XXI. glavna skupsčina ,,Zaveze" v Mariboru. (Konec.) Koiieert. Eoncerti ob BZavezinih" skupščinah so zmeraj nekaj težavnega, ker ni mogože, da bi bilo več skupnih vaj — dirigent se mora zadovoljiti z eno samo in porabiti mora vso stojo spretnost, da mu koncert uspe, kar se tudi zgodi, ker ni nikjer tako izbornega pevskega materiala kakor med učiteljstvom. Delo pa bi bilo olajšano dirigentu in zboru na ta način: Takoj, ko se zve, kje zboruje prihodnje leto BZaveza", dotično okrajno učit. društvo določi dirigenta — ako že ni izbran od deželne organizacije kakor n. pr. na Štajerskem — in vzpored. Izbrane pesmi se morajo pevci in pevke n a u 6 i t i do zadnje pičiee na pamet, da tudi pri koncertu nastopijo b r e z n o t. Dirigent ima potem tisto jutro pred koncertom skupno vajo, kjer stori glede dinamike in izgovora zadnje poteze. Prej pa še prepotuje svoj okraj ter potom manjših krožkov naštudira pesmi. Pri sests»vi vzporeda se je ozirati na lažje skladbe, zlasti na narodno pesem. Tako postane vsak naš koncert nekaj popolnega: vzor glasbenih priredb. Tudi mariborski koncert je uspel prav lepo. Zanimanje zanj je bilo splošno, saj je bila dvorana napolnjena do zadnjega prostora. Malone vse, kar je v Mariboru slovenskega, je prišlo poslušat. Eoncert je pričal, da so nastopile same izborne v glasbi dobro izvežbane sile, ki jih je redkokdaj slišati pri enakih prilikah. Ljubko in iino niansirana sta bila mešana zbora Jos. Pauknerja, ki sta občinstvu jako ugajala. Njun slog je preprost in prikupljiv. — Moški zbor je pel dve skladbi, ki sta po vsebini težko izvedljivi. Nam je najbolj ugajala Adamičeva BFranica" — skladba, ki je polna krasot. Moški zbor jo je pel z najlepšim uspehom. V F. S. Vilharjevem BNa Ozlju gradu" je zopet moški zbor pokazal od- lično spretnost Zmagal je velike težkoče moderne kompozicije s precejšnjo sigurnostjo in lepim podaTanjem. Da sta se odlikovala tov. Pavla Gotzlova s svojim krepkim sopranom in tov. Fran E u b a r s polnodonečim baritonom, ni nam potrebno posebno naglašati. Dve sijajni točki glasbenega vzporeda sta bila samospe? za sopr. gdč. tov. Sch-e1 i g o y e in koneert na gosli tov. Fr. S e r a j n i k a. Prva je pela Ant. Nedvedovo: BPogled v nedolžno oko" tako dovršeno, lepo, milo, jasoo in labkotno, s polnodonečim glasom, rekli bi tako slikovito, da je petje odgovarjalo onim čuvstvom, ki jih nepozabni skladatelj ni mogel vseh položiti v note. Občinstvo se ,je divilo nad krasoto čistega, zvonkega in prožnega glasu izborne pevke. Gdč. tov. P i r k m a j e r j e v a jo je jako diskretno spremljala na klavirju in podvajala draženost mične slovenske pesmi. Zaradi navdušenega priznanja poslušalcev je dragevolje ponovila pevka to točko koncertnega vzporeda in žela zopet glasno pohvalo. Druga sijajna glasbena točka je bil violinski koncert tov. F. Serajnika, našega znanega goslarskega virtuoza. Igral je L. van Beethornov opus 61. (Eoncert za gosli) z njemu lastno dovršenostjo, nežnostjo in izurjenostjo, da nam primanjkuje besed, ki bi primerno in po zaslugi oeenile izvajanje posameznih odstavkov klasične te kompozicije. Po obširnem prvem delu BEoncerta" je bil priljubljeni naš mojster najživahnejše aklamiran. Igral je potem še drugi obsežni del Beethovnovega koncerta z enako fineso, in težko nam je soditi, kateremu delu bi dali ptvenstvo, kar se tiče igralnih težkoč, premišljene interpretacije, živahnosti in milobe poedinih, večkrat in v raznih oblikah se ponavljajočih glasbenih fraz y enoglasni, dvoglasni in večglasui modulaciji na najnižji in najvišji leži. Za redki užitek je bilo občinstvo tov. F. Serajniku jako hvaležno, kar je pričalo, najživahnejše ploskanje, ko je zaključil z dvema