245 • 142 (2025) 3-4 Prikaz knjige UDK: 343.54(049.3) SPOLNO KAZENSKO PRAVO: OD STAREGA VEKA DO DANAŠNJEGA KAZENSKOPRAVNEGA OBVLADOVANJA SPOLNOSTI Damjan Korošec, Sabina Zgaga Markelj, Vid Žepič: Spolno kazensko pra- vo: od starega veka do današnjega kazenskopravnega obvladovanja spolno- sti. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2024, 900 strani. 1 Od spolnega občevanja Kaligule in Marka Lepida do varnostnega ukrepa prisil- ne kirurške kastracije v nacionalsocialističnem spolnem kazenskem pravu. Od nenaravnih spolnih praktik in nečistovanja do virtualnih posilstev na spletu. Od »penisnih propelerjev« do brutalnih spolnih zlorab in nekrofilije. Da je vse te ko- čljive teme mogoče strokovno prepričljivo in znanstveno dovršeno načeti v eno- tnem delu, dokazuje nedavna izdaja monografije Spolno kazensko pravo: Od sta- rega veka do današnjega kazenskopravnega obvladovanja spolnosti avtorjev prof. dr. Damjana Korošca, doc. dr. Sabine Zgaga Markelj in asist. dr. Vida Žepiča. Monografija, ki je predmet te recenzije, je duhovna naslednica monografije Spolnost in kazensko pravo: od prazgodovine do t. i. modernega spolnega ka- zenskega prava iz leta 2008. Vendar pa ne gre preprosto za tu in tam izpopol- njeno novo izdajo. Prenovljena monografija predhodnico odločno prekaša po obsegu, saj se razprostira na kar 899 straneh. Tudi v vsebinskem smislu gre za temeljito nadgradnjo in razširjen prikaz spolnega kazenskega prava, vključno z njegovim razvojem, s poudarkom na slovenskem in nekaterih drugih izbra- nih kontinentalnih pravnih redih. To pomeni, da avtorji redno vlečejo vzpo- rednice med določbami Kazenskega zakonika (KZ-1) 2 ter nemško, avstrijsko, hrvaško, špansko, francosko, švicarsko in finsko zakonodajo. Knjiga je razdeljena na pet poglavij. Uvodu sledi poglavje, ki zajame zgodo- vinski razvoj spolnega kazenskega prava vse od Sumerskih pravnih zbirk do 1 (26. 1. 2025). 2 Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 – popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP, 16/23 in 107/24 – odl. US. 246 • 142 (2025) 3-4 Jan Stajnko Kazenskega zakonika Socialistične Republike Slovenije kot federativne eno- te Jugoslavije iz leta 1977. Prav ta del monografije se še posebej izkaže kot prava zakladnica širjenja (pravnega) obzorja in splošne razgledanosti. Tako na primer preseneti, da že Lex Iulia iz 18. leta pr. Kr. spolno kazensko pra- vo postavi v vlogo garanta učinkovite prokreacije. 3 Da ne govorim o izročilu rimskega zdravnika in filozofa Galena, po katerem lahko ženska zanosi zgolj v primeru spolnega vzburjenja. 4 Pozornost pritegne tudi zgodovina kanonske- ga koncepta »mesenega dolga«, ki se v kazenskopravno izročilo usidra tako trdno, da posilstvo med zakoncema ni kaznivo tudi v kontinentalnih pravnih sistemih druge polovice 20. stoletja (vključno s Kazenskim zakonikom FLRJ iz leta 1951). 5 Ob takih pestrih vpogledih pa poglavje razgrne tudi širok nabor kazenskopravnih dobrin, ki jih je spolno kazensko pravo ščitilo v različnih zgodovinskih obdobjih. Za domačo prakso najzanimivejše in hkrati najobsežnejše je tretje poglavje, ki podrobno prikaže glavne problemske sklope sodobnega spolnega kazenske- ga prava. Avtorji najprej namenijo pozornost kazenskopravnim dobrinam in konceptu spolnega ravnanja. Koristnosti tega dela razprave ni mogoče dovolj poudariti, saj med drugim zajame problematiko (ne)znatnosti oziroma (ne) resnosti spolnega pomena ravnanja. 