom. . Odbor sa tyak ZOJ8A. Jugoslovanski poslanik v Kanadi odstopil* Tudi poslanik Simič proti Mihajloviču London. — (ona) — Nasprotniki jugoslovanske vlade v izgnanstvu so prepričani, da se razpadanje tega režima nadaljuje ter si ravno s tem razlagajo poročilo, da je jugoslovanski poslanik v Moskvi, Simič, naslovil v javnosti ostro kritiko napram generalu Mihajloviču. Obsodbo poslanika Simiča, naslovljeno Mihajloviču, ki je vojni minister jugoslovanske za-mejne vlade in poveljuje nekaterim četam na jugoslovanskem ozemlju, je objavil radio Svobodna Jugoslavija, ki je poudaril, da je bila izgovorjena na nekem javnem shodu. Podrobnejših podatkov o tem govoru še ni. Simič je prvi visok jugoslovanski diplomati, ki zapušča Vlado predsednika Božidarja Puri-ča. Njegov korak je sledil neposredno govoru, v katerem je drug srbski prvak, general Dušan Slmovlč, z veliko ailo pozival narod, naf podpira vlado partizanov maršala Tita. v Mihajlovičeva stvar je dobila drug,«tudi jako hud udarec z izjavo premierja Churchilla v angleškem parlamentu, da je jugoslovanski vojni minister mešetaril s siftimi oslšča. Poročilo iz Ottawc, Kanada, aravi, da je jugoslovanski posla-tik dr. Izidor Cankar odstopil, ker se ne strinja s politiko sedanje jugoslovanske vlade. Dr. Cankar je prišel v Ottawo maju leta 1942 ^Argentine, cjer je zastopal svojo deželo od eta 1936. Nedavno je pred Kanadsko zemljepisno družbo imel govor, v katerem je rekel, da mora Jugoslavija iz svojih zem-jepisnih razlogov ostati v prijateljskih pdnošajih s Sovjetsko unijo, kakor tudi z Anglijo in Združenimi državami. Njegovi nazori pa niso bili v skladu z nazori jugoalovanake vlade v Kairu in dr. Cankar je ao govoru premierja Churchilla, ci je rekel, da Anglija in Združene države podpirajo maršala Tita, čutil za svojo dolžnost, da odstopi. Jugoslovanska, vlada je njegov odstop sprejela 3. marca in ga razvezala njegovih dolžnosti. Nadaljnje poročilo o resigna-ciji dr. Cankarja pravi, da je jugoslovanski minister za Kanado skušal reaignirati meseca februarja, toda ista ni bila vzeta na znanje, nakar je vložil druge, kl je bila te dni vzeta na znanje in je bil zaeno odpuščen, ali boljše razbremenjen kot poslanik za mejne jugoslovanske vlade v Kanadi. "Jaz ne morem služiti interesom svoje domovine po svojem prepričanju ter stališču in obenem ostati lojalen svoji zamejnl vladi v vršenju svojih dolino-sti," je izjavil dr. Cankar. GLAVIVI ODBOR la vrtal »tak VINCENT CAINKAR, gl predaednik--------- MM So. L«wndaie Av«.. Chicago U. 14. A VIDElt. gl. tajnik .......................... MM So. LawniUU Ava.. Chicagu M. HU ANTON TROJAl(. gl poinoftnt tajnik ________ MSI So Lawndale Ava.. Chloago M. IU. MIRKO Q. KUHCL gl blagajnik.___________..... . MM So. Lawndale Ava.. Chlfago U. III. LAWREN< B OkADlSHEK. tajnik bol odd. MM So Uontfalv Av«.. Chicago ta. IU. MICHAEL VRHOVNIK, dh«kt mlad. oddal MM So Lawndala Ava. Chicago M. III. PHILIP OOOINA. upravitelj glaaila .......... ... MM So. Lawndala Ava . Chicago 13. lil. Padpradaadalba MICH Ari. R. KUMER, prvt i>odpredaednlk............................ CAMlLUS ZARNICK, drugI podpredaedMlk ... MM W Mih Slovenska Narodna Podporna Jednota tttT-M So. Lavndale Avo. * Chicago Illinois Bok M. Untvrraal. Pa. St., Cleveland «. Ohlo « DUlrtktnl JOa CULKAR, prvo okrotja ..................... JAM is MAOLICH. drugo okrt*Ja .......... RAYMOND TRAVNIK. traUa okrotja JOHN SPILLER. tetrto okrotja ........... URŠULA AMHROZKII, pato okrotja. EDWARD TOMSlC, testo okrotja MATH PKTROV1CH predaednik VINCKNT CAINKAR -- P A. VIDRA ..........■ MIRKO O. KUHCL JACOB Z UP AH ...... LONALO 9. LOTR1CH RUDOLPH UaCH ........ »dpradtadnlkl i.......Woodland Ava., John«town. Pa. R. a NO I, Oakdala, Pa. TSM Mlddlapolnta. Dearborn. MlcV MT* Randall St . at. LouU 1. Mo. «11 P tarča at.. Rvalath. Mlnn. W Ith at.. VValacnburg, Colo Q m poda r tki odaak Porota! odaak .........MS K. Iftlst at. Clavaland 10, Ohlo MST ao. Lawndala Avo.. Chicago M, III. M61 Do. Lawndala Avo. ChU*a« M. III. '.mat ao L«wndala Ava. Chtoaao M, III ...IMS ao. Lombard Avo.. Rorwyn. Hi 1M1 So. Trumbull Av«., Chtcaga M, lil. MO R. tftth at., Ruclld lt. a PRANK RARRJf........... AK08SW VipfclFH _ josephine m ANTON aHULAH. pteUaadnlk FRANK VRATARIOt............... BARBIČ W VIDRIC OČI ........ ^ .NIK FRANK ZAITZ. Dradsadntk MILAN MEDVBŠJEK ANDRRW ORUM JOHN 0I4P......j.. FRED MALOAt DR. JOHN J. ZAVERTNIK ...... ,Box Fl. Arma. Kanaaa lil TaOM at.. Luaarna. Ps. IMII Muakoka A V«, Clavaland 1». Ohlo B.......m.. VM F«r«at Ave . Johnatown, Pa, 111 ■ IMUt Straat. CNvaland 11, Ohlo Nadaotal • HtOM**««' M01 ao. Lawndala Ave.. Chicago M, III. IMII Upton Av«., C I« v« land 10, Ohlo ......111M Sm.vvrieit, Detroit SI. Mich. i. Proapeet Avo, Clarendon llllta, 111. M W«atolu« Ava. P«ru. Ul. Oloval adramtk Mil Bo. RMaoway. Chicago M. III. Nalivno pero— star izam Nalivno pero spada med naj običajnejše potrebščine. Ce hoče kdo še posebe poudariti njegove prednosti, spregovori o gosjih peresih/ "starih, dobrih ča sov." Toda nalivno pero nika kor ni izdelek modernega časa kskor bi si kdo zavoljo tega mi slil. Če zremo prav daleč nazaj, lahko ugotovimo, da so uporabljali že stari Egipčani našim, nalivnim peresom podobno pissl-no orodje iz bambusovih stebel. v zadnjem četrtletju 18. stoletja se je pojavil potem opis nslivne-ga peresa iz gosjih peres, ki ga je uporabljal neki profesor Schwenker. Praktičen nalivni peresnik je zgradil 1. 1787 zdravnik BUcking, stsr potopis pa poroča o "srebrnem peresu, ki piše za pol dlani papirja, ne da bi bilo treba pomočiti v črnilo." Kmalu ao se pojavila takšna peresa Iz medi sli roževine tudi na trgu, a so bila posebno medens peresa zelo draga. Zanimivd je tudi, du je francoski matematik Bion že i. 1720 izumil praktičen polnilni svinčnik. vendar pa ao primerni najbolj sa aladke žganice. Za močne likerje isberemo bolje veliko, belo Čašo s Široko odprtino ln li čim tanjšega stekla. V splošnem naj bi bili vinaki kozarci beli oziroma brezbarvni, kajti potem najbolje vidimo barvo vina. Dovoljeni so tudi rumenkasti in se-lenkasti odtenki, izrazito modri in rdeči kosarci pa prekrivajo svetli lesket; ki se pivcu tako prijazno smeje. GUtovi is naselbin (Nadaljevanj« s t. atrani.) in si zgradi novo stranko, ki bo res oznanjavalka demokracije: prave ljudske