staccato-akordoma svoj nastop. Tov. Serajnika je spremljala na klavirju tov. gdč. Schreinerjeva. Pošlušati njeno igranje — to je bila prava slast. Pevovodja B. Vrečer nam piše: BSam igram klavir že dvajset let, a v tej dobi nisem imel tolikanj žilavosti in vztrajnosti, da bi spravil svojo igro do iste tehnične višine nego gdč. Schreinerjeva, ki sem jo imel priliko občudovati že vdrugič. Poudarjati moram, da med štajerskim učiteljstvom ni druge spremljevalke na klavirju, ki bi mogla uspešno slediti Serajnikovim izvajanjem. In s tem je povedano vse." V zgodovini ufiiHjskega zborovanja — tako piše nNarodni Dnevnik" — bo ta pojav glasbene izobrazbe naših pijonirjev ljudske prosvete zapisan z lapidarnimi potezami. Po koncertu se je pričel prav živahen ples, dasi je bila precej občutna vročina. V bratski ljubezni se je radovoljno prezirala ta neugodnost. Skoro do ranega jutra je trajala zabava y vsi presrčnosti. ftlarno zbororanje. Dne 16. t. m. se je vršilo glavno zborovanje BZaveze" v veliki dvovani BNarodnega doma". Vsi sedeži v dvorani polni, stojišče polno, galerija polna. Prelep, dvigajoč pogled! V prvib vrstah gosti in dragi tovariši čehi in Poljaki, po dvorani in na galeriji skupščinarji, na odru upravni odbor. Vseh udeležencev smo našteli 600. Ponosno število! Dokaz naše moči, našega edinstva. Oeški in poljski učitelji, ki so jim skupščinarji priredili najpresrčnejše ovacije, so nam čestitali na taki popolnosti naše organizacije. — Letošnja glavna skupščina je dokazala, da nas ne razdruži nobena sila več. Stojimo trdno kakor skala! Odtod tako perfidni in hudobni napadi klerikalnega časopisja. Mi vstajamo — a vas je strah! PredsedaikoT pozdrar. Predsednik tov. L. J e 1 e n c : Slavni zbor! Pomenljivo slavje praznuje letos avstrijsko učiteljstvo. Dne 14. maja letos je minilo 40 let, kar je sankcioniral naš vladar sedaj veljavni šolski zakon. Naš šolski zakon je svetel mejnik v ljudskošolski zgodovini, in vsak objektiven zgodovinopisec Ijudskega šolstva mora ločiti šolstvo avstrijskih narodov do leta 1869. in odtu dalje. Žalostno je bilo stanje ljudskega šolstva do 1. 1869. v vseh avstrijskih narodih, posebno v Slovencib. Ljudske šole so bile kaj redko posejane po slovenskih zemljah. Nahajale so se le po večjih krajih, podrugod je bivalo Ijudstvo brez vsakega pouka, brez najmanjšega znanja, brez vsake izobrazbe. Bilo je zanemarjeno, neuko in nevedno v vseh kulturnih strokah. 0 učiteljskem stanu kot takem v isti dobi niti govoriti ne moremo. Šolski zakon je šele ustanovil učiteljski stan. Prejšnji učitelji so bili farovški hlapci in mežnarji, ki so opravljali v resnici hlapčevska dela najnižje vrste, in le postransko opravilo jim je bilo, da so utepali abecedo v glavo nežne mladine. Njihova izobrazba je bila na nizki stopnji: manjkalo jim je splošnegs, še bolj pa strokovnega znanja. Zato se o kaki metodi pri pouku po pedagoških načelih ne more govoriti. ^Drillmethode" je bila v polnem cvetju. Šolstvo in učiteljstvo je ječalo pod vrhovno oblastjo krive palice. (Tako je!) V takih razmerah je izkijučen vsak napredek. Treba je bilo v prvi vrsti streti oblast duhovske gosposke nad šolstvom in učiteljstvom. Zahteva po preosnovi šolskega zakona je postajala med avstrijskimi narodi veino glasnejša posebno od 1. 