INTERVJU
Dr. Tina Bregant o človeških možganih
str. 26-27
On
■o
-r<"> im
-t-
SPORT
PRILOGA
Dragocena visoka pokalna zmaga str. 18
str. 35-38
St. 42 / Leto 72 / Celje, 19. oktober 2017 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak
novi tednik
Žalostne priče preteklosti, a ne vse
Grajske stavbe, ki jih je v naši regiji kar nekaj, žalostno propadajo. Le nekaj redkih izjem je, ki so tudi v današnjem času dobile novo podobo, nov namen in novo vsebino (na sliki grad Podsreda). Medtem ko ljudje znajo vse bolj ceniti, kar je ostalo, pa se zdi, da se ne država ne novi lastniki tovrstnih stavb z njimi ne znajdejo najbolje. Več v Naši temi. str. 12-13
r Ј«Л1
asamosvez
str. 15
GOSPODARSTVO
Prihodnost nastaja tudi v Etri str 4
rs
CELJE
Podvoz pri pošti bodo začasno odprli str. 6
Starši želijo prizidek in
varno šolsko pot str. 7
REPORTAŽA1
.	V
40 let OS Lava
str. 28
ŽIVLJENJSKA ZGODBA
Rešila življenje znanki
str. 29
POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637
TRANSPORT PO SLOVENIJI BREZPLAČEN!
ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH
do 2,90 € + davek (bio + 0,30 €)
Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,20 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (+ 0,30 €).
Q-O
>
X ONI
TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK: cca 200 250 kg!_
A"
Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "/t^a^iet "рчллсс s4., d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Zaposleni bodo v prihodnje največje bogastvo in uspešna bodo le tista podjetja, ki bodo temeljila na znanju svojih kadrov. Vse drugo se bo dalo dobiti kjerkoli v svetu.«
Franc Preložnik, direktor in lastnik podjetja Etra
Otroci imajo fizično precej stvari, tisto, kar jim najbolj manjka, pa je kakovostno preživet čas s starši. Kar si otrok na koncu najbolj želi, je, da si zanj vzamemo čas.
Dr. Tina Bregant,
nevropediatrinja
»Do komedije se je treba prebiti, do nje je treba splezati. Ko si tam, se mogoče malce užitka vrne k tebi. Do takrat je trdo garanje.«
Vojko Belšak, režiser
»Pouk je zelo pomemben, to je osnova za življenje, a ko pošljemo učence v svet, želimo, da znajo še kaj več kot računati in brati, želimo, da se znajdejo.« Metka Lesjak, knjižničarka v OŠ Lava
»Ni dolgo tega, kar smo si v klubu zadali, naj organizacijskim podvigom sledijo tudi tekmovalni uspehi. Naša ekipa skakalcev do 16 let je najboljša v Sloveniji, do 20 let je bila druga.« Rajko Pintar, generalni sekretar SSK BTC Ljubno
ШШШ
2!
PETEK
SOBOTA
NEDELJA
20 9
o
V nedeljo bomo odloč
Bo odločeno že v prvem krogu?
Slovenci in Slovenke bomo v nedeljo odločali o tem, koga bomo izvolili za predsednika države v šestem mandatu samostojnosti naše države.
Volišča bodo odprli ob 7. uri zjutraj, svoj glas pa bodo vsi polnoletni državljani lahko oddali do 19. ure. Od minulega torka do konca današnjega dne lahko volivci na posebnih voliščih na sedežih upravnih enot in izpostav glas oddajo predčasno. Za oddajo glasu volivec obvestila o volišču, ki ga je prejel na dom, ne potrebuje, potrebuje le osebni dokument.
Dva kroga volitev bosta »stala« 5,1 milijona evrov. Dodatni stroški bodo nastali pri povračilu dela stroškov kandidatom za kampanjo, a le tistim, ki bodo prejeli vsaj 10 odstotkov glasov. Kandidat bo za vsak glas dobil 12 centov, skupno pa povračilo ne sme preseči zneska porabljenih sredstev.
V soboto in do zaprtja volišč v nedeljo bo veljal volilni molk, torej prepoved javne volilne propagande.
Če bo podpora tistih, ki bodo šli na volišča, enemu od kandidatov več kot polovična, bo
kandidat zmagal in postal novi predsednik Republike Slovenije. Če to ne bo uspelo nobenemu kandidatu, se bosta dva, ki bosta prejela največ glasov, pomerila še v drugem krogu.
Prevlada žensk
Volivci bodo izbirali med devetimi kandidati - enako kot leta 2002. Slika letošnjih volitev je do zdaj najbolj žen-stvena, rekordno število, pet kandidatk, je letos vstopilo v predsedniško tekmo. Številka je enaka vsoti vseh, ki so v samostojni Sloveniji do zadnje kampanje kandidirale za predsednico države.
Za favorita trenutno velja aktualni predsednik Borut Pahor, ki je sicer že zasedal vse najvišje politične položaje v državi. Trije kandidati se ponašajo z županskimi izkušnjami (Ša-rec, Novakova, Popovič), trije s poslanskimi izkušnjami iz državnega zbora in Evropskega parlamenta (Novakova, Tom-čeva, Pahor), dva na seznamu pa imata izkušnje tudi z organi odkrivanja in pregona (Popovič in Šiško). Brez enih in drugih izkušenj je kandidatka Suzana Lara Krause, ki pa zaenkrat ne beleži večje podpore.
EP
Foto: Facebook
Ptuj, 15. 3. 1979
Suzana Lara Krause
Profesorica slovenščine in ruščine, samostojna podjetnica je predsednica Slovenske ženske zveze in članica izvršilnega odbora Slovenske ljudske stranke.
Borovnica pri Ljubljani, 27. 5. 1969
Maja Makovec Brenčič
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport, profesorica na ekonomski fakulteti, med letoma 2012 in 2013 je vodila svet Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu, leta 2013 je bila prorektorica Univerze v Ljubljani. Od 2015 je ministrica za izobraževanje.
Blečjivrh pri Grosupljem, 27.1.1944
Angelca Likovič
Univerzitetna diplomirana organizatorka, upokojenka, nekoč učiteljica, direktorica delavske univerze v Grosupljem in dolgoletna ravnateljica.
Koper, 5. 9. 1962
Boris Popovič
Gimnazijski maturant, vodja družinskega podjetja,
Visoko priznanje tudi na celjsko območje
Stomatološka sekcija Slovenskega zdravniškega društva je prejemnica najvišjega priznanja Svetovnega zoboz-dravniškega združenja, in sicer za projekt Tekmovanje za čiste zobe ob zdravi prehrani. Tekmovanje je bilo letos tudi na Celjskem, vanj je bil vključen tudi Zdravstveni dom Celje.
V okviru preventivnega otroško-mla-dinskega zobozdravstvenega programa je bilo tekmovanje v osnovnih šolah občin Celje, Vojnik, Dobrna in Štore. Namen tekmovanja je poleg spodbujanja skrbi za zobe pri otrocih tudi osveščanje staršev, da so otrokom za zgled. Kot smo poročali pred meseci, je akcija tudi tokrat pokazala, da se otroci vedno bolj zave-
dajo pravilne ustne higiene, prav tako, da šole z zdravstvenimi zavodi na področju preventive zelo dobro sodelujejo. Na nacionalni ravni je takšno tekmovanje, v katerega so vključeni učenci vseh slovenskih osnovnih šol, plod sodelovanja učiteljev in Stomatološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva.
Najvišje priznanje je bilo podeljeno konec avgusta v Madridu. Na generalni skupščini je tako ta projekt dobil priznanje kot najinovativnejši preventivni program na svetu. Več kot sto članic svetovne zobozdravstvene organizacije se je z desetimi programi potegovalo za to prestižno priznanje. V ožji izbor so prišli Avstrija, Argentina, Izrael in Slovenija.
Slednja je tako pobrala najprestižnejšo nagrado.
SŠol
Leta 1979 je idejna avtorica tekmovanja začela delati v zobni ambulanti v OŠ Ketteja in Murna v Ljubljani in ugotovila, da imajo šolarji slabo ustno higieno in temu primerno veliko kariesa. So pa otroci v omenjeni šoli navdušeno tekmovali v različnih znanjih in mnogih športnih panogah. In je pomislila, kaj ko bi jih motivirala s tekmovanjem za čiste zobe. In tako je tekmovanje z leti preraslo v nacionalno akcijo.
AKTUALNO
3
ali o predsedniku
od leta 2002 župan edine obalne mestne občine. Leta 2014 je bil obsojen na tri leta zapora zaradi zlorabe položaja in pridobitve premoženjske koristi v zadevi Serming, trenutno poteka ponovno sojenje. Leta 2012 je bil obsojen na pogojno zaporno kazen zaradi razžalitve. A kot župan podpore Koprčanov ni izgubil, razvoj občine v njegovem mandatu je namreč očiten.

u
Kamnik, 2. 12. 1977
Marjan Šarec
Univerzitetni diplomirani igralec, nekaj časa novinar in imitator, najbolj znan po liku Ivana Serpentinška. Od 2010 je župan Kamnika, trenutno drugi mandat.
Koper, 24. 4. 1969
Andrej Šiško
Inženir informatike, končuje študij marketinga, kot dijak srednje šole za gostinstvo in turizem pa je ustanovil antikomuni stično organizacijo Slovenije. Danes je predsednik stranke Gibanje Zedinjena Slovenija, publicist in avtor več knjig, prav tako znanec sodišča.
Postojna, 2. 11. 1963
Borut Pahor
Univerzitetni diplomirani politolog, več mandatov poslanec državnega zbora, leta 2004 izvoljen za poslanca v Evropskem parlamentu, leta 2008 je postal predsednik
vlade do predčasnega končanja mandata. Od leta 2012 je predsednik Slovenije.
Maribor, 1. 8. 1959
Ljudmila Novak
Profesorica slovenskega in nemškega jezika, politično pot je začela leta 2000 kot članica sveta stranke Nova Slovenija, leto kasneje je postala županja Moravč. Funkcijo je opravljala do leta 2004, ko je bila izvoljena v Evropski parlament.
* *
Ljubljana, 2. 11. 1965
Romana Tomc
Diplomirana ekonomistka, aktualna evropska poslanka. Skoraj desetletje je bila zaposlena v Gospodarski zbornici Slovenije, bila je direktorica Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije, med letoma 2011 in 2014 poslanka, dve leti podpredsednica DZ.
Volilna udeležba v odstotkih
leto 1. krog 2. krog
1992 85,84
/
1997 68,29
/

2002 72,29 65,39 2007 57,67 58,46 2012 48,41 42,41
Zemlji prijazne občine
Med njimi tudi nekatere iz naše regije
Društvo Planet Zemlja je minuli teden podelilo nazive planetu Zemlja prijazna občina. Kar nekaj priznanj je romalo v kraje širše celjske regije, priznanje v kategoriji mestnih občin pa si je prislužila Mestna občina Velenje.
Zemlji najbolj prijazna občina z do tri tisoč prebivalci je Solčava. Za naziv se je potegovala prvič, prislužila pa si ga je zaradi odličnega delovanja na devetih področjih. Nekaj rezerve naj bi v občini imeli še na področjih energetike in skrbi za gozdove, precej več pa bi še lahko storili na področju lokalne samooskrbe.