demokracije, ne pa kapitalistične demokracije in političnega ftarlatanstva. Do tega tudi pride v prihodnjih letih. O Um *em trdno prepričan « In dokler ne pride do nove strsnke, do nove politične revolucije, kl bo pometla a starimi, korumpiraniml in šarlatanskimi politiki, toliko časa tudi glasov niča nima bistvenega pomena, kajti oddati jo morete le za tega aH onega "prijatelja delavstva", ki pa se po Izvolitvi ns-vadno spremeni v nasprotnika dalavstvs in preprostega ljudstva; oddati jo morete le xa to ali ono politično gango, ki pred-vatm gleda le sa svoje Interese; za č*m več mastnih političnih sluib, sa čim večje "komilne" in "graft" od kontraktorjev in kapitalistov, katerim tudi verno služi. • Od vse te umazane igre, ki se vleče v kongresu te tedne in tt-dne na račun vojaške glasovnice, je Šaltti le to, da se bodo ameriški vojaki toliko naučili, da bodo po svoji vrnitvi domov M alt graditi novo politično o, stranko delovnega ljudstva in za delovno ljudstvo, stranko nsčel, poštenosti tn temeljite gospodarske preuredbe, ne pa političnega koritarstvs ln ftsrlstanstva. Anton Oardan. AOITIRAJT« ZA PROSVETOI Oddajte Jih na delo! Sovjetski vojaki na smučeh na severni frentL Dobro vino ii lepe čaše Kaj ni boljše vino, če ga pi-ješ iz lepe čaše? Lepa čaša ni samo očesna paša, temveč i mu vpliv tudi nu okus. Hamo noto rični pijanci, ki vino žrejo, ne pa pijejo, se morejo zadovoljiti s kakšnim navadnim kozarcem za vodo uli drugo poaodo Psi ho-1 loški poskusi so pokazali, da Ima pijača, ki jo dajejo v tej obliki,! dosti slabši okus. Kozarec nikakor ni potrebno,1 da bi bil posebno fin in drago cen. Le po obliki in velikosti, barvi in brušenju ae mora ikla , dati s kapljico. Tako morajo iiu> u.kozarci tudi noge, na ka-j terih se prsti tako rekoč lahko poigrajo. • "Vinaki kozarec brez noge je tako grd kakor žensko b rez pasu." j# nekoč dejal neki učeni opazovalec pivskih navad Hta-ro brušeno steklo j« seveda naj lepše, dobimo pa tudi izvrstno moderno blago, Htan kozarci s i težkimi nogami nas spominjajo ljudi iz oUrih časov, ki an po petih. šestih steklenicah stali še trdno na nogah. Lopi so tudi veliki korarci. ki ao jim vreroiu mični ortiamentl s trtnirni listi in vene* ter »pod bu j s joči m i na-; pisi Kozarci /a liker smejo ime-ti isto tako vsakovrsten okras, i ZAMENJATE ne-robno opravo, za vo/ne znomke Ne pustite zavržene ali pokvarjene oprave ležati brez dela na vašem podstrešju ali v pritličju. Zamenjajte jih pri vašem trgovcu električne opravo, ' ki Ima Uložom* rdočo, bHo in plevo sidro znamko, On bo te stroje popravil za nekoga drugega, mogoče za katerega zaposlenega vojnega delavca, ki mu ni mogočo kupiti drugih naprav, dokler zmago vojne ne prinese prilik* izdelovanja novih, Opemka. C*ommonwe«Jt!t Kdtton dru!