6 Prav plahnenje spolne kvalitete ravnanja je lahko ločnica med kaznivim in nekaznivim vedenjem. Tako je primeroma nemško Zvezno vrhovno sodišče (Bundesgerichtshof – BGH) zanikalo obstoj spolnega ravnanja oziroma njegovo znatnost, ko storilec brizga seme po oble- ki žrtve, pa pri tem ne pride do stika semena s kožo. 7 Slovenija je podvržena drugačnim (glede na zadnje premike na področju spolnega kazenskega pra- va verjetno manj tolerantnim) kulturnim dojemanjem spolnosti kot Nemčija. Zato bi bilo zanimivo videti, kakšno stališče bi v podobnem primeru zavzela domača sodna praksa. V nadaljevanju tretjega poglavja se avtorji sistematično lotijo spolnih deliktov in pri teh opozarjajo na pasti spolnega kazenskega prava, hkrati pa primerjalno prikažejo različne zakonodajne rešitve ter njihove prednosti in slabosti. Bralca popeljejo vse od spolnega prisiljenja in posilstva (kjer je posebne pozornost med drugim deležna vloga prisilitvenega ravnanja znotraj zadevnih deliktov) ter spolnih zlorab polnoletnih oseb (vključno s problematiko zlorabe položaja) 3 Damjan Korošec, Sabina Zgaga Markelj in Vid Žepič: Spolno kazensko pravo: od starega veka do današnjega kazenskopravnega obvladovanja spolnosti. Uradni list Re- publike Slovenije, Ljubljana 2024, str. 59. 4 Prav tam, str. 77. 5 Prav tam, str. 91–92 in 145. 6 Prav tam, str. 217–228. 7 Prav tam, str. 223. 247 • 142 (2025) 3-4 Spolno kazensko pravo: Od starega veka do današnjega kazenskopravnega obvladovanja ... in otrok, vse do obprostitucijskih kaznivih dejanj (zloraba prostitucije in trgo- vanje z ljudmi) in preostalih kaznivih dejanj sodobnega spolnega kazenskega prava (kaznive oblike pornografije, ekshibicionizem in povzročanje javnega zgražanja, spolno zalezovanje in »mobbing«, incest, zoofilija in nekrofilija). Na dlani je, da recenzija ne more biti namenjena prikazu širokega nabora deliktov in uvidov, ki jih je mogoče najti v recenzirani monografiji. Namesto tega v na- daljevanju kratko orišem, kako se avtorji soočijo z novelo Zakon o spremem- bah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1H), 8 ki je dodobra pretresla slovensko spolno kazensko pravo in se zato kaže tudi kot tisti del knjige, ki mora biti po naravi zadeve med najzanimivejšimi tudi za sodno prakso. Avtorji se komentiranja novele lotijo z vso resnostjo. Obravnavajo jo v poglavju o novejših prodorih zakonodajalcev v smeri neprisilitvenega posilstva in podob- nih neprisilitvenih inkriminacij. To pomeni, da so najprej obravnavani zakono- dajni premiki Nemčije, Avstrije, Španije, Hrvaške in Finske, ki so se podobno kot Slovenija vsaka na svoj način premaknile v smer neprisilitveno zasnovanih inkriminacij spolnega kazenskega prava. 9 Temu sledi poglobljena obravnava novih inkriminacij posilstva iz 170. in spolnega nasilja iz 171. člena KZ-1, pri čemer pisci ne skrivajo svojega razočaranja nad njuno doktrinarno zasnovo. Spremembe upravičeno označijo za nepremišljene in primerjalno ekstremne, za kar ponudijo široko paleto prepričljivih argumentov. Naj navedem zgolj ne- katere. Spolno »nasilje« iz 171. člena je po novem mogoče izvršiti brez uporabe sile oziroma širše brez prisiljenja, posledica tega pa je neposrečeno pomensko širjenje pojma nasilje v kazenskem pravu. Dalje se kot presunljivo represivno naravnano kaže razglašanje nemanipulativnostnega (nezvijačnega) spolnega kaznivega dejanja za posilstvo in dalje še posebej uvedba modela afirmativne- ga soglasja (»ja pomeni ja«), ki se dozdevno požvižga na žrtvina konkluden- tna strinjanja s spolnim ravnanjem. 