V	kategoriji med pet in deset tisoč prebivalci so naziv pridobile Zreče, kjer naj bi imeli prostor za izboljšanje na področjih skrbi za gozdove, igrišč, lokalne samooskrbe, prometa in okoljskega komuniciranja.
V	kategoriji mestnih občin si je naziv prislužila Mestna občina Ljubljana, ki je za las prehitela Mestno občino Velenje. Ta si je zaradi le odstotka slabšega rezultata prislužila priznanje in ne naziva. Na enajstih področjih je dosegla vrhunske rezultate, šibkejše področje, kjer ostaja prostor za napredek in je verjetno letos odneslo tudi naziv, pa je skrb za gozdove.
Ostala priznanja
Komisija je občinam, ki so se odrezale zelo dobro, a ne dovolj za pridobitev naziva, podelila različna priznanja. Tudi ta so romala v celjsko regijo.
Poleg prej omenjenega priznanja Mestni občini Velenje so jih pridobile še Občina Dobrna v kategoriji do tri tisoč prebivalcev, v kategoriji med tri in pet tisoč prebivalcev Občina Podčetrtek, do 10 tisoč prebivalcev Občina Polzela, nad 10 tisoč pa občine Šentjur, Slovenske Konjice ter Žalec.
EP
TOYOTA
ALUL/AYS A BETTER UL/AY

0 10 LET
JAMSTVA
na hibridno baterijo
(T) EKO0
w SUBVENCIJA
4.500 €
4* *
RAU4 HYBRID
ZA 27.750 €*
*Velja za model Toyota RAV4 HSD 2WD z opremo Limited
AC FRI-Mc
Dečkova 43, Celje, 03 425 60
elje, 03 425 60 80 FRMOBIL
iuuiuj.fri-tnobil.si avtocenter
Povprečna poraba goriva za modele RAV4 je 4,7 do 6,71/100km in emisije C02116 do 155 g/km.
Emisijska stopnja modela Toyota RAV4: EURO 6W. Emisija NO„ je od 0,0071 do 0,0353 g/km. Ogljikov dioksid (C02) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo kposlabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti kčezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolična.
Eko subvencija 4.500 Cvelja za modele Rav4 hibridne različice. 10 letno jamstvo hibridne baterije velja ob rednih testih hibridne baterije (HHC) na 1 leto ali 15.000 prevoženih km (kar nastopi prej) pri pooblaščeni prodajno-servisni Toyotini trgovski mreži. * V ceno vključena EKO subvencija (do 4.500 €>.
4
GOSPODARSTVO
Prihodnost nastaja tudi v
Seznam razvojnih projektov iz leta v leto daljši - Najtežji projekt je bila fontana piva
Etri
Franc Preložnik: »Avtomatizacija in robotizacija nista izdelka, ki bi ju lahko ponujali na trgu. Da dobiš novega naročnika, moraš imeti za sabo veliko zadovoljnih strank, ki te priporočijo drugim. Nobeno podjetje tega, kar delamo pri nas, ne naroča na slepo.«
V celjskem podjetju Etra nastaja kompetenčni center za robotiko, v katerem bodo znanje s tega področja prenašali na mala in srednje velika podjetja. Gre za evropski projekt Horse, v katerega so poleg naše države vključene še Španija, Francija in Nizozemska. V Sloveniji projekt vodi zavod T-CTS Celje, vse demonstracije bodo v Etri, kjer že stoji tako imenovani kobot, robot naslednje generacije, ki zna delati s človekom. Izdelali so ga v nemškem podjetju Kuka. Roboti so doslej zaradi varnosti morali biti ločeni od delavca ali celo ograjeni. Izbor Etre za sedež kompe-tenčnega centra, ni naključen. Podjetje se je namreč v malo manj kot četrt stoletja razvilo v eno najbolj uspešnih pri nas za avtomatizacijo industrijskih procesov in robotizacijo.
Skoraj polovica od 74 zaposlenih ima univerzitetno ali višjo izobrazbo. Etrini inženirji s krmilniki in roboti, ki jih izdelujejo znana
svetovna podjetja, glede na zahtevo naročnika razvijejo strojno in elektronsko rešitev, jo v svojih prostorih preizkusijo in prilagodijo ter nato namestijo pri naročniku. Izobrazijo tudi delavce in potem poskrbijo še za vzdrževanje. V Etri torej krmilnike in robote naučijo delati tisto, kar potrebuje naročnik. »Doslej smo med drugim naredili že več kot tisoč aplikacij za nadzorne sisteme, več kot dva tisoč za PLK-krmilnike in več kot 400 za lastne krmilnike, a tudi več kot 40 inteligentnih proizvodnih sistemov,« našteva direktor in lastnik Franc Preložnik. Za nekatere naročnike strojne in avtomatizirane rešitve naredijo po navodilih naročnika, za druge rešitve izdelajo sami. Seznam naprav, ki so jih avtomatizirali, je zelo dolg. Več zahtevnih naročil so izpolnili za Štore Steel, Plastiko Skaza, KLS Ljubno, Skupino TPV, BSH, Hello Saturnus, pred leti tudi za Alpos. Vzpostavili so tudi avtomatizirano delovanje v dvanajstih toplarnah v Slo-
veniji (tudi v Toplarni Celje), Nemčiji, Italiji, na Nizozemskem in Slovaškem.
Delajo, česar ni mogoče kupiti
»Naše podjetje nima svojih izdelkov, ampak je v pomoč industriji takrat, ko je treba postaviti proizvodno linijo za nov izdelek. Delamo torej tisto, česar na trgu ni mogoče kupiti,« pojasnjuje Preložnik. Trenutno izvajajo več projektov. Tako med drugim za Hello Saturnus pripravljajo proizvodno linijo za sestavo in nadzor luči ter posodabljajo več orodij, za Grammer proizvodno linijo za izdelavo vzglavnikov za avtomobile Jaguar in Rover, za Odelo linijo za sestavo in nadzor luči, za SwatyComet linijo za bruse, za Liko posodabljajo linijo za valjanje pločevine, za Gorenje pripravljajo sistem za nadzor celotne proizvodnje.
Etra na tujih trgih ne ustvari veliko prihodkov, vendar v Sloveniji dela predvsem za izvoznike. »Svetovni trg je
vedno bolj povezan in res je popolnoma vseeno, od kod dobimo naročilo. Za Grammer je na primer prišlo naročilo iz Srbije, kjer je njegova izpostava, delo usklajujemo s predstavnikom podjetja iz Nemčije, proizvodna linija pa bo nameščena v Slovenj Gradcu,« pojasnjuje Franc Preložnik.
Še več za izobraževanje in razvoj
Po skokoviti rasti pred nekaj leti Etra zdaj prihodke povečuje bolj zmerno. Lani je ustvarila 5,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, letos naj bi se približala šestim milijonom evrov. »Predvsem želimo povečati EBITDA in dodano vrednost na zaposlenega,« pravi Preložnik in poudarja, da v podjetju največjo skrb namenjajo zaposlenim. Vsako leto v izobraževanje vložijo 1,38 odstotka prihodkov, v raziskave in razvoj pa 3,73 odstotka. Preložnik upa, da bodo kmalu ti odstotki še višji. »Zaposleni bodo v prihodnje največje bogastvo in uspešna bodo le tista podjetja, ki bodo temeljila na znanju svojih kadrov. Vse drugo se bo dalo dobiti kjerkoli v svetu.«
V Etri do zdaj niso imeli večjih težav s pridobivanjem primernih kadrov. Pridobivajo jih z razpisi, marsikdo sam pokliče in vpraša za službo ali pa iz podjetja pokličejo koga od tistih, ki je bil pri njih na praksi. Vsako leto namreč omogočijo praktično delo dvajsetim dijakom in študentom, nekaj jih tudi štipendirajo.
Gradili v kriznih časih
»Prav neverjetno je, kaj vse smo naredili do zdaj, vendar je vlaganje v razvoj tisto, kar nas poganja in nam omogoča rast,« pravi Franc Preložnik. Podjetje je usta-
novil leta 1994, ukvarjalo se je predvsem z vzdrževanjem industrijske elektronike. Takrat sta bila zaposlena samo dva. Rast Etre se je začela že čez nekaj let, ko se je začela ukvarjati z avtomatizacijo industrijskih procesov, in se po kratkem zastoju zaradi krize nadaljevala z izdelovanjem inteligentnih proizvodnih sistemov.
Največji napredek se je zgodil leta 2011 z gradnjo novih proizvodnih in poslovnih prostorov v industrijski coni Gaji v Celju. »V najbolj kriznih časih, ko je bilo težko dobiti nove posle, smo gradili še novo stavbo. Bilo je kar nekaj težav, saj smo zaradi stečaja Vegrada morali poiskati drugega gradbinca in do tehničnega prevzema smo se pošteno namučili. A nam je uspelo. Moram pa priznati, da bi za takšno vsoto, kot smo jo plačali takrat, danes zelo težko postavili tako veliko stavbo,« je zadovoljen Preložnik. Sprva je bilo v novi stavbi veliko praznega prostora, zdaj razmišlja o tem, da bi jo razširili. »Dve tuji podjetji iz avtomobilske industrije želita, da bi Etra postala njun razvojni partner. To pomeni, da bomo rabili več prostora, saj bomo pri nas morali postaviti posamezne proizvodne linije. Če nam bodo poslovni rezultati dovoljevali, se bomo širili že naslednje leto.«
Prihodnost v avtomobilski industriji
Franc Preložnik želi, da bi se Etra usmerila predvsem v avtomobilsko industrijo, za katero sicer že zdaj dela veliko. »V strategiji podjetja za naslednjih deset let smo zapisali, da bo pretežen delež naše dejavnosti usmerjen v avtomobilsko industrijo, ki v razvoj vlaga največ denarja
in je tudi sicer gonilna sila razvoja. Čisto vseeno je, kako se bodo avtomobili spreminjali, kaj jih bo poganjalo, vedno bodo morali imeti določene sestavne dele. Svojo prihodnost torej vidimo v dograjevanju sistemov, v pametnih napravah, skratka v podpori avtomobilski industriji. Vendar pri tem ne bomo dopustili, da bi se navezali le na nekaj podjetij, saj je tveganje preveliko. Izkušnje so nas naučile, da je treba imeti posle razpršene.«
Fontana najtežji projekt
V Etri se lahko pohvalijo tudi s številnimi napravami, ki so jih razvili sami, od dinamične tehtnice za vagone do medicinskega aparata za razvoj mišičevja, mlekoma-ta, vinomata in aparata za zdrave napitke. Najtežji projekt je bila, pravi Preložnik, fontana piva v Žalcu. A ne zaradi tehnologije, ki je sicer zahtevna, saj je pivo pijača s posebnimi lastnostmi. »Projekt je bil težek zaradi medijske odmevnosti in odgovornosti do ljudi v Žalcu, ki so se odločili za fontano in pravzaprav niti niso vedeli, kaj bo nastalo. Za nameček so dobivali še polena pod noge.«
Pred leti so si v Etri veliko obetali od sodelovanja pri gradnji sistema za pridobivanje energije iz morskega valovanja. Svoj del projekta so izpolnili in ga tudi že testirali v vojaškem laboratoriju v Franciji in na enem od norveških otokov. »Očitno je strojni del, za katerega mora poskrbeti drugo podjetje, zelo zapleten, a tudi finančni vložki so zelo veliki. Zato vse skupaj še vedno visi v zraku. Morda se bo prihodnjo pomlad vendarle kaj premaknilo,« upa Franc Preložnik.