-he ne kupuj* urabljonlh »lektiWnih oprav mm rsrprodajo. radevolj« pa <*hi- ogtkim trflovrrm v trot patriotizem ramen je vanju, COMMONWHAUH tblSOS LOM TAM T TISKARNA S.N.P.L ■prejem« tn S ANIN MARINES TAKE THEIR DEAD ASHORE AT ENGEBI lep in al Lidi (Se nadaljuje.) In čudno; ta smehljaj, sam na sebi simpatičen, že od vsega početka, ni ugajal Zdel se ji je preveč samozadovoljen in kakor da ne bi nič govoril o njegovi tragični borbi, trpljenju in osagielosti. Lida je molčala; zamislila se je, obrnila pogled vstran in začela tja-vendan listati po knjigi. Po končanem obedu je mati prijazno in nežno pobožala Sanina po glavi in rekla: "No, povej, kako se ti je godilo tam? Kaj si vse delal?" "Ksj sem delal," je ponovil Sanln in se ime-jal; "kaj že neki . ... pil sem, jedel, včasih*sem tukaj kaj delal, včasih pa prav nič , , ." I z počet ka je bilo videti, da ne govori rad o sebi, tods ko ga je začela mati izpraševati, je nasprotno začel zelo veselo pripovedovati. Bilo je pa nekako čutiti, da mu je popolnoma vseeno, kako bodo sprejeli njegovo povest. Bil je nežen in pazljiv, vendar ni bilo v njegovem vedenju napram drugim nikdar čutiti, da bi bil napram domačemu človeku kaj bližji in intim-nejši, da bi ga ločil od vsega ostalega sveta in zdelo se je, da izhajata ta nežnost it} pazljivost od njega enakomerno na vse kot svetloba od sveče. Sli so na teraso ns vrtu in se usedli na stopnico. Lida se je zelo komodno vsedla za eno stopnico niže ln je čisto zase in molče prisluško-vsla, kar je govoril brat. Nejasno jo je zazeblo pri srcu. Z ostrim instinktom mladega dekleta je začutila, da je brat nekaj čisto drugega, kot si je predstavljala ona in se je sramovala ter je bila v zadregi, kakor da bi bil on tuj. Bilo je zvečer iri mehka senca se je polagoma spuščala naokrog. Sanin je prižgal cigareto in lahen duh po tobaku se je pridružil prijetnemu poletnemu vonju vrta. Sanln je pripovedoval, kako so ga metali valovi življenja sem ter tja, kako velikokrat je moral stradati, bloditi, kako se je riskirano udeleževal političnega boja in kako je to stvar pustil, ko se jo je naveličal. Lida je napeto dojemala in nepremično sedela; lepa je bila in malo čudovita, kot je vsaka mlada deklica v pomladnem mraku. Vedno bolj je postajalo Jasno, da je njegovo življenje, ki si ga je slikala z ognjenimi barvami, v resnici enostavno in vsakdanje. Nekaj posebnega je donelo v njem, česar Lida ni mogla dojeti. Sicer je pa fcilo zelo enostavno in dolgočasno in, kot se je zdelo Lidi, celo banal-no. Stanoval je kjer je pač bilo, delal je kar Je bilo, zdaj je delal, zdaj se je potikal, vse skupaj najbrž brez vsakega cilja; edino pil je rad in je dobro poznal ženske. V tem življenju seveda ni tičala* mračna in nesrečo oznanjajoča usods, ki bi jo rada videla sanjava Lidina ženska duša. Splošne ideje njegovo življenje ni imelo; nikogar ni sovražil in za nikogar ni trpel. Uhajale so mu take besede, ki so se bogve zakaj zdele Lidi kar grde. Tako jc Sanin mimogrede omenil, da Je nekoč bil v taki revščini in da Je tako zanosil obleko, da si je moral sam popravljati hlače. "Kaj znaš še šivati?" se je v užaljenem dvomu nevoljno odzvala Lida; tO se JI je zdelo grdo in ne moško. "Poprej nisem znal, ko Je pa bilo treba, sem se pa tudi naučil," je z nasmehom odgovoril Sanin in uganil, kaj Je čutila Lida. Dekle je lahno zmaknllo rameni in molčalo ter nepremično zrlo na vrt. Bilo Ji je tako, kakor da bi se bila zjutraj zbudila z mislijo na Poslovenil Stane Krašovec solnce in bi videla, da je nebo sivo in