1866., ko ;je Bisinarck po nesrečni bitki pri Kraljevem Gradcu izustil krilate besede, da je pruski učitelj porazil avstrijsko armado. Tej splošni zahtevi se ni mogel ustavljati nibie več, niti najkonservativnejši elementi. In vstal je mož lepih idej, širokega obzorja ter predložil državnemu zbom načrt šolskega zakona, ki ga je z velikim navdušenjem sprejel, naš vladar pa sankcioniral 14. maja 1869. Ta plemenit mož je bil tedanji naučni minister dr. pl. Hasner. Da proslavimo veliko delo tega velikega moža, smo se zbrali tudi mi slovenski učitelji k danačnjemu zborovanju. S tem dnevom je nastopila nova doba avstr. ljudskemu šolstvu. Ni moj namen, da bi gororil dalje o lepem razvoju in velikanskem napredku ljudskega šolstva med avstrijskimi narodi sploh in o nas Slovencih posebe, saj bodeta to gotovo storila slavnostna govornika. Eakšno stališče 80 zavzele klerikalne stranke med vsemi avstrijskimi narodi naprara novemu šolskemu zakonu? Eratko povedano: sovražno! Bimski papež je prvi zlomil palico nad njim ter ga proklel. Slovenska dubovšfina je grmela z lec proti šolskemu in drugim osnovnim zakonom ter klieala svojim vernim ovčičem: BS tega sv. kraja vas odvežem pokorščine do teh postav." (Bes je!) Eakor so bili od začetka, tako so še sedaj naši klerikalci nasprotniki šolskemu zakonu, in sicer iz enega in edinega vzroka, ker se je z njim odprla pot k izobrazbi in omiki, pot h kulturi v najubožnejšo kočo. Vedo pa, da izobraženo ljudstvo začne misliti s svojo glavo in kjer se zgodi to, odklenka klerikalnemu paševanju. Nasprotuiki so šolskemu zakonu, ker temelji na svobodni in napredni podlagi, ker so sovražniki vsemu, kar se imenuje svobodno in napredno. (Tako je!) Eričeč zgled te trditve je dejstvo, s koliko brezmejno strastjo in vehemenco preganjajo na Eranjskem klerikalci narodno in napredno učiteljstvo, združeno v BŽavezi"| A motijo se, če mislijo, da bomo upognili svoje tilnike. Mi ostanemo trdni in zvesti svojemu prepričanju, prosim Vas le, dragi tovariši in mile tovarišice, ki stanujete v tem oziru t srečnejših slovenskih kronovinah, V a š e m oralne pomoči! Povzdignimo danes skupen glas, ki naj odmeva širom naše domovine, pa tudi tja gori v višje kroge, da najodločnejše protestujemo proti nezaslišani persekuciji narodnega in naprednega učiteijstva na Kranjskem. (Plo8kanje.) Vsem, ki ste prihiteli od vseh strani slov. zemlje k XXI. glavni skupščini, moj presrčen pozdrav! BDobro došli!" kličem tudi vsem dragim in milim gostom neučiteljem, ki ste prišli k našernu zborovanju. S tem kažete simpatije našemu stanu; Vaša navzočnost nam pa tudi izpričuje, da veste ceniti veliki pomen in važnost Ijudskega šolstva posebno za slovenski narod in da Vam je na srcu njegov napredek in krepak razvoj. (Burno ploskauje.) Prav pospbno me pa veseli, da imamo tudi letos med seboj vrle zastopnike vzornega češkega in poljskega uciteljstva. (Burno, dolgotrajno ploskanje.) Meni se vidijo obiski in sestanki ljudskega učiteljstva raznih slovanskih narodov prav pomenljivi in važni. Ni dolgo tega, da smo se poznali le po deželah, po duhu in srcu smo si bili tuji. V zadnjih letih se je obrnilo to na bolje. Začeli smo učitelji slovanskih narodov prirejati sestanke; vrše se medsebojni obiski in tu se spoznavamo boljinbolj. S tem polagamo temelj slovanski vzajemnost, in kdo lahko ftori več za njo, nego ljudski učitej? Želeč, da bi bili naši poseti vedno pogostejši in udeležba pri njih vedno večja, kličem Vam, dragi slovanski Jbratje in bratje po zvanju, navdušeni: Na zdar! Živeli 1 (Ponovno burno ploškanje.) Veseli me tudi, da iraam priliko pozdravljati v naši sredi zastopnike rrle slovenske akademiške mladine. (Ploskanje.) Z roko v roki hočemo skupno delovati med narodom za njega moralni in materialni prospeh. Kličem vam: Živeli! (Ploskanje.) S tem otvarjam XXI. glavno skupščino Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev". Po predsednikovem nagovoru so skupščino pozdravili razui zastopuiki, in sicer najprej v imenu mariborskega okr. učit. društva tov. Avgust P o ž e g a r , poudarjajoe, da ni bilo mogoče pozdraviti došlo učiteljstvo tako, kakor bi