JANJA INTIHAR Foto: SHERPA
V Etri je za kompetenčni center za robotiko zadolžen Matjaž Preložnik.
GOSPODARSTVO
5
Finančna varnost, mirno spanje
Pregovor, da ne smeš nositi vseh jajc v eni košari, drži tudi pri naložbah prihrankov, pravi Anton Adam iz NLB
Slovenci najpogosteje varčujemo s pologi denarja na bančne račune, kar kaže, da nismo pripravljeni veliko tvegati. Po podatkih Banke Slovenije so vloge gospodinjstev v prvem letošnjem polletju zrasle za 5,5 odstotka. Anton Adam, ki v NLB vodi Podružnico Savinjsko-Koroška, pravi, da varčevanje v depozitih tudi po finančni krizi ostaja najbolj priljubljena oblika varčevanje slovenskih vlagateljev. Delež depozitov v celotnih prihrankih gospodinjstev je v Sloveniji med najvišjimi v Evropi.
V NLB kljub obdobju nizkih obrestnih mer ohranjajo vodilni položaj na slovenskem trgu. Njihov tržni delež depozitov prebivalstvu je 30,3-odstoten, pravi Anton Adam.
Katere produkte priporočate v vaši banki tistim, ki se odločajo za postopno varčevanje?
Star slovenski rek, ki pravi, da ne nosi vseh jajc v eni košari, še kako drži tudi pri naložbah prihrankov. Privarčevana sredstva je treba dobro razpršiti, saj popolnoma varna naložba žal ne obstaja. Smiselno je torej pogledati onkraj vezanih bančnih vlog, v svet naložb v delnice in obveznice. Pa potrebujemo za to poglobljeno znanje s finančnega področja? Če imamo prave svetovalce, ne. Varčevanje v vzajemnih skladih je primerno za vsakogar in temu so prilagojeni tudi začetni vložki. Najmanjši vložek pri postopnem varčevanju v NLB Skladih znaša 40 evrov, spodnja meja za enkratne zneske je 1.000 evrov. Postopno varčevanje je v zadnjih letih pravi prodajni hit, saj se številni
vlagatelji zanj odločajo zaradi varčevanja za starost ali za prihodnost svojih otrok.
Lahko navedete vsaj nekaj nasvetov za gospodinjstva, kako najbolj učinkovito varčevati oziroma zmanjšati stroške?
Finance imajo pomembno vlogo v našem življenju, kako z njimi ravnamo, pa odločilno vpliva na naš življenjski stil. Ne glede na to, koliko denarja ali premoženja imamo, si lahko z doslednim upravljanjem zagotovimo finančno varnost, s tem pa mirno spanje in boljše počutje. Gre za to, kako pridobivamo, upravljamo, varčujemo, ple-menitimo in porabljamo denarna sredstva. V NLB smo zato razvili ponudbo osebnega finančnega svetovanja, ki vključuje niz svetovalnih storitev, podprtih z izračuni in orodji za spremljanje, obvladovanje in boljše upravljanje osebnih financ.
Zadnje čase se obseg kreditiranja prebivalstva spet zvišuje. Za katere vrste kreditov pri vaši banki se najpogosteje odločajo gospodinjstva?
V NLB ponujamo stanovanjske kredite z odplačilno dobo do 20 let ter hipotekarne kredite z odplačilno dobo do 30 let, in sicer tako s spremenljivo kot z nespremenljivo obrestno mero. Opažamo porast vseh vrst novih stanovanjskih kreditov, povpraševanje po tipu obrestne mere je enako. V Sloveniji se je stanje kreditov prebivalstva glede na konec leta 2016 povečalo za 3 odstotke. NLB je ohranila vodilni položaj na slovenskem trgu s tržnim deležem kreditov prebivalstvu v višini 23,4 odstotka. Zabeležila je tudi rekorden polletni porast stanovanjskih kreditov, odobrenih pa je bilo
Anton Adam
kar za 52 odstotkov več novih poslov kot v enakem obdobju lani. Tudi tržni delež na področju posojil podjetjem ostaja stabilen v višini 22,3 odstotka, večjo rast smo zabeležili pri malih podjetjih in samostojnih podjetnikih.
Zelo pomembno je, da se že mladi naučijo varčevati? Jim v NLB namenjate posebno pozornost?
Ocena finančne pismenosti med mladimi v Sloveniji je po številnih izvedenih razi-
skavah še vedno skromna. Čeprav smo v NLB, kjer veliko delamo z mladimi, prepričani, da stanje vendarle ni tako pereče, ta problem jemljemo kot resen izziv. Zato je finančno opismenjevanje eden od stebrov našega družbeno odgovornega ravnanja. V NLB imamo ogromno znanja in izkušenj. Naši strokovnjaki delujejo kot mentorji, predavajo v šolah, delavnicah in naših poslovalnicah. Izboljšanje finančne pismenosti med mladimi je še posebej pomembna tudi zato, ker se čedalje pogosteje podajajo na samostojno podjetniško pot.
Banka prihodnosti bo vsekakor digitalna. Kako daleč na tej poti je že NLB?
V NLB se zavedamo, da se moramo digitalizacije storitev lotiti sistematično in načrtovano, zlasti pa skladno z razvojem okolja. Digitalizacija namreč ne vpliva zgolj na preobrazbo banke, temveč tudi vsakodnevnega življenja fizičnih in pravnih oseb. Preoblikovanje poslovanja se je že začelo, nove rešitve uvajamo na vseh področjih. Na področju poslovanja s fizičnimi osebami redno nadgrajujemo mobilno banko KlikIn, kmalu bomo ponudili tudi možnost kreditiranja neposredno s pomočjo mobilnega telefona. Kot prva banka v Sloveniji smo v maju uvedli novo storitev komuniciranja z video povezavo in s spletno klepetalnico, kjer že znanim strankam ponujamo celovito možnost poslovanja z banko zgolj z video klicem. Novosti so deležne tudi pravne osebe z mobilno banko KlikPro.
JI
Foto: osebni arhiv
Se bodo v Šmarju odločili za nakup?
Približno leto po stečaju je stečajni upravitelj Veterinarstva Šentjur Branko Mavrič napovedal prvo dražbo za prodajo poslovne stavbe. Dražba bo prihodnji mesec, izklicna cena za nepremičnino skupaj z opremo je 271 tisoč evrov.
Predkupno pravico ima Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah, ki je šentjursko veterinarstvo kmalu po stečaju vzela v najem, opravila nekaj manjših investicijskih del in tudi zaposlila pet nekdanjih delavcev. Direktor Tomi Rumpf, ki je vodenje postaje prevzel 1. oktobra, na vprašanje, ali bodo izkoristili predkupno pravico in kupili veterinarstvo, odgovarja le, »da so s poslovanjem v Šentjurju zadovoljni, da bo odločitev o nakupu odvisna od marsičesa, predvsem pa bo v skladu s sprejeto strategijo razvoja«.
Veterinarstvo Šentjur, ki ima poslovno enoto tudi v Ljubljani, je šlo v stečaj junija lani. Stečaj je predlagal eden od zaposlenih, ker je podjetje zamujalo z izplačilom plač, prav tako ni izpolnjevalo tudi drugih finančnih obveznosti. Kljub stečaju podjetja niso zaprli, saj bi s tem nastala precejšnja škoda, stečajni upravitelj pa je kmalu našel najemnika in tudi poskrbel za ponovno pridobitev koncesije.
Upnikom je v stečaju Veterinarstva Šentjur priznanih za 400 tisoč evrov terjatev. Med prvimi je nekaj denarja že dobilo enajst bivših zaposlenih, ki so prijavili za 57 tisoč evrov terjatev. S prodajo nekaterih zalog in z izterjavo dolga, ki so ga drugi imeli do zeterinarstva, jim je stečajni upravitelj lahko poplačal 55 odstotkov terjatev. Branko Mavrič napoveduje, da bo terjatve delavcev poplačal v celoti.
JI
Kmalu novi krog prodaje Polze e
Potem ko prvi poskus prodaje tovarne nogavic Polzela ni uspel, je stečajni upravitelj Zlatko Hohnjec sodišču že predlagal nov krog prodaje. Tudi tokrat se je odločil za zavezujoče zbiranje ponudb.
Hohnjec je izhodiščno ceno z 2,8 milijona evrov znižal na malo več kot 2,4 milijona evrov. Če se bo sodišče strinjalo, bo k razpisnim pravilom tokrat dodana še določba, da v primeru, če nihče ne bi ponudil cene, ki bi bila enaka ali višja od izhodiščne, lahko sprejme tudi nižjo najugodnejšo ponudbo.
Kot je znano, stečajni upravitelj Polzelo prodaja kot poslovno celoto. Poleg tovarniškega kompleksa, ki meri 30 tisoč kvadratnih metrov, so naprodaj tudi prodajalne Polzele v Celju, Novem mestu in Ljubljani, vsa oprema v tovarni in trgovinah ter blagovna znamka.
Tovarna nogavic, ki kljub stečaju posluje že celo leto, še naprej dosega dobre rezultate. Sto zaposlenih je septembra ustvarilo 344 tisoč evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je bolje od načrtov, namesto načrtovane izgube v višini 74 tisoč evrov pa 58 tisoč evrov čistega dobička. Skupaj so do konca septembra imeli 2,3 milijona evrov prometa.
JI
Niti za tretjino terjatev
Kmalu se bodo začele prve dražbe v stečaju celjskega podjetja S-okna. Gre za podjetje Simer, ki je aprila letos, ko je bilo še v prisilni poravnavi, spremenilo ime. Stečaj S-oken se je začel junija, potem ko upniki, med katerimi ima največ terjatev Družba za upravljanje terjatev bank, niso podprli prisilne poravnave.
Slaba banka je stečaj Simerja, ki je bil znan predvsem po proizvodnji in prodaji stavbnega pohištva, zahtevala že februarja lani, a je potem podjetje vložilo predlog za uvedbo prisilne poravnave, ki ga je sodišče tudi sprejelo. Slaba banka se je na takšen sklep pritožila, vendar jo je višje sodišče zavrnilo, zato je na sodišče vložila ugovor proti vodenju prisilne poravnave. Na naroku se je izkazalo, da želi terjatve slabe banke do Simerja, ki znašajo 2,2 milijona evrov, odkupiti podjetje Voc Ekologija ter jih nato pretvoriti v kapital. Podjetje Voc Ekologija je tudi napovedalo, da bi v obratni kapital in posodobitev Simerja vložilo še dodaten milijon evrov. Vendar se načrti niso uresničili.