mrzlo. Tudi ^materi je bilo nekako težko. Nemilo jo^je dimilo, da ni sin zavzemal v družbi tistega odličnega mesta, kakor bi bila njegova dolžnost, da bi zavzemal kot gjen sin. Začela je govoriti, da se ne more v#č tako živeti, d* si je vsaj sedaj treba vse malo bolj pri lično urediti. Najprej je govorila previdno, ker se je bala, da ne bi sina užalila; ko je pa zapazila, da je ne posluša pazljivo, se je razjezila in začela v neumni #tarkini jezi kljubovalno trditi svoje, kakor da bi jo on nalašč hotel dražiti. Sanln se ni ne začudil, ne razjezil; delal se je celo, kakor da bi jo slabo slišal. Kakor da ne bi bilo nič, jo je gledsl s svojimi prijaznimi očmi in molčal. Odgovoril je samo na naslednje vprašanje: "Pa kako vendar misliš živeti?" "Kakor bo." Pri tem se je nasmehnil. Po njegovem mirnem, gotovem glasu in po svetlih, nepremičnih očih je bilo videti, da vsebuje ta beseda, ki ne pomeni za njo^ničesar, zanj splošen, določen in globok pomen. Mar j a Ivanovna je vzdihnila, nekoliko časa molčala in rekla: "No, tvoja stvar. Saj nisi več majhen. Vidva bi šla na vrt malo na izprehod; tam je zdaj lepo." "Pojdlva, Lida, res . . . Pokaži mi, kakšen je vrt," Je rekel Sanin sestri; "pozabil sem že, kako Je tam." Lida se je prebudila lz zamišljenosti ln tudi vzdihnila ter vstala. Sla sta eden zraven drugega po drevoredu proti sivi in že temnif zeleni globini. Hiša Saninovlh je stala na glavni ulici mesta; mesto je pa bilo majhno in vrt je peljal naravnost k reki, ki so se za njo že začenjala polja: Hiša je bila stara, graščinska, s sanjaviml, oluščenimi stebri in s prostrano teraso; vrt je bil pa velik, zarastel in teman kot temnozeleni oblak nizko nad zemljo. Ob večerih je bilo na vrtu strah in takrat se je zdelo, da blodi Um, v gošči in po prašnem podstrešju stare hiše, živ, star in žalosten duh. V gornjem nadstropju hiše so se nahajale velike, prazne, očrnele dvorane in sprejemnice; nu Kysem vrtu je bil pometen samo en ozek dre-voeed, okrašen samo s suhimi vejicami in tu pa tam je ležala kaklna pohojena žaba. Vse tukajšnje skromno in tiho življenje se je ugnez-dllo v enem samem kotičku. Tam, tik ob hiši, je bil posut rumen pesek, tam so bile pisane, kodrave gredice, posejane s cvetlicami različnih i „ . . . ■ _ barv, tam Je stala lesena zelena miza, ki so pri L 7 * Jc na mestu' Je se* nji poleti ob lepem vremenu pili čaj in kosili Cuj?no P^treslo. "Jaz Ves ta mali kotiček Je bil poln toplega, prepro- U, 1? S9 nlkomur nisem storil stega in mirnega življenja in se ni spajal z 'zleg*' ^^ ubil?" mračno krasnim, širnim in zapuščenim krajem, ki Je bil prepuščen naravnemu razpadu in neizogibnemu poginu. Ko je hiša izginila v zelenju in so ostala okrog Lide in Sanine sama molčeča, nepremična in zamišljena atara drevesa, kakor da bi bila živa, je Sanin hipoma objel Lido okrog pasu in jI rekel z nenavadnim glasom, ki ni bil ne pri jazen, ne hudoben: "Ampak krasotlca si postala! . . . Srečen bo tisti, ki se boš vanj prvič zaljubila Vročica je izprelctela od ijjegove mlšlčaste, skoraj železne roke po Lidinem gibčnem in nežnem telesu. Bila Je v zadregi, vztrepetala je in malo je manjkalo, da ni