10 Opozarjajo tudi, da tak pristop v deliktu strašljivo široko zajame zelo različne tipe oseb – tiste, ki (1.) soglasja ne morejo podati; tiste, ki (2.) so v spolno ravnanje zmanipulirane oziroma prisiljene; ter nazadnje še tiste, ki (3.) se preprosto niso voljne izjasniti o svoji volji do spol- nega ravnanja, čeprav bi to lahko storile (vključno z dekadentno zahrbtnimi željami po pregonu spolnega partnerja). 11 Ne glede na kritično držo pa avtorji opozarjajo, da novih deliktov sodna pra- ksa ne more in ne sme razlagati kot manipulativnostnih (zvijačnih), pa naj bo skušnjava še tako velika. Zato razveseljuje, da hkrati podajajo obsežna stali- 8 Uradni list RS, št. 95/21. 9 D. Korošec, S. Zgaga Markelj in V. Žepič, nav. delo, str. 344–363. 10 Prav tam, str. 368–369. 11 Prav tam, str. 373. 248 • 142 (2025) 3-4 Jan Stajnko šča glede praktičnih dilem nove zakonodaje. Tako je primeroma obrazložen koncept »trojne tarče privolitve« v spolnem kazenskem pravu, ki mora zajeti temeljno identiteto spolnega partnerja, temeljno obliko spolnega ravnanja in njegovo trajanje. 12 Zvijačnost in manipulativnost onkraj teh kategorij ne more biti relevantna v smislu izničenja soglasja. 13 Načeta je tudi problematika spre- minjanja soglasja med spolnim ravnanjem 14 in pojasnilne dolžnosti v spolnem kazenskem pravu. 15 Kjer nova ureditev ni jasna in je navzkriž z načelom pravne varnosti, avtorji na to jasno opozorijo in svoja stališča obširno pojasnijo. V četrtem poglavju so prikazani viri evropskega in mednarodnega prava, ki za- devajo spolno kriminaliteto. Izkaže se, da gre za pravo poplavo pravnih aktov, ki pa so k sreči v monografiji sistematično razvrščeni in jasno predstavljeni. Posebne pozornosti uživajo tisti pravni viri, ki imajo na domače spolno kazen- sko pravo še zlasti velik vpliv – primeroma Istanbulska konvencija, 16 Lanza- rotska konvencija 17 in Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah, o prodaji otrok, otroški prostituciji in otroški pornografiji. Predstavljena je tudi vsebina najnovejše direktive EU, ki zadeva spolno kazensko pravo (oziroma njen predlog) – gre za Direktivo (EU) 2024/1385 o boju proti nasilju nad žen- skami in nasilju v družini. 18 V Sloveniji ni veliko področij kazenskega prava, ki bi bila znanstveno temelji- to, primerjalno, monografsko obdelana. Recenzirana monografija pomembno pripomore k temu, da spolno kazensko pravo ne velja za enega takih znanstve- no podhranjenih prostorov. Iskreno upam, da ob naslednjem zakonodajnem posegu v področje spolnega kazenskega prava – k temu kliče že Direktiva (EU) 2024/1385 – knjiga vsaj pri udeleženih pravnikih in kriminologih ne bo ostala zaprta in zaprašena na knjižni polici. Jan Stajnko, magister prava, asistent na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in doktorski študent na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani 12 Prav tam, str. 382. 13 Prav tam, str. 385. 14 Prav tam, str. 383. 15 Prav tam, str. 392. 16 Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima. 17 Konvencija Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo. 18 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta (EU) 2024/1385 z dne 14. maja 2024 o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, Uradni list EU L, 2024/1385, 24. maj 2024, (26. 1. 2025).