Podjetje Simer oziroma zdaj S-okna je upnikom ostalo dolžno 6,2 milijona evrov. Otvoritveno poročilo stečajne upraviteljice Ermine Bajuk razkriva, da premoženje, ki ga ima podjetje, ne zadostuje niti za poplačilo tretjine vrednosti terjatev. Poleg poslovnih in proizvodnih prostorov v Ipavčevi in Tovorni ulici v Celju sestavljajo stečajno maso še stanovanji v Celju in Ljubljani, poslovna stavna v Ljubljani ter nekaj zemljišč na Igu. S-okna so tudi večinski lastnik podjetja Steklar, ki pa je prav tako tik pred stečajem.
JI
Vaš zakaj A	nas zato.
Vsak ponedeljek	Iščemo
ob 12.15 .Ш	odgovore na
^ш/т	vprašanja
...........fiT	poslušalcev.
03 4225148 radio@nt rr.si	Prešernova 19, 3000 Celje
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Se zamik obnove, a odprt med praznikom
Podvoz pri pošti za osebna vozila odprt v dneh spomina na mrtve
CELJE - Potem ko se je po sporočilu državne direkcije za infrastrukturo zdelo, da bo podvoz pri pošti, v bližini železniške postaje, vendarle odprt do konca novembra in da je to zadnji zamik dokončanja del, je v minulih dneh prišlo še do enega zamika. Po zadnjih napovedih naj bi bil podvoz obnovljen ob koncu decembra, ko bo tudi odpravljena popolna zapora prometa. Promet skozi podvoz bo delno sproščen za osebna vozila v dneh praznika spomina na mrtve.
Zamuda zaradi prekinitve pogodbe s podizvajalcem
»Do približno meseca in pol zamude glede na prvotno usklajene načrte je prišlo zaradi prekinitve pogodbe med družbo CGP iz Novega mesta, ki je glavna izvajalka gradbenih del, in podizvajalcem GP Lugariček, ki je prvotno
opravljal dela na spodnjem ustroju železniške postaje ter pri rekonstrukciji podvoza,« so nam povedali na Direkciji za infrastrukturo RS, ki je investitorka gradnje.
Na gradbišču podvoza pod železniško progo je bilo v okviru obnove nosilne plošče v minulih mesecih treba odstraniti in ponovno namestiti tire na petih progah. Po odstranitvi začasnih podpor je bil za 20. oktobra predviden začetek del pri poglobitvi ceste v podvozu. Kot se še povedali na direkciji, bodo ta dela preložena na čas po prazniku, torej na 2. novembra, saj je celjska občina želela, da se v času praznikov sprosti promet za osebna vozila. To je tudi razlog, kot je navedla direkcija, za še en zamik dokončanja del.
Kar je seveda razumljivo, saj je takrat kot vselej mogoče pričakovati povečan promet na tem območju zaradi obiska pokopališča. Dolgo zaprtje podvoza že zdaj povzroča
kar nekaj nevšečnosti v prometu in sproža negodovanje pri prebivalcih Celja zaradi
dolgotrajne obnove. V času prvonovembrskega praznika pa bi ob nadaljevanju popolne
prometne zapore lahko prišlo do pravcatega prometnega ko-lapsa.
Promet za osebna vozila bo tako sproščen od 27. oktobra do 2. novembra, pri čemer na direkciji poudarjajo, da bo zaradi že izvedenih del na pre-kladni plošči cesta prevozna z nižjim profilom podvoza.
Popolna zapora prometa bo ponovno vzpostavljena 2. novembra ob 7. uri in bo glede na dovoljenje, ki ga je prejel izvajalec cGp od celjske občine, trajala do 20. decembra. Ob tem je treba še dodati, da
Gradbeni poseg pri obnovi mostovne konstrukcije na podvozu pri železniški postaji je sicer zelo zahteven, a kljub temu v Celju že nestrpno pričakujejo dokončanje del in normalizacijo prometa na tem območju.
bo ob obnovi podvoza urejeno tudi novo črpališče meteornih voda, saj je obstoječe neustrezno, zato je ob večjih nalivih obvoz večkrat poplavljen.
Zamuda tudi pri obnovi Popovičeve ceste
Še vedno so v izvedbi tudi dela na Popovičevi cesti, čeprav je bilo po pogodbi predvideno, da bo izvajalec del Voc Celje obnovo Popovičeve ceste končal do 17. oktobra. Vendar podjetju zaradi dodatnih del, ki so povezana z ureditvijo zalednih voda, to ne bo uspelo, so nam povedali v celjski občini. Zavedajoč se, da bo ta cesta v času praznika dneva spomina na mrtve zelo obremenjena, bodo v občini zagotovili, da bo cesta v makadamski izvedbi v tem obdobju odprta za promet. Voc Celje bo dela na Popovičevi cesti predvidoma prekinil v času med 25. oktobrom in 2. novembrom, potem jih bo nadaljeval.
Rekonstrukcija 450 metrov dolgega odseka ceste zajema ureditev vozišča, obnovo kanalizacije in jarkov za odvod padavinskih voda, dograditev površin za pešce, ureditev avtobusnih postajališč, javne razsvetljave in ostalih komunalnih vodov. Pogodbena vrednost del znaša skoraj 240 tisoč evrov, ki jih je celjska občina zagotovila v proračunu.
ROBERT GORJANC Foto: SHERPA
Dvorec Lanovž odprt že do konca leta?
Gradbena dela končana, več znano o vsebini zdravstvenih storitev
CELJE - Potem ko je glavnina gradbenih del končanih, bi morda lahko dvorec Lanovž po optimistični projekciji v obnovljeni podobi nekdanjega sijaja in z novo vsebino zaživel že do konca leta. V družbi Cep, ki je investitorka obnove, so tudi predstavili več podrobnost o vsebini zdravstvenih storitev v novem medicinskem središču.
Obnovitvena dela v dvorcu Lanovž v Celju so v zadnjem času zelo napredovala, zato počasi že dobiva končno podobo, so potrdili v celjskem podjetju Cep, ki je investitor prenove. »V izvedbi so trenutno še manjša gradbena in ureditvena dela v okolici stavbe, sicer pa so v dvorcu ta čas v izvedbi obrtniška dela, sledilo bo nameščanje notranje opreme. Potem bosta prišla na vrsto tehnični pregled in pridobitev uporabnega dovoljenja ter ostale dokumentacije. Odprtje prenovljenega dvorca načrtujemo predvidoma do konca leta,« je povedala Katja Hempt, predstavnica podjetja Cep.
Odprtje prenovljenega dvorca, v katerem bo medicinsko središče s širokim naborom zdravstvenih storitev, je bilo napovedano že prej, če se spomnimo svojega zadnjega obiska spomladi letos pri vodstvu družbe Cep. »Res je, spomladi smo
»Moramo priznati, da so nas prvotne zahteve zavoda nekoliko presenetile, vendar smo v nadaljevanju uspeli doseči dogovor glede izvedbe posegov, kot jih je zahteval zavod. Tako je bilo tudi pri podiranju starega prizidka iz 19. stoletja ter pri gradnji novega, ki bo predstavljal glavni vhod v medicinsko središče. Sicer tudi sami želimo v čim večji meri ohraniti glavne značilnosti tega pomembnega kulturnozgodovinskega spomenika. Ponuditi želimo novo vsebino na najvišji kakovostni ravni in prepričani smo, da bo tudi na ta način dvorec Lanovž spet zasijal v svoji mogočnosti,« je povedala Katja Hempt.
Obnova dvorca Lanovž, v katerem bo odslej sodobno medicinsko središče, se pospešeno bliža koncu.
imeli postavljene nekoliko drugačne časovne načrte. Vendar je bilo treba po koncu gradbenih malo več časa nameniti izvedbi strojnih in elektro inštalacij ter drugih obrtniških del. Do manjše zamude je res prišlo, vendar pri takšnem zahtevnem projektu, kjer je treba precej usklajevanja z izvajalci del in zavodom za varstvo kulturne dediščine, čas hitro mineva,« je pojasnila Hemptova.
V primerjavi z meseci nazaj je zdaj tudi že več znano o vsebini dejavnosti v novem medicinskem središču. V njem bo med drugim radiološki oddelek z magnetno resonanco, ultrazvokom, CTG in rentgenom, izvajanje teh storitev bo lastna dejavnost dvorca. »Dogovorjena je tudi že ostala ponudba storitev, pri čemer partnerji, s katerim smo že sklenili poslovno sodelovanje, ostajajo poslovna skrivnost do odprtja. V naši družbi se dogovarjamo še z morebitnimi drugimi najemniki. Lahko tudi potrdimo, da bosta v dvorcu na voljo še dentalna medicina in fiziote-rapija.«
Podjetje Cep je doslej v obnovo dvorca Lanovž vložilo približno milijon evrov, kakšna bo končna vrednost investicije, v družbi še ne morejo oceniti. V podjetju so veseli ugodnega odziva javnosti, ker bo dolgo časa zapuščena stavba zaživela v lepši podobi.
ROBERT GORJANC Foto: GrupA
Za
pomoč Zemetu
VOJNIK - Jutri, 20. oktobra, ob 19. uri bo v dvorani vojniške šole Dobrodelni koncert za Francija Zeme-ta. Glasbenika in njegovo družino je namreč prizadel požar, zato so se tisti, ki ga imajo radi, odločili, da mu bodo pomagali.
V programu bodo nastopili vojniški moški pevski zbor KUD Franceta Prešerna, Arclinski fantje, Gojko Jevšenak, Lucija in Miha Lenarčič, Robert Gotar in čarodej Andrej. Nastopili bodo tudi ansambli Vihar, Svetlin, Jureta Zajca, bratov Poljanšek in Zeme. Prireditev bo povezovala Andreja Petrovič. Dobrodelni koncert pripravljata župnijska karitas in krajevni Rdeči križ v sodelovanju s prijatelji Francija Zemeta. Priporočena vstopnina je 7 evrov. Prostovoljne prispevke za Zemeta je mogoče nakazati tudi na račun celjskega območnega združenja Rdečega križa.
BJ
novi tednik		
Vedno г илтој/		
90,6 95,1 95,9		100,3
rad	io cel	ie
Vedno £ Илшој/
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Starši želijo prizidek in varno šolsko pot
Na Hudinji šola prezasedena, otrok pa vsako leto več - Premeščanje ne more biti stalna rešitev
OŠ Hudinja je ob sedanjem številu otrok pretesna, zato starši, ki so morali prvošolce vpisati v sosednjo šolo Frana Roša, želijo, da bi občina zgradila nov prizidek. Ta bi olajšal delo zaposlenim in otrokom omogočil prijaznejše učno okolje.
CELJE - V začetku leta je bilo med starši bodočih prvošolcev na Hudinji veliko hude krvi. Ob vpisu otrok v prvi razred so namreč ugotovili, da šola, ki je v soseščini, ne bo imela dovolj prostora za vse in da bodo morali svoje otroke vpisati v OŠ Frana Roša. Hudinjska šola je že sicer prenapolnjena in dodatnih oddelkov prvošolcev ne more sprejeti. Na sestanku s predstavniki Mestne občine Celje so zato že julija starši opozorili, da je treba poskrbeti za varnost otrok, ki bodo morali s Hudinje do šole na Golovcu po novoimenovani Cesti Janeza Cvirna. Slišali so zagotovila, da bo težava rešena do začetka šolskega leta. To se ni zgodilo, so ugotovili na nedavnem ponovnem srečanju z županom Bojanom Šrotom in odgovornimi predstavniki občine ter obeh šol. Starši so ob tem ponovno poudarili nujnost čimprejšnje gradnje prizidka k hudinjski šoli.