skočila nazaj, kakor da bi začutila, da se bliža nevidna zver. (8« nadaljuje.) r-- ure. STKUCK Df AO bj a bullet from a Jap snlpar after ho loapod from his Isndlng ersft, a V. 8. Marino (with face oblitersted bj censor's order) is dragfod up on dry land during our assault on Engebi Island on Feb. 17. Ths Leathoroocks aro crouchod low to avoid flrs from Japs hlding in beach pillboxes. "Saj sem vedela. Zato sem pri šla k tebi. Veš, ne zato, kakor Jeračeva." "Tega nisem rekel." "Pa so oni. Ah, naj mislijo, kar hoiejo. ^i me boš(J>ranil, Martin!" "Jaz? Zakaj bi te branil?" "Eh, ljudje so že taki. Saj veš, kako je." "Vem," je dejal Martin in prekrižal roke. "Naveličala sem se sveta, Martin. Kamor se pokažem, povsod kažejo za mano s prstom, Balan-tova Katarina! Povej, kaj sem jim storila?" "Veseli ji||£| "Veseli jih, veseli jih, da sem taka. Ljudje so zlobni." Tak povej mi, zakaj si prišla?" "Zakaj sem prišla? Ne bodi neumen, Martin! Rada te imam. Takrat sem te vabila s seboj. Denar sem imela. Vse bi bila zapravila s teboj. Tako lepe oči imaš. Nič hudega še nisi mislil. Če tl nisi hotel z menoj, sem te pa sama poiskala. Tudi tebe se ljudje boje." "Mene boje?" je vprašal začudeno. ' v -■"Seveda se te. Odkar sta se sprla z obetom, nimajo radi, da spiš pod njihovo streho. Pravijo. "No, kaj pravijo..." Martin Je postal radoveden. | "Da bi ti prav lahko koga u bil." Beli mecesen Ju i Kosak (Se nadaljuje.) "Smo že videli. Dobra bo za letos." "Jutri bomo sekali. Sneg bo padal." "Kakor hočeš." Pričeli so se odptavljati. Zunaj sn padale de-bele snehnke. "Jaz pojdem k Neži, tako ava m* /menili. Zjutraj pridem nazaj Kuhala bom," je dejala Ka-tanrtii in izginila v gozdu. Kje hte jo. vraga, iztaknili?" je dejal Mat t m /h.voljno "Naj ostane. Dolgčas bo. NI tako draga kot Jeračeva!" S h|i-1'avim smehom so se poalavljall. Malim j«- molče zaprl vrata ln čakal, ria hi npr avli puško. Tišina je puhajaia od zunaj hko/i bruna. Martin je aedel prt ognjišču in nalagal Veselo je prasketalo SliUI je. ZuAaj je potrkalo t;«,/dar— je pomislil in odprl vr ata Na prai/u m- r smehljala Ka tarina. To-le M-m našla Gotovo Je tvoja. Martin' Hitro jo M-vei puik, tn hotel zapreti viata "Ne zapiraj, Martin, z Nežo Še nisva govorili. Mraz je zunaj." Niti zavedel ae ni, že je vstopila Zapahnil je vrata in Jo gledal / resnim očesom. Sedla je k <»gnju. "Lepo je prt tebi, Martin' Kako lepo gori! Zunaj pada sneg." V blesku žarečih polen so lesketale oči zapeljivo. "Martin, ali ti koga mrziš?" Začudeno je odprl oči. "Koga? Ne, nobenega človeka ne mrzim!" "Tudi mene ne?" "Zakaj bi te?" "Tako. Neradi se srečujejo s teboj ponoči." Martin je povesil glavo. Bridko ga je zadelo. Poznal je ljudi, toda tega ni pričakoval. V strašni tišini se je čutil še bolj osamelega.^ Uprl je oči vanjo. H "Kdo je to pravil?" "Povsod sem slišala." "In ti se me nisi bala?" "Jaz?" Bell zobje so se odkritosrčno smehljali. "Jaz, tebe, bala? Tako si dober, Martin!" 'Dober? Jaz nič ne vem, kdo Je dober, kdo ni. Kaj meni mar za to." "Vidiš, to sem mislila. Ta ne mrzi nikogar, sem dejala, ko sem šla." "Čudna Ženska si," je dejal Martin ter jo pogledal v svitu ognja. Telo je bilo še vedno mladostno. 