želeli, zakaj mesto se nahaja na skrajni periferiji, kjer vlada naduti sosed Neraec. Svoj govor je osnoval na imenu kraja, kjer zborujemo. Mar—i—bor. Tov. Jos. 0 e r n y prinaša pozdrave 8000 čeških tovarišev, tov. St. N o w a k pozdravlja v irnenu poljske učiteljske zveze, a tov. M. H a j n y iz Moravske zagotavlja slovensko učiteljstvo, da tudi njemu zasije lepše olnce, ker uči zgodovina, da naravnim zakonom ni moei staviti zaprek Dr. Ž e r j a v pozdravlja zbrano učiteljstvo v imenu narodno-napredne stranke slovenske, ki bo morala poseči tudi po najskrajnejšem sredstvu, da pribori učiteljstvu ugodnejše stališče. — Dr. V. E u k o v e c je izvajal, da zborovanja BZaveze avstr. jugoslov. učit. društev" zbujajo v našem javnem življenju od leta do leta večjo pozornost. Vaša organizacija si je izvojevala ugled, ki se ga po pravici veseli učiteljstvo, ki vidi v združitvi najboljše orožje v boju za svoj dostojen obstanek. Akoravno je pa vaša zveza samo stanovska organizacija, veseli smo te tudi izven nje stoječi činitelji, ki nam je napredek našega naroda pri srcu. Dobra šola in dobro ufiiteljstvo nam je jamstvo za dvignjenje ljudstva v prosveti in gospodarstvu. . Narodna stranka na Štajerskem, v katere imenu mi je čast vaše zborovanje pozdraviti, je po svojem programu in po svojih dejanjih bila dosedaj zaščitnica šole in učiteljstva; nikdar se ni obotavljala to javno priznati ter bo ostala na istem stališču vbodoče. Vse to pa brez vsakib drugih ozirov, temveč le iz trdnega prepričanja, da narodna korist zahteva bujno se razvijajoče šolstvo in zadovoljno ufiiteljstvo. Da bomo z združenimi močmi na polju šolstva napredovali, je pa v veliki meri odvisno od medsebojnega zaupanja in trdnih stikov. V tem slučaju bodo vsi odlof.ujoči činitelji morali izprevideti, da naši napori niso umetni iu ne koristolovni, ampak smotreni. V neugodnem času, ko so gotovi krogi začeli sistematično poniževati našo narodno šolo in učiteljstvo, je živahno delovanje vaše zveze tem bolj potrebno in bo to činiteljem, ki bodo vaše težnje zastopali v zakonodajnih zastopih, opora v njihovem delu. Naša šola ne sme trpeti škode, našemu učiteljstvu se ne sme kratiti dostojna eksistenca, to geslo bomo morali, kakor vse kaže, ravno v najbližji bodoenosti vztrajno poudarjati. Kar se moje osebe tiče, ne morem misliti, da bi moglo učiteljstvo o mojih nazorih in smotrih glede šolstva biti v dvomu, ker si nismo tujci. Kličem vam torej, delajmo neprestano za procvit našega slovenskega šolstva!" — Dr. I. S r n e c nazdravlja došlemu učiteljstvu in gostom v imenu mariborskega slovenskega prebivalslva. a koleginja I. Mehletova prinaša pozdrave ruskega učiteljstva v upanju, da pohiti. tudi slovensko učiteljstvo na ruska tla, kakor so letos dohajali ruski učitelji na Slovensko. — Akademik I. W e i x 1 pozdravlja v imenu slovenskega radikalnega dijaštva in tov. Pesek v imenu BZveze slovenskih štaj. izobraževalnih društev." Po pozdravih je govoril najprej prof. dr. Ljudevit P i v k o o štiridesetletnici državnega šolskega zakona. Njegov govor priobčimo prihodnjič v celoti. — Za njim je razpravljal o istem predmetu tov. Engelbert G a n g 1. Tudi njegov govor objavi naš list v celoti. Predsednik tov. L. J e 1 e n c zahvali oba poročevalca za referat ter zaključi glavno zbo- rovanje ob eni uri. * * * Omeniti moramo, da je skupščinarje pred glavnim zborovanjem v dolerjih prostorib BNarodnega doma" v imenu pripravljalnega odbora pozdravil tov. Davorin L e s j a k. Štajerske tovarišiee pa so delile med zborovalce lepe dehteče šopke. Hvala jim za ljubeznivo pozornostl Konstltulranje nprarnega odbora. Takoj po glavnem zborovanju se je sešel upravni odbor na sejo, kjer se je sestavil