Predstavnica staršev Metka Fister pravi, da so bili starši razočarani že pred meseci, ko kot stanovalci Mestne četrti Hudinja svojih otrok niso mogli vpisati v hudinjsko šolo, ponovno pa ob spoznanju, da Mestna občina Celje
še ni uredila varne šolske poti do šole na Golovcu. Eden od prehodov za pešce na cesti do šole je namreč nevaren in nepregleden, do naslednjega pa na
eni strani ni pločnika, ampak le kolesarska pot. »Že julija smo zahtevali postavitev stacionarnega radarja in zvočnih zavor, kar pa ni bilo storjeno.
Na cestišču smo zahtevali označbe za šolsko pot, ki jih tudi še ni.« Po sedanjem dogovoru naj bi vse to občina le uredila, in sicer manjkajoči pločnik ter označbe, v prihodnje pa naj bi postavila še semafor pri prehodu v bližini šole.
Več kot devetdeset otrok na seznamu
Če se zatika že pri urejanju varne poti do šole Frana Roša, je želeni prizidek k hudinjski šoli še toliko bolj vprašljiv, čeprav bi ga nujno potrebovali že ob sedanjem številu otrok. Po napovedih naj bi bilo tudi prihodnje leto preveč prvošolcev za to šolo, ob tem, da so tudi razredi sosednje šole polni, zato je premeščanje po mnenju staršev lahko le začasen ukrep. »Pri premeščanju prelagajo odgovornost za prevoze na starše, kar je povezano tudi z dodatnimi stroški. Ali zaradi nevarnih poti to pomeni leta vožnje? Kaj pa samostojnost otrok?« se sprašuje Fistrova.
Hudinjska šola ima težave kljub temu, da je pred leti že dobila prizidek, a takrat ni bilo razvidno, da se bo število otrok tako povečalo, nazadnje je bilo za prvi razred kar 84 učencev. K prostorskim težavam je prispeval tudi spremenjen predmetnik. »Že ta trenutek imamo v šoli 20 oddelkov in za pouk smo izkoristili prav vse razpoložljive prostore - tudi igralnico in knjižnico,« razlaga ravnatelj Jože Berk. »Tudi na seznamu za prihodnje leto je otrok preveč, in sicer 93, šola pa jih lahko v prvi razred sprejme približno 50. Šola ima skoraj 500 učencev in poka po šivih, saj je bila grajena za približno 400 učencev. V nekaterih učilnicah, ki imajo na primer 56 kvadratnih metrov, imamo celo po 30 učencev in
pri tolikšnem številu imajo učitelji izjemno zahtevno učno in vzgojno delo,« pravi ravnatelj in poudarja, da bi moral biti cilj učence razporediti tako, da bo lahko učno in vzgojno delo potekalo čim bolj kakovostno. »Zavedamo se, da morebitna gradnja prizidka ni enostavna odločitev in da ne more biti izpeljana jutri, prav pa bi bilo, da se na osnovi temeljite analize strokovnih služb čim prej izdela realen načrt za prihodnja leta.«
Metka Fister: »Radi bi, da bi otroci hodili v šolo, ki jo imajo pred nosom, in da bi se rešila utesnjenost v njej. Nismo rekli, da mora biti jutri vse narejeno, občina pa bi morala imeti načrt in naložbo vključiti v proračun.«
Takšno mnenje podpirajo tudi starši, ki jim je župan na sestanku predstavil naložbe v šolske prostore, zaradi česar trenutno denarja ni, in jim zagotovil, da bo občina skušala najti najboljšo možno rešitev ter da se čez leto in pol lahko ponovno se-stanejo in takrat proučijo možnosti.
TATJANA CVIRN
Odgovorov MOC, kaj načrtuje glede gradnje prizidka k OŠ Hudinja in ureditve šolske poti do OŠ Frana Roša, do zaključka redakcije nismo prejeli.
Na prvi jesenski seji o proračunu
LAŠKO - Svetniki Občine Laško so kot osrednjo točko dnevnega reda obravnavali občinski proračun za prihodnje leto.
Kot je v predstavitvi proračuna povedala Bojana Kustura, vodja oddelka za finance v Občini Laško, je v času priprave gradiva prišlo do dogovora občin z vlado glede povprečnine za prihodnje leto. Ta za Občino Laško pomeni za 3,4 odstotka ali približno 230 tisoč evrov več prihodkov. Ti še niso bili upoštevani v prvem branju, bodo pa pri drugem.
Sicer pa je v proračunu za leto 2018 v primerjavi z letošnjim predvidenega več denarja za sofinanciranje investicij, in sicer za približno 1,3 milijona evrov. Od tega 340 tisoč evrov po 23. členu iz državnega proračuna, 830 tisoč evrov iz sredstev Evropske unije in 150 tisoč evrov iz ostalih domačih virov.
»Vrednost vseh projektov, pri katerih je predvideno sofinanciranje, znaša 2,5 milijona evrov, kar pomeni, da mora občina zagotoviti približno milijon lastnih sredstev,« je povedala Bojana Kustura.
Na seji so svetniki tudi potrdili predlog povišanja cen programov predšolske vzgoje v Vrtcu Laško. »Zvišanje cen je posledica zvišanja plač kuharjem, hišnikom, poslovnim sekretarkam in predvsem pomočnicam vzgojiteljic, ki so uvrščeni do 26. plačnega razreda in za katere so se sindikati in vlada dogovorili o odpravi plačnih anomalij. Njihove plače so se povečale za štiri do osem odstotkov, kar znaša približno 60 tisoč evrov,« je povedal Dimitrij Gril, vodja oddelka za družbene dejavnosti v Občini Laško. Cena za prvi starostni program, za otroke od enega do treh let, bo tako od 1. novembra znašala 477 evrov, kar pomeni dvig za približno 9 odstotkov. Za drugo starostno obdobje se je cena zvišala za približno pet odstotkov, na 346 evrov, v kombiniranah oddelkih pa bo zaradi 23-odstotnega povišanja cena 382 evrov. Dejansko povišanje cene, ki jo bodo občutili starši otrok, je odvisna od cenovnega razreda, v katerega so razvrščeni glede na prihodke. Zadnjič so se cene programov predšolske vzgoje v Vrtcu Laško sicer zvišale julija lani.
Ali je torej na podlagi teh številk mogoče reči, da je proračun Občine Laško za prihodnje leto, zlasti s pričakovanim večjim pritokom evropskih sredstev, investicijsko naravnan, smo po seji vprašali župana. »Ves čas si prizadevamo za to, da so proračuni v čim boljši >investicijski kondiciji<. Res je, da to vedno ni mogoče, glede na to, da je približno 70 odstotkov proračuna vnaprej določenega oziroma razdeljenega v skladu z zakonodajo, za vrtce, plače in vse ostalo. Denar, ki ga imamo v proračunu na voljo za investicije, želimo čimbolj oplemenititi in z njim tudi največ ustvariti,« je pojasnil Franc Zdolšek.
Laški župan je še povedal, da v občini nameravajo še pred lokalnimi volitvami prihodnje leto sprejeti tudi proračun za leto 2019.
RG
Starši odpoklicali svoje predstavnike v svetu zavoda
ROGATEC - Člani sveta staršev vrtca in osnovne šole VIZ Rogatec so se prejšnji petek zbrali na izredni seji. Ravnatelj Viljem Prevolšek je svojo odsotnost že prej opravičil. Drugi sestanek sveta staršev je tako potekal brez predstavnikov vodstva šole in morda tudi zato v precej bolj umirjenem tonu.
Tokrat z zapisniki prejšnjega srečanja ni bilo večjih zapletov. Tudi na tistega, ki ga je pripravilo tajništvo šole, prisotni niso imeli pripomb. Med pomembnejšimi točkami je bil sprejem poslovnika. Starši so ravnatelju posebej zamerili, saj ga kljub dolgotrajnim pozivom vse do zadnjega niso dobili v vpogled. Novosprejeti dokument se od prejšnjega rahlo razlikuje pri točki, ki opredeljuje vlogo zaposlenih v VIZ in njihovo delovanje v svetu staršev. Po novem predlogu poslovnika je sodelovanje zaposlenih v svetu staršev načeloma dovoljeno, lahko pa zaradi nasprotja interesov pride tudi do izjem. Poslovnik je bil potrjen soglasno. Glede na poslovnik je za razrešitev predstavnikov v svetu zavoda šole potrebnih sedem podpisov predstavnikov v svetu staršev.
Na tokratnem sestanku so predlagali razrešitev vseh treh dosedanjih predstavnikov. Petri Prevolšek so očitali nasprotje interesov, saj je kot zaposlena v VIZ Rogatec podpisala odprto pismo staršem, v katerem učitelji staršem očitajo, da so jih na ustanovni seji sveta staršev napadli in sramotili. Zamerili so ji tudi predčasni odhod s tega sestanka, saj bi kot predstavnica staršev morala ostati do konca ter želje in pobude prenesti na svet zavoda. Podobni so bili tudi očitki drugima dvema predstavnicama staršev v svetu zavoda, Marjeti Tramšek in Luciji Poslek. Dosedanje predstavnice staršev v svetu zavoda se lahko na odločitev sveta staršev v tridesetih dneh pritožijo. Pobude in vprašanja staršev, o katerih so se pogovarjali ob koncu sestanka, bodo ravnatelju posredovali v zapisniku. Naslednjič se bodo starši sestali 27. oktobra.
Ravnatelj Viljem Prevolšek nam je medtem pisno sporočil, da bo prihodnji teden z veseljem sodeloval z nami in povedal svojo plat zgodbe. Trenutno pa ga zaradi odmevnosti vsega dogajanja v šoli zaposlujejo predvsem inšpekcijski nadzori.
StO
i ■ v ■	v ■ , ■
bližje rešitvi
Glede igral
CELJE - Kot smo neuradno uspeli izvedeti, naj bi po drugem krogu pogovorov med predstavniki Mestne občine Celje, zavoda za varstvo kulturne dediščine in arhitekturnega biroja Stvar prišlo do zbližanja stališč glede usode igral pred Osrednjo knjižnico Celje.
Po podatkih, ki smo jih uspeli pridobiti, pri čemer so v času iskanja rešitve sogovorniki zelo skopi v izjavah, naj bi se v pogovorih načelno uskladili, da bi na tem mestu v prihodnje bilo eno manjše in nižje
igralo. Zavod za varstvo kulturne dediščine je sicer v svojem odzivu ob umiku igral, kar je sprožilo burne odmeve v javnosti, kot eno od možnost navedel, da bi bilo nameščenih več manjših igral.
Kot smo še uspeli izvedeti, naj bi do naslednjega sestanka ta petek, ko bi se uskladili glede končne rešitve, občina preverila tehnične možnosti za takšno novo izvedbo igral. Temeljni cilj sedanjih obnovitvenih del na tem mestu sicer ostaja preprečitev nadaljnjega zamakanja pro-
storov otroškega oddelka Osrednje knjižnice Celje.