'Svet sem gledala. Oh, kako sem se ga nagledala." _^Balantu se včaalh meša. V je- sen i sem bil pri njem." Tisti hip se je nečesa domislil. "Zasmejal se je. "Glej ga vraga! Dejal je, da ga midva okradeva!" Oba sta se zasmejala. • "Meša se mu, čisto meša; Kar je pokupil srebra, na tem sedi. Ti se mu prikazuješ, s hudičem." ' "Kaj bi se mu ne. Lepo je rav nal z menoj. Takrat, ko sem ga zasovražila zaradi tistega hlapca, lepega fanta, me je bil z motiko. Do golega me je slekel gori v kamri in tako bil, da sem izgubila pamet. To je živina, ne človek!" "Huda jeza ga ima. Zdaj je ves izgubljen." "Ne, njemu ne bom nikoli odpustila, dokler bom živela. Peklenske muke bl mu privoščila. Uduši naj se v svojem srebru, počasi, da bo vedel, kako se po-ginja. Satan, kupil me je, mlado, tako mu je prijalo. Ker ga nisem mogla imeti rada, me je hotel prisiliti. Z nogo mi je stopil na srce. Z okovanim čevljem. Tl me moraš imeti rada, moraš/ je kričal. Meni pa je zmanjkalo sape. Na glej, še se pozna. Odpela se je ln razgalila prsa. Pod grudi so se poznali utisi. . "Lažeš!" je dejal Martin. "Bog mi je priča, Martin! Veliko sem lagala, zdaj ne lažem! Dokler bom dihala, ga ne Izpustim. Do smrti ga bom trpinčila." "Jaz bi nikoli ne mogel tega," je dejal Martin, zroč v bledo jezo njenega obličja. Nekaj časa je molčala, nato se je umirila in bila je vsa druga. "Nočem ti tajiti, Martin. Veliko sem živela, po mestih sem se klatila. Kadar mi je dal denarja, sem ga zapravila. Jaz moram včasih znoreti, kakor pravijo. Matere, očeta nimam več, domov ne smem, doto je požrl Balant. Rečem ti, da me je včasih tako sraip, da se še pred božjo Mater ne upam." "Kaj misliš zdaj?" "Pri tebi ostanem. Kuhala ti bom. Kadar ne bova imela denarja, pojdem k njemu." Martin je dejal, da sam ni vedel kako: "Njegovega denarja ne maram!" "Saj ti ne bom povedala, Martin. Hvaležna sem, če lahko ostanem pri tebi." Dolgo jo je gledal. Zmajeval je z glavo: "Vraga, Balant je videl skozi noč." Ko se mu je porodila ta misel, je dejal še en-krst odločno: "Ostani Katarina, pri meni ne bodo kazali za tabo. Le to mi moraš obljubiti, da ne pojdeš več k njemu po denar." Prejšnja zvita priliznjenost se ji je vrnila. "Obljubljam!" je dejala tiho. "Tam pri ognjišču ti poste-ljem," je dejal. *F ? Smehljaje se ga je gledala od strani. Pogasil je ogenj, da je žerjavica mirno tlela. V temi se ga je oklenilo dvoje želečih rok. * "Martin, jaz sem mlada. Zakaj seme bojiš? Moraš me imeti rad. Moraš! Ubij me, kakor ubiješ srrto." . v "Katarina!" je zašepetal Martin vroče. Dvoje življenj se je strnilo. Žerjavica je umirala.. . Pod Mokrico so pele sekire. Visoke smreke, vedno uprte v nebo, so v onemoglem obupu rušile vse pred seboj, kadar so padale na zemljo. Ko so jih obelili, so ležale kot neveste. Zunaj po dolini pa je pokrival zemljo globok sneg. Pozno tt je vračal RevS mesU, kjer je nabiral sta^J "Mora se vrteti, mora se'1 premišljal. "Zakaj se vrti £ lja, zakaj zvezde?" Zadovoi^ se smehljajoč je postajal i 'Težo jim moram vzeti RS no se bo vrtelo. Težo, toJelJr Uprl je oči v jasno neb? * seboj. "Potem bomo vedeli Z ko gredo božja kolesa." Preden je začel gaziti nsvkrs. ber, je zaslišal težko vzdihov^ nje m čuden jok, kakor bi Vekl la žival. Utihnilo je in zopet Dn* čelo Tako je bil »topljen v L sli, da sprva ni hotel verjeti "Vraga, mar prav slišim?" 