tako-le : predsednik: L. J e 1 e n c ; I. podpredsednik: Anton Berginec; II. podpredsednik: Anton G n u s ; I. tajnik: Andrej B a p e ; njegova namestnica: Iva S a b a d i n o v a ; blagajnik: Fran L u z n a r ; njegov namestnik: Vilibald R u s. — V upravnem odboru sta razen že zadnjič navedenih upravnih odbornikov tudi še ravnatelj M. J. N e r a t ter tov. E. G a n g 1 kot urednika BZaveznih listov. Upiavni odbor je izrekel zahvalo tovarišu Francu E o c b e k u , ki je bil član odbora od ustanovitve BZaveze" ter je ves čas deloval z vnemo in uspehom za koristi učiteljstva. Banket. Na okusno prirejenem banketu je govoril prvo besedo tov. J e 1 e n c , ki je nazdravil mariborskim Slovencem. Zahvalil se je za napitnico dr. E o s i n a, ki je izrekel željo, da naj nZaveza" zopet pride v Maribor, kjer zboruje danes že tretjič. — Tov. Janko L i k a r govori o razmerah kakršne vladajo sedaj zlasti na Eranjskem, ter želi pomoči slovanskega učiteljstva. To mu obljubi tov. Jos. G e r n y , ki lepo govori o kulturni moči učiteljstva. — Tov. Avg. P o ž e g a r napije predsedniku in njegovim marljivim sotrudnikom ter vsemu ostalemu občinstvu. — Tov. M. H a j n y dviga časo na zdravje slovenskim učiteljicam, tov. Lovro P e r k o pa se spominja v vznesenih besedab tov. N e r a t a, ki mu napravijo vsi prisotni presrčno ovacijo. Bazstanek. Skupščinarji so se začeli razhajati. Nekateri so šli na planinske izlete, kakor so bili označeni v našern listu, večina pa se je vrnila domov — na delo med Ijudstvo! Brzojavni in pismenl pozdravi. Braslovče: Osebno zadržan pozdravlja in želi mnogo uspeha E o r u n , podpredsednik eksekutive narodno-radikalnega dijaštva. Dornberg: Bolan. Nemogoče priti. Pozdravljam. Živeli! Vodopivec. Kragujevac (Srbija); Tisoč srčnih pozdravov vsem zborovalcem, zlasti pa Dimniku, Ganglu, Eežku, Jelencu, Žegi, Černemu, Šustru, Hajnemu pošilja vsekdar vsem vdani Jovan P. Jovanovič. Krapina: Naprednemu slovenskemu učiteljstvu pošiljamo iskrene pozdrave v trdnem prepričanju, da pod nikakim pogojem ne zapusti zastave napredka! Odposlanstvo mesta Ljubljane na Gajevi slavnosti: Hribar, Mayer, dr. Novak, dr. Š v i g e 1 j , Janko B 1 e i w e i s. Ljubljana: Pozdravljamo Vaš parlament, ker visoko cenimo delo učiteljstva v šoli in izven šole, posebno na gospodarskem polju. Zveza slovenskih zadrug. Polšnik: Vsem cenjenim zborovalcem XXI. glavne skupščine naše BZaveze" najpresrčneje pozdrave! Živeli! So možje med nami še čuječi! Je med nami še delavnih mož! Ti ne dado roke slepi sreči, in če prav vihti se ostri nož! Mi korakamo po svoje mirno pot naprej naprej! Jasoo, vedro čelo moje bilo je in bo poslej! Zaostali Vekoslav L i 1 i j a. Sežana: Neustrašeno naprej po začrtani poti! Pozdrav! Učitelji-vojaki. Spljet: Savez dalmatinskih učitelja pozdravlja skupštinu, želeč joj sretan uspjeh. Tolmin: Eot delegat, žal, zadržan. V duhu z Vami. Imenom tolminskega učiteljstva iskrene pozdrave! Eutin,Eašca. Volčji vrh: Zbranim kolegialen pozdrav. Živela organizaeija! Armin G r a d i š n i k. Zagreb: Hrvatski pedagoško-književni zbor najsrdačnije pozdravlja dične članove slavne škupštine uz vruču želju, da im rad bude na diku i ponos. Živili! Martinovi6, predsjednik. Zagreb: Skupštinu pozdravlja i želi uspješan rad! E i r i n, predsjednik BSaveza hrvatskih učiteljskih društava". Zagreb: Srdačno pozdravljamo slovensku braču i njihove češke i poljske goste! Sretaa uspjeh! Živjeli! Na zdar! Uredništvo BNapredka": Basariček, Trstenjak. Žalec: Zaradi bolezni svoje žene zadržan se udeležiti najimenitnejšega praznika zavednega slovenskega učiteljstva, kličem vsem zbranirn: Vztrajajmo pri težavnem delu za mili naš rod in zmaga bo naša! Petriček.