Obnovitvena dela v atriju pred knjižnico, ki jih izvaja podjetje Remont, bodo predvidoma trajala še mesec, stala bodo približno 48 tisoč evrov. Izvajalec del bo teraso, ki je doslej zamakala, na novo hidroizoliral, namestil toplotno izolacijo in uredil odvodnjavanje meteornih voda v prehodu med Splavarskim mostom in Muzejskim trgom.
RG
8
IZ NAŠIH KRAJEV
V Andražu nad Polzelo so v petek zvečer premierno predvajali kratek film z naslovom Zgodovina in znamenitosti Andraža in obenem v tamkajšnjem domu krajanov odprli tradicionalno likovno razstavo domače likovne sekcije, ki je letos posvečena 25-letnici Andraške poti. Razstavo je uradno odprl župan Jože Kužnik in se obenem zahvalil vsem prostovoljcem, ki so sodelovali pri ustvarjanju videa.
Četrt stoletja pohodov Po poteh Andraža
Andraž nad Polzelo po novem s predstavitvenim videom
POLZELA - V Andražu nad Polzelo je bilo pretekli konec tedna pestro. Potem ko so v petek zvečer v domu krajanov premierno predvajali predstavitveni film kraja in odprli tradicionalno likovno razstavo domače likovne sekcije, so se v nedeljo dopoldne podali na 30. organiziran pohod Po poteh Andraža, ki letos praznujejo 25 let obstoja.
15-minutni predstavitveni film z naslovom Zgodovina in znamenitosti Andraža je nastal pod okriljem Kulturnega društva Andraž. Ustvarjalci so v 15 minutah zajeli vse najpomembnejše podatke o tem majhnem spodnjesavinjskem kraju s 1.200 prebivalci. »Film smo posneli za organizirane skupine turistov, ki nas obiščejo, da si ogledajo šaljive glinene figurice v domu krajanov. Ker smo jim do zdaj morali vedno razlagati zgodovino in znamenitosti našega kraja ter smo vedno kaj pozabili, smo se odločili, da predstavitev strnemo v videu,« pojasnjuje predsednik kulturnega društva Vili Pižorn.
V filmu, ki ga je posnel Ivan Leber, besedilo zanj pa so prispevali domačini, med njimi tudi Konrad Brunšek, so se dotaknili zgodovine in gospodarstva, ki je v prvi vrsti kmetijsko naravnano. Večina prebivalcev se na delo vozi v okoliška središča. Pomemben pečat kraju daje tamkajšnja podružnična šola, pred
katero stoji kip njenega prvega učitelja, znanega sadjarja Miloša Levstika. Po njegovi zaslugi je Andraž postal kraj z bogato sadjarsko tradicijo. V filmu so prav tako predstavljeni cerkev s potomko najstarejše trte na svetu, zdaj že tradicionalni blagoslov traktorjev in znana glasbeno-družabna prireditev Družina poje. Nenazadnje so v videu pozornost namenili tudi kaščam, kužnim znamenjem in kraškemu osamelcu Gori Oljki ter njeni cerkvi.
Andraška pot praznuje
Ena od znamenitosti Andraža nad Polzelo je prav zagotovo andraška pot. 20 kilometrov dolga krožna pot je speljana po obronkih Andraža in Dobriča ter povezuje Sevčnik, rojstno hišo Neže Maurer in Goro Oljko. Ideja zanjo se je pred 25 leti porodila predsedniku Športnega društva Andraž Simonu Ograjenšku. »Ker je s teh obronkov lep razgled na Spodnjo in Zgornjo Savinjsko dolino ter Šaleško dolino, sem pomislil, zakaj ne bi vzpostavili krožne planinske poti, ki smo jo poimenovali Po poteh Andraža.« Pot, ki jo povprečen pohodnik prehodi v sedmih do osmih urah, na njej pa je 15 kontrolnih točk z žigi, je že ves čas opremljena s smerokazi in z markacijami ter s skrinjicami z vpisnimi knjigami. »Poleg
rednega vzdrževanja, za katerega skrbi planinska sekcija športnega društva, imamo kar nekaj težav z vandalizmom. Do zdaj smo morali zaradi tega zamenjati že osem žigov in lani eno skrinjico,« še dodaja Ograjenšek.
Še posebej veliko pohodnikov je Po poteh Andraža vsako drugo nedeljo v oktobru, ko športno društvo organizira voden pohod. Letošnji je bil že 30. zapovrstjo. Prvih nekaj let sta bila na leto tudi dva pohoda.
V ospredju planine
Obema obletnicama, povezanima z andraško potjo, je letos posvečena tradicionalna razstava članov Likovne sekcije Andraž, katerim so se pridružili tudi učenci podružnične osnovne šole ter likovni prijatelji s Polzele in iz Mengša. V domu krajanov so postavili na ogled 56 umetniških izdelkov, katerih motivi so povezani z gorami. »Tokratna razstava je zelo realistična. Veliko je fotorea-lizma in realističnih slik, ki so narejene v različnih tehnikah, od risbe in grafike do akvarela in akrila,« pojasnjuje vodja andraške likovne sekcije Ida Jevšnik, ki jo še posebej veseli, da so v zadnjem času v svoje vrste uspeli pritegniti tudi mlada ljubiteljska likovnika.
ŠPELA OŽIR, foto: JAN KOROŠEC
Pet let prizadevanj obrodilo sadove
ŠMARTNO OB PAKI - Pristojni bodo posodobili nivojski prehod čez železniško progo Celje-Velenje v Paški vasi. Predstavniki občine in direkcije za infrastrukturo so že podpisali pogodbo z izvajalcem del.
Posodobitev nivojskega prehoda je trenutno največja naložba, za katero so si pristojni prizadevali zadnjih pet let. Kot je povedal župan Janko Kopušar, je bilo v tem času načrtovanih že več različnih idejnih rešitev, pred dvema letoma pa je padla odločitev, da je na tem območju smiselno prestaviti dovozno cesto v Gavce. Na podlagi tega so nastali novi najprej idejni, nato glavni projekti.
Projekt danes zajema štiri sklope. Prvi skop zajema že omenjeno prestavitev javne dovozne poti oziroma ceste, ki povezuje Gavce z regionalno cesto, k čemur sodi tudi ureditev pločnikov. Drugi sklop predvideva ureditev regionalne ceste na tem območju, tretji ureditev javne razsvetljave, četrti pa se nanaša na ureditev signalnih naprav in prehoda regionalne ceste čez železniško progo.
Kopušar sicer upa, da se bo izvajalec del lahko držal predvidenega roka končanja projekta, a se zaveda morebitnih težav: »Pogodba predvideva začetek del v naslednjih tednih, a počasi bo že zima. Upamo, da bo ta dovolila oziroma omogočila spoštovanje roka končanja del, ki je 30. aprila prihodnje leto.«
Vrednost naložbe je 490 tisoč evrov. 80 odstotkov sredstev sofinancira država, preostanek občina, predvsem gradnjo pločnikov, postavitev javne razsvetljave in prestavitev javne poti.
Težave pri obnovi mosta
Poleg omenjenega je pomemben projekt v občini tudi obnova mosta čez Pako v Rečici ob Paki. Ta bi se že morala izvajati, a žal prihaja do zapletov, je pojasnil župan Janko Kopušar. Na tem območju naj bi delali že tri tedne, žal pa je vse skupaj še na začetku: »Kolikor mi je znano, ima izvajalec (Voc Celje) težave z zaposlenimi. Težava je, da nima na razpolago delovne sile, saj izvaja preveč projektov, ekipa, ki naj bi delala tukaj, pa še ni oblikovana.« Izvajalec je gradbena dela sicer že začel, a kot pravi Kopušar, počasneje, kot bi si v občini želeli.
Vrednost naložbe je 400 tisoč evrov, država sofinancira 80 odstotkov vrednosti, ki je namenjena obnovi mosta. Občina Šmartno ob Paki sofinancira ostanek, in sicer pločnike, prehod za pešce in javno razsvetljavo.	EP
Buč'nce kot festival vese druženja
esenski ja in
ŠENTJUR - Buče, bučnice, bučno pecivo in bučni okraski so bili to soboto rdeča nit, ki je na Mestni trg že 11. pritegnila vonj jeseni. Lepo okrašene in domiselno postavljene stojnice so se šibile pod pestro ponudbo lokalnih kmetij, domačih šol in različnih društev. Lepa sončna sobota pa je na prizorišče privabila obiskovalce od blizu in daleč.
Turistično-etnološko prireditev Buč'nce tradicionalno pripravljajo Ljudska univerza Šentjur oziroma Razvojna agencija Kozjansko ter lokalni časopis Šentjurčan. Na odru so se predstavili številni nastopajoči, tako da je bilo v središču mesta celo dopoldne mogoče čutiti zabavno in gostoljubno razpoloženje. Najlepši stojnici sta uredili Tatjana Krejan Košan in družina Už-mah z izdelki Lun. Z naslovom največja, najdaljša ali najtežja buča se lahko letos pohvalijo Janez Leskovšek, Jernej Hebar in Srečko Zupanc. Posebno nagrado so si prislužili člani Prostovoljnega gasilskega društva Dobje, ki so ob velikem kotlu golaža poskrbeli, da prav nihče ni šel domov lačen. StO
Zadovoljni z vsebino, finančni del potrebuje dopolnitve
VITANJE - Na zadnji seji so vitanjski svetniki potrdili program dela javnega zavoda Kulturno-gospodarsko središče evropskih vesoljskih tehnologij za letos. K finančnemu delu bodo dodali še računovodska pojasnila.
Včerajšnje seje se je prvič udeležila tudi vršilka dolžnosti direktorja državnega zavoda Ksevt Nena Dokuzov. Svetnikom je predstavila program dela in finančni načrt Ksevta, ki temelji na petih stebrih. »Prvi steber je področje izobraževanja, usposabljanja ter znanosti, drugi steber je gospodarstvo, tretji področje turizma, četrti področje kulture in peti področje mednarodnih odnosov.« Dejavnosti se zelo prepletajo in vizija je, da bi bil Ksevt sodoben center, ki temelji na uporabi sodobnih tehnologij. »Ne bomo se umikali od osnovnega koncepta Ksevta, temveč mu bomo dodali pridih
modernega in naprednega centra,« je razložila Nena Dokuzov. Svetniki so bili nad programom navdušeni, želeli so predvsem razjasniti finančne nejasnosti, ki so jih pripravili že na septembrski seji. Med drugim jih je motila nerealna ocena prihodka od prodaje vstopnic, da občina ni nikjer navedena kot soustanoviteljica, pojavila so se tudi neskladja z obračunavanjem 30 tisoč evrov, ki jih občina nameni za obratovalne stroške Ksevta. Računovodska neskladja bosta računovodkinji občine in Ksevta v naslednjih dneh uredili. O nerealni oceni prihodkov od prodaje vstopnic so bili svetniki sklepčni, da je bolje imeti višje cilje, h katerim zavod stremi. Ksevt namreč želi svojo ponudbo predstaviti osnovnim in srednjim šolam ter tudi visokošolskim zavodom. Želi pa si tudi dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo. BGO
Bodo slike šle v Cerknico?