1 "O.. .o... oh," se je oglasilo. Kdo pa je?" Stopil je v tl8l0 plat. Zagledal je v snegu žensko kt je zgrešila pot. Posvetil je "Jeračeva!" "Pomagajte!" "Kako si pa sem zašla? Kai na U fant?" Začudeno je g^J Revež fanU, ki je stal poleg J vlekel žensko za roko. 1 "Mo. . .oj je, mooj. Tak po omagaj! Ubil me je." Vila se je v težkih krčih, po sencih je tekla kri. 'To je tvoja mati, a.. a?" "A ti, a ti!" je s težavo izreke fant. r Revež jo je vzdignil, toda ho-diti ni mogla več. "Primi jo za noge!" je ukazoval ter mu poka-zal, kaj naj stori. Počasi sta jo nosila po globo-kem snegu, tako se je vzpenjalo telo, da sta jo komaj obdržala (Dalje prihodnjič.) Razni mali oglasi OGLAS—Dobiti želim priletno od 50 do 55 let staro žensko, Slovenko, za domača hišna dela na mali farmi Drugo se pogovorimo pismeno. Pi. šite na naslov: Fr. O.—Box 593, Dillonvale, Ohio. _(Adv.) DELO DOBI postaran moški v pe-kariji. Dobra plača, kratke ure in lahko delo po dnevu. H. W. Heine-man, 821 E. 79th s{. Ali ste naročeni na dnevnik "Proeveio"? Podpirajte svoj list! v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiaka vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI . ... Vsa pojaanila daje vodstvo tiskarne .... Cene smerne, unijsko delo prve vrst« Pišite po informacije na naslov: SNPJ P R! N T E RY . 2657-59 S. Lawndale Avenue • - Chicago 23. Illinois TEL. ROCKWELL fe sklope U. rodno konvencijo ao lahke narod m Ust Prosvslo la Jf-f^T.!?^-™* •*» Pet članov ia ooo družino k oni narod IZTtJl? ^T?4* ***** m ■» člane ali nodlana M.00 ss S.Jv^Tf^lia!?* f® ** asosmentnllJOss EtS^LT 25 to P*41^ k »aročnlnL Torej sodaj ni vsroka. rs& mj- Ust Prosvota Jo vaša lastnin« la 0o1ovo jo » vsaki drušini nekdo. M rad lial vsak dan. ^kor Wtro kateri teh članov preneha biti član uSnJ ^ " ""TJLP^6 0(1 dru4in® ** *» «aht«vel saifa svoj list ^^F"*1™61** 18 družine, ki Je tako skupno oaročona na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprsvništvu lista. d°pUČ*tJ doU**> U^u Prosveta. Ako tegs ns , •tort. tedaj mora upravništvo znižati datum sa to vsoto naročniku. H«*u Prosveta Jot Za ZdruL država in rTsnailo ff tt 1 tednik In . S tednika In I tednike ln____tM KUHARSKA KNJIGA 6 13 tednik io Rec of Ali Nations i tednike In I tednikov in 2.TA Zrn Evropo to CEPTI VSEH NARODOV donorjs sli išo lastnina. priložita M«**, Order v Ust ki Je NOVA IZDAJA STANE SEDAJ ^SOSVETA. BNPJ. mi Se. Lotvndalo Avo. CMcaoo ta. m. KnJIfl k trdo vezana in ima 821 strani Recepti ae napisani v a ne loškem Jedkaj tudi v loslln naroda, ki mu Je kaka Jed i> e na vadi. Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo kuntnje In se hočejo v njem čimbolj i/vežbett izpopolniti. ki sa pripišite in Naročite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. Si« Woai llth Street York 11 N Y MANt A lOlOIM would »»O« tha mm lo this photo Tfc*'ro ***** aartgnod lo romovins dati huUdlnns M Analo. llaly, by Uta oo« n