Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017
107
Pavel GANTAR
Liljana JANKOVIČ GROBELŠEK
Zaključne ugotovitve 28. Sedlarjevega srečanja  
z naslovom Urbana regeneracija
Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije se kot 
organizator 28. Sedlarjevega srečanja zahvaljuje avtoricam in 
avtorjem prispevkov in predstavitev za njihov trud in angaži-
ranost ter tudi sodelujočim v razpravah, saj so tako pripomogli 
k uspešni realizaciji srečanja. Pregled predstavitev je pokazal 
na širok razpon ukvarjanja z urbano regeneracijo – od popol-
noma teoretičnih in metodoloških prispevkov do predstavitev 
posameznih projektov in programov ter vse do konkretnih pri-
merov urbane regeneracije. 
Zaključne ugotovitve 28.  Sedlarjevega srečanja z naslovom 
Urbana regeneracija so predstavljene v nadaljevanju.
1. V kontekstu urbane politike na nacionalni ravni, ki je 
usmerjena predvsem v urbani razvoj »navznoter«, se pravi v 
prostorske okvire že obstoječe pozidave in poselitve, je urbana 
regeneracija oz. prenova eden najpomembnejših mehanizmov 
in instrumentov take politike. Za razliko od usmerjanja po-
zidave in investicij na še nepozidane in odprte prostore (ang. 
greenfield) pa so procesi urbane regeneracije bistveno bolj 
kompleksni, saj se nove namembnosti, prostorske ureditve in 
urbanistično oblikovne rešitve soočajo z že zgrajenimi (včasih 
degradiranimi) strukturami in interesi, ki so že »investirani« 
v ta prostor. 
2. Zato projekti urbane regeneracije, še posebej kadar gre za 
spremembo že uveljavljene prostorske identitete območja za 
regeneracijo in prenovo, od urbanistov in prostorskih planerjev 
zahtevajo dodatno občutljivost za analizo stanja v prostoru, 
vrednotenje prostorskih danosti in kvalitet, za odnos do že pri-
sotnih uporabnikov prostora in kritično presojo »kapitalskih 
interesov«, povezanih z urbano regeneracijo. Ocenjujemo, da 
so konflikti v zvezi s prihodnjo rabo zemljišč praviloma večji 
in bolj razvejani kot pri usmerjanju investicij na nepozidana 
območja.
3. Projekti urbane regeneracije so zato:
•	  bolj kompleksni in tudi tehnično zahtevni;
•	 se navezujejo na interese, potrebe in želje ljudi, ki so že v 
prostoru in ga tudi praviloma uporabljajo;
•	 so investicijsko zahtevni in praviloma izvedljivi le ob jav-
no-zasebnem partnerstvu;
•	 spreminjajo identiteto in odnos ljudi do prostora.
4. Zato od države, mest in občin pričakujemo, da bodo k 
problemom urbane regeneracije pristopili načrtno in orga-
nizirano in se ne bodo samo odzivali na posamezne, pravi-
loma parcialne in razdrobljene investicijske pobude. To pa 
zahteva:
•	 identifikacijo degradiranih območij in območij, ki zahte-
vajo urbano regeneracijo oz. so potencial zanjo, so pogo-
sto spregledan pomemben prostorski razvojni potencial, 
še posebej v manj razvitih slovenskih regijah;
•	 valorizacijo in temeljito presojo namembnosti prostora, 
urbanističnih rešitev in izvedljivosti v kontekstu celotne 
urbane zasnove mesta oziroma poselitve;
•	 jasno opredeljena razmerja med javnimi in zasebnimi 
vložki, pri čemer je treba dajati prednost tistim projek-
tom regeneracije, ki prinašajo javno korist večjemu številu 
prebivalcev;
•	 spodbuditev ukrepov, ki bodo omogočili regeneracijo in 
nato izrabo teh območij ter bodo razreševali lastniške, fi-
nančne in druge zaplete; to je nujno potrebno glede na to, 
da so razmere za izvedbo urbane regeneracije praviloma 
bolj kompleksne kot pri posegih na nepozidana zemljišča.
Navedene ugotovitve podpirajo predlog in cilj – da bo imela 
urbana regeneracija dejansko (ne le deklarativno) prednost 
pred posegi na nepozidana zemljišča in da bo z  ustreznimi 
spodbudami primerjalno učinkovitejša.
Zaključne ugotovitve je pripravil dr.  Pavel Gantar, dopolnil 
in potrdil pa izvršni odbor Društva urbanistov in prostorskih 
planerjev Slovenije. Ugotovitve so bile poslane gospe Ireni 
Majcen, ministrici za okolje in prostor, Skupnosti občin Slo-
venije, Združenju mestnih občin Slovenije, Združenju občin 
Slovenije, povabljenim in udeležencem Sedlarjevega srečanja 
ter medijem. 
Dr. Pavel Gantar, prostorski sociolog, upokojen 
E-pošta: pavel.gantar@siol.net
Dr. Liljana Jankovič Grobelšek 
Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije, Ljubljana, 
Slovenija
E-pošta: drustvo.dupps@gmail.com
28. Sedlarjevo srečanje – Sklepi