VELENJE - Mestna občina bo prodala 21 slik slikarja Lojzeta Perka, s katerimi upravlja Festival Velenje. Za nakup se zanima cerkniška občina, saj so umetniška dela vezana na okolje Cerknice. Slikar je namreč tam preživel zadnja najbolj ustvarjalna leta. V velenjski občini zdaj pripravljajo posebno stalno postavitev Perkovih del.
Velenjski mestni svetniki so predlog o prodaji slik potrdili, občina pa ne bo prodala vseh Perkovih slik, ki jih ima v lasti, temveč le nekatere. Kot je pojasnil vodja urada za družbene dejavnosti Drago Martinšek, bo občina prodala 21 slik, obdržala pa predvsem tiste, ki so snovno in motivno vezane na Velenje. Slike, ki so vezane na šege in navade Cerknice ali Cerkniškega jezera, bo občina prodala ter Občini Cerknica omogočila, da jih odkupi in tako uredi kulturno
dediščino, ki je nacionalnega oziroma javnega pomena.
Občina bo 21 slik prodala na javni dražbi, in sicer kot zbirko, saj se le tako lahko ohrani namera, da slike ostanejo javna kulturna dediščina. Sredstva, pridobljena na dražbi, bo mestna občina Velenje namenila za lokalno kulturno dediščino, kot to predvideva zakon. »Imamo že nekaj predlogov, kam z denarjem. Letos smo sicer že odkupili kulturno dediščino Majde Kurnik, naše akademske kiparke, ki je ustvarjala in umrla v Beogradu. Del njene zbirke smo že prinesli v Velenje, sicer pa je še kar nekaj idej, kam z denarjem,« je še pojasnil Martinšek.
Sicer je ravno lani velenjska občina kupila eno izmed Perkovih slik, ki je vezana na Velenje, zato te občina zdaj ne bo prodala.
EP
IZ NAŠIH KRAJEV
9
S čilijem iz Šmarja do New Yorka
Matic Vizjak s čili vinom do lente najbolj inovativnega mladega kmeta
Matic Vizjak je z zaščiteno blagovno znamko Chilli wine vzbudil pozornost na svetovnem prizorišču.
ŠMARJE PRI JELŠAH -»Res še enkrat iskreno vsem hvala za podporo,« je bil ob koncu napetega boja vesel zmagovalec Matic Vizjak. Na izboru Inovativni mladi kmet/kmetica, ki sta ga že 11. pripravila Kmetijsko-goz-darska zbornica Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine, je pometel z močno konkurenco. Dokazal je, da lahko človek konjiček in osebno strast spremeni v odmevno zgodbo o uspehu.
Tridesetletni Matic je po izobrazbi turistični tehnik. Ljubezen do pekoče hrane ga spremlja že od nekdaj. Omake zase in za goste na domači kmetiji pripravlja že dolgo. Odkar je kmetijo prevzel kot mladi prevzemnik, je njegova podjetnost dobila krila. Letno
vzgoji približno 800 sadik 20 različnih vrst čilijev z vsega sveta. Čili lahko namreč obogati marsikateri domač izdelek in še tako dolgočasno hrano spremeni v gurmansko avanturo. Za vedno večjo priljubljenost teh vročih paprik je poskrbel tudi z organizacijo Čili festivala in tako domače Šmarje pri Jelšah postavil na širši zemljevid kot prizorišče največjega tovrstnega dogodka v Sloveniji. Na kmetiji so se že pred tem ukvarjali s čebelarstvom, z zelenjadarstvom. Matic je na trgu ponudil kremni med, sedem različno močno pekočih omak in kot svetovno najbolj obetajoč izdelek zdaj še čili vino. »Vedno sem stremel k temu, da bi nekemu izdelku dodal višjo vrednost, ga obogatil, naredil
nekaj novega. Veliko stvari se je ponesrečilo, ampak tega ne smeš vzeti za slabo. Vsak neuspeh je nov izziv in vztrajnost se vedno splača.«
Čili vino edinstveno na svetu
Tudi s čili vinom ni šlo na prvo žogo. Ideja je zorela dolgo, a prvi poskusi niso bili najboljši. »Vino je bilo preveč pikantno, stopnja sladkorja je bila prenizka, ampak z dolgotrajnim delom nam je uspelo narediti vrhunsko pijačo,« pravi Matic. Da je vino z zaščitenim imenom Chilli wine res nekaj posebnega, priča prva udeležba na vinarskem tekmovanju v New Yorku. Ob svojem debitantskem nastopu je čili vino iz Šmarja
med štiri tisoč vzorci, ki jih je z vsega sveta poslalo 650 vinarjev, doseglo dve srebrni in eno zlato odličje. Prav čili vino ga je poleg vsega drugega zavihtelo tudi na letošnji tron najbolj inovativnih mladih v kmetijstvu. Kot pravi Matic, se je več let kalil na delu v tujini, doma pa je s svojimi idejami postavil svet na glavo. »Pri tem bi se rad zahvalil za podporo svoji družini. Ideje so eno in jaz sem običajno tisti, ki nastopam v javnosti, vendar brez pomoči in podpore vseh družinskih članov ne bi šlo.« Danes je Vizjakova blagovna znamka vedno bolj prepoznavna, kmetija pa bo konec leta prejela tudi certifikat Eko kmetije.
StO
Foto: GrupA
Prireditve se je udeležila Alma M. Karlin
ŠTORE - Ob rojstnem dnevu svetovne popotnice Alme M. Karlin je bila na Svetini prireditev Almini dnevi. Karlinova je bila s to lepo vasjo tesno povezana in je na njenem pokopališču našla tudi svoj zadnji dom.
Prvi dan Alminih dnevov je bil v znamenju odlično obiskanega potopisnega predavanja o Antarktiki. To je bilo na ekološki kmetiji pri starem mlinu v Šentjanžu. Višek Alminih dnevov je bil v nedeljo, ko je bilo na Svetini
vsakoletno tekmovanje v kuhanju golaža. Med devetimi ekipami je zmagalo štorsko vinogradniško društvo, druga je bila ekipa Ljubiteljskega zbora Štore ter tretja društva Dobra volja. Dogodek so popestrili stojnice z različnimi izdelki in kulturni program. Med obiskovalci se je sprehodila tudi Alma M. Karlin, ki jo je predstavljala igralka
iz Celja. Zaradi čudovitega jesenskega vremena je prireditev obiskalo veliko obiskovalcev, ki so se lahko po koncu tekmovanja okrepili s porcijami golaža.
Turistično društvo Štore pripravlja Almine dneve že od leta 2001, vendar z vremenom nima vedno sreče. Enkrat je bila prireditev zaradi slabega vremena že odpovedana, zgodilo pa se je že, da so se udeleženci pred deževjem skrivali pod šotorom.
BJ, foto: SHERPA
Pevci Ljubiteljskega zbora Štore znajo tako peti kot tudi dobro kuhati.
Težava je rešena
ŠTORE - Občina je zobozdravstveno dejavnost v tamkajšnji zdravstveni postaji predala javnemu zavodu Zdravstveni dom Celje. Tako je občinski svet odločil na svoji zadnji seji.
Po smrti ene od dveh štorskih zobozdravnic so namreč bolniki ostali brez opredeljenega zobozdravnika. To je bilo marca lani. Občinski svet je nato razpisal koncesijo, vendar je ministrstvo za zdravje opozorilo, da so te mogoče le v primeru, ko javni zavod za opravljanje dejavnosti nima niti kadrovske niti prostorske možnosti. Občina je zato povprašala Zdravstveni dom Celje, ki ji je odgovoril, da ima takšne možnosti. Med razpravo je bilo omenjeno, da sedanja zdravstvena politika podeljevanju koncesij ni naklonjena.	BJ
Pod streho več obnov
TABOR - Letošnjo jesen je občina končala več različnih obnov. Poleg tega, da je prestavila kapelico in uredila pločnik za pešce, je obnovila tudi most in cestni odsek od središča Tabora proti naselju Zahomce.
Omenjen odsek ceste je bil dotrajan in že več let potreben temeljite obnove. Občina Tabor ga je razširila, preplastila in uredila bankine. Obnova jo je skupaj stala malo manj kot 70 tisoč evrov. »Cesto smo preplastili in razširili na dva vozna pasa. Prav tako smo odkupili nekaj zemlje. Nova lastniška razmerja trenutno že ureja notar,« pojasnjuje župan Anton Grobler. Taborčani so vzporedno z obnovo ceste postavili še javno razsvetljavo in obnovili most. Utrdili so njegove temelje in z armiranim betonom ulili nosilno ploščo. Letošnjo jesen so namenu prav tako predali pločnik za pešce v naselju Tabor jug. Kapelico so od državne ceste prestavili v Ojstriško vas, kjer so uredili tudi okolico.	ŠO
Težava »marofa« je končno rešena
VOJNIK - Stavba nekdanjega »marofa« je zaživela v novi podobi. Spomeniško zaščitena stavba, ki je zaradi neurejenosti dolga leta kazila veduto Nove Cerkve, ji je danes v ponos. Gre za nekdanje starinsko župnijsko gospodarsko poslopje, o katerem je bilo v preteklih letih veliko govora.
Pogumnega dejanja, prenove in preureditve gospodarskega poslopja, se je v preteklih letih kot vlagatelj lotil domači podjetnik Ivan Ravnak. Stavbo je obnovil po smernicah zavoda za varstvo kulturne dediščine. V njej so danes različni poslovni prostori. Tako je tam našel svoj prostor vrtec Montessori, ki ga trenutno obiskuje petindvajset otrok. Gre za posebno obliko predšolske vzgoje s posebnimi pedagoškimi pristopi in za poudarjeno usmerjanje k samostojnemu ustvarjanju in delu otrok. V »marofu« so tudi prostori frizerskega salona in harmonikarske šole »modrijana«, domačina Roka Švaba.
Zaenkrat ostajaj o prazni prostori »marofa«, ki so namenjeni večji trgovini z živili. V središču Nove Cerkve si namreč takšno trgovino zelo želijo.	BJ
UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
UPI - ljudska univerza Žalec
razpisuje prosto delovno mesto
RAČUNOVODJA m/ž
OD KANDIDATOV PRIČAKUJEMO:
•	da imajo najmanj visokošolsko izobrazbo oz. izobrazbo 1. bolonjske stopnje ekonomske smeri;
•	vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih;
•	da izkazujejo znanje slovenskega jezika;
•	da izkazujejo sposobnosti, kot so samoiniciativnost, samostojnost, natančnost in zanesljivost;
•	da izkazujejo znanje računalništva s področja dela s preglednicami, urejanja besedil, z bazami podatkov, internetom in e-pošto;
•	da niso bili pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot 6 mesecev;
•	da zoper njih ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Izkušnje in samostojno operativno delo v računovodstvu ter v zvezi z vodenjem kadrovskih evidenc se štejejo kot prednost. Delovno razmerje se sklene za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas.
Kandidati morajo prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati priporočeno na naslov: UPI - ljudska univerza Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 6, 3310 Žalec, najkasneje do 27.10.2017.
10
KULTURA
Komedija o kmečkih zvijačah napolnila dvorano
Komedija Na kmetih je odprla 25. Novačanova gledališka srečanja
»Komedija je zapisana z matematičnim ritmom. Ne razmišljajte o užitku, ko stojite na odru, tudi ko se bodo ljudje smejali. Razmišljate o matematiki, ki mora delati kot švicarska urica,« je bil recept režiserja Vojka Belšaka pri komediji Na kmetih, ki jo je v polni dvorani trnoveljskega gledališča izvedlo domače Gledališče Zarja Celje. Po dolgem ploskanju občinstva in prepotenih telesih igralcev je bilo jasno, da se je matematični račun izšel.
Oktober in november sta v Celju povezana z Novačano-vimi gledališkimi srečanji. S petkovo premiero komedije Na kmetih v izvedbi domačega gledališkega ansambla je organizator KUD Zarja Tr-novlje - Celje odprl letošnja srečanja, in sicer že 25. po vrsti. Dvorana je pokala po šivih, številne obiskovalce, ki niso imeli rezerviranih vstopnic, so morali odsloviti in jih povabiti na ponovitve.
Tara Prodnik, igralka večera
Komedija Na kmetih je delo Vinka Möderndorferja, ki je na festivalu Dnevi komedije leta 2003 prejel žlahtno komedijsko pero. V komediji s pestro izbiro karakternih likov, med katerimi ima vsak
svojo zanimivo zgodbo, avtor na duhovit način prikaže politično korupcijo in aktualne težave majhnih krajev. Dogajanje je postavljeno na idiličen kmečki turizem, ki v resnici ni tako zelo kmečki in idiličen, kot trdita njegovi lastnici, ki sta ju upodobili Tara Prodnik in Anita Kepe. Še posebej prepričljiva je bila Prodnikova, ki je po izboru posebne komisije občinstva postala igralka večera. Naslova je bila zelo vesela, hkrati je bila ponosna, da ji je z nastopom uspelo prepričati komisijo. Kajti ustvarjanje komedije ni enostaven posel. »Zadnji mesec je bil sploh naporen, saj smo se dobili vsak večer in ostajali do zgodnjih jutranjih ur. Kot je rekel režiser, je komedija neke vrste matematika in če >štos< ni izveden v točno določenem trenutku, zvodeni in nima smisla.« Predzadnja Tarina vloga v Zarji Celje je bila vloga Jelene v predstavi Vanja, ki je od Maričke v komediji Na kmetih popolnoma drugačna. »Na začetku sem bila prepričana, da komedija ni zame, in sem imela težave z vlogo Maričke, ki je zelo energična in glasna. Jelena iz Vanje mi je bila bolj pisana na kožo, manj energije je bilo treba vložiti v vlogo. Na koncu sta smeh občinstva in njihova pozitivna energija tako super stvar,
Dolg aplavz za matematično dodelano predstavo Na kmetih v izvedbi Gledališča Zarja Celje.
da bi težko rekla, katera vloga mi je ljubša.« Po izvrstnem jo-dlanju med predstavo je Tari Prodnik alpska komedija kar precej blizu.
Igralec v vlogi režiserja
Režiser predstave Na kmetih je Vojko Belšak, član Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Po predstavi je priznal, da mu je ljubša vloga režiserja, saj se lahko »dere« na igralce, a se presneto zaveda, da je režirati komedijo težko delo, še posebej če človek želi dobiti iskren nasmeh občinstva. A v prvi vrsti je za dobro komedijo zaslužen avtor. »Ko
Nikoli ni tako, kot se zdi na prvi pogled.
sem prebral besedilo Vinka Möderndorferja, sem videl, da je lepo strukturirano, da ima pravilno zapisane vse zakonitosti komedije. Komedija je receptura. Ves čas sem govoril igralcem, ki so morali poslušati moje izbruhe: >Po-zabite, da se boste zabavali, ker delate komedijo.< Do komedije se je treba prebiti, do nje je treba splezati. Ko si tam, se mogoče malce užitka vrne k tebi. Do takrat je trdo garanje. Komedija je zapisana z matematičnim ritmom. Zelo sem jim gledal pod prste, ker drugače bi jih odneslo po odru. Lahko rečem, da so odlično opravili svojo nalogo. Zelo sem zadovoljen, da jim je moje matematično razmišljanje prišlo v glavo, in rezultati so tukaj.«
Program Novačanovih srečanj komično obarvan
Predstavo bodo Zarjani ponovili v soboto, 21. oktobra. Program letošnjih Novačano-vih gledaliških srečanj bodo na odru Gledališča Zarja Celje nadaljevali v petek z drugo tekmovalno predstavo, komedijo Vinka Möderndorferja Transvestitska svatba v izvedbi Šok teatra iz Mežice. Potem bodo do 11. novembra na Novačanovih dnevih v Trnovljah ob koncih tedna
s svojimi predstavami nastopili še gledališče Prosvetnega društva Štandrež, Gledališče Toneta Čufarja Jesenice in Kulturno društvo Loški oder Škofja Loka. Letošnji selektor Domen Valič bo vmes imel še gledališko delavnico in bo pripravil zaključni stand up večer, ko bodo podelili nagrado za najboljšo predstavo.
Petkov odličen obisk predstave Na kmetih ni na-
ključje. Je posledica dolgoletnega odličnega dela celotne ekipe Gledališča Zarja Celje. »Navdušeni smo bili nad polno nabito dvorano, kar pomeni, da gojimo pravo kulturo in postavljamo standard v mestu,« je piko na i dodal predsednik KUD Zarja Trnovlje-Celje Uroš Rošer.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA
Tara Prodnik v vlogi Maričke in Nejc Jezernik v vlogi Jenda
Novačanov doprsni kip v avli SLG Celje
Od prejšnjega tedna je v Slovenskem ljudskem gledališču Celje spominsko obeležje znamenitega Celjana, pesnika, pisatelja, dramatika in diplomata dr. Antona Novačana. Ob 130-letnici njegovega rojstva je Mestna občina Celje prezrtemu svetovljanu in literatu namenila prostor v »aleji slavnih« slovenskega gledališča.
Dr. Anton Novačan je bil pravnik, diplomat, politik, pesnik, pisatelj, dramatik in pripovednik, ki je bil do devetdesetih let prejšnjega stoletja zaradi svoje drugačne politične usmerjenosti popolnoma prezrta osebnost. Da je odprtje spominskega kipa zgolj ena od stopenj do večjega Novačano-vega spomenika na osrednjem mestnem trgu, je bilo mnenje osrednjega govornika na odprtju profesorja ddr. Igorja Grdine. »Predvsem zato, ker
je bil Novačan največji celjski literat, po literarni moči se lahko edino Vladimir Levstik primerja z njim.«
Postavitev kipa je uredila in financirala Mestna občina Celje. Kar nekaj let je trajalo, da je našla denar, pravi čas in prostor, kjer bi postavili kip. Po besedah Vlada Kožela z oddelka za družbene dejavnosti je bila avla Slovenskega ljudskega gledališča Celje najprimernejša izbira. Doprsni kip je delo znanega že pokojnega kiparja Lojzeta Dolinarja (1893-1970) in je bil dolgo časa hranjen v Osrednji knjižnici Celje. Vlado Kožel upa, da bodo v Mestni občini Celje v bližnji prihodnosti v kulturni program vnesli še več vsebine in prireditev, ki bodo povezane z Antonom Novačanom.
BGO
Foto: SHERPA
Kip je odkrila podžupanja Mestne občine Celje mag. Darja Turk z Novačanovo sorodnico Magdaleno Mahne Malone.
KULTURA
11
Melodije glasbenih virtuozov odprle Ipavčeve kulturne dneve
Številne prireditve v spomin Ipavcem
Ipavčevi kulturni dnevi predstavljajo sklop večdnevnih prireditev, s katerimi v Šentjurju obujajo spomin na znano družino skladateljev in zdravnikov Ipavec. Letošnje je odprl koncert mladih šentjurskih glasbenikih akademikov Musica Academica.
Podobno kot pretekla leta je bil tudi letos pod okriljem Občine Šentjur s pomočjo različnih organizatorjev pester nabor različnih kulturnih dogodkov. V soboto zvečer je bila v šentjurskem kulturnem hramu prva od šestih prireditev z naslovom Musica Academica, tokrat v tretji izdaji. Pred dvema letoma je namreč šentjurska območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti v sodelovanju s Študentskim klubom mladih Šentjur pripravila prvi koncert z željo, da se mladi šentjurski glasbeni akademiki predstavijo domačim poslušalcem. Lani je bil drugi koncert. Ker so si sodelujoči kot tudi obiskovalci želeli, da bi se takšni dogodki nadaljevali, je postala Musica Adacemica skorajda že stalnica Ipavčevih kulturnih dni. Kot je v svojem govoru poudarila vodja območne izpostave JSKD Na-stija Močnik, je ta sklop prireditev spomin na najbolj znano šentjursko družino Ipavcev, zato ima otvoritveni koncert skorajda simbolično vrednost, saj bodo ravno ti izvrstni
mladi glasbeniki, ki smo jih slišali na koncertu, v prihodnosti glasniki glasbenega mesta Šentjur, mesta Ipavcev.
Na šentjurskem odru se je predstavilo 13 nastopajočih, 11 glasbenikov na različnih glasbilih in dva komponista. V pestrem programu je bilo mogoče slišati nekaj starejših in tudi precej novejših skladb ter priredb. Glavni posrednik med nastopajočimi in idejni vodja Musice Academice je trobentač Urban Ko-lar, ki je imel čast, da je prvi nastopil na šentjurskem odru s priredbo mladega vsestranskega glasbenika Petra Tovornika.
V nedeljo popoldne je bil v Ipav-čevem kulturnem centru filmski maraton, predvajali so vseh pet delov televizijske nadaljevanke Ipavci, posnete v Šentjurju leta 1977. Ta petek se bo sklop prireditev nadaljeval s koncertom kvinteta Musica Espe-ranza, ki mu bo v naslednjih dneh sledil koncert samospevov Benjamina in Josipa Ipavca v izvedbi pevk in pevcev glasbenih šol Slovenije, nato bo slikarska razstava Dragana Podovca, Iva Brodeja, Martina Čatra in Robija Podpečana ter za konec še koncert Mešanega pevskega zbora Dramlje in Otroškega pevskega zbora Dramlje.
BGO Foto: GrupA
Mladi izobraženi glasbeniki so in bodo glasniki glasbenega mesta Šentjur.
Večer za poezijo in dve kitari
V Špitalu za prjatle je celjski literat Kristijan Koželj pripravil pesniško-glasbeni večer, ki ga je naslovil z verzom iz svoje poezije Ta, ki je prisedla.
Prireditev je bila nekakšna ponovitev pesniškega večera, ki se je zgodil letos junija na kresno noč v Bistrici ob Sotli. Po nizu okoliščin so se takrat na odru pri kraškem izviru Davjek srečali pesnik Kristian Koželj, vsestranski glasbenik Matic Dokler in kantavtor Andrej Černelč. Takoj po nastopu so se dogovorili, da se morajo še kdaj sestati v podobnih okoliščinah. V Špitalu so ponovili poetični večer in Koželjevo poezijo je Dokler prepletel z džez kitaro, kot »intermezzo« je svoje dodal kantavtor Černelč.
BGO Foto: GrupA
Alpinisti s Celjskega na Vranskem
Stevan Djukić - Stiv je umetnik, rojen v Inđiji v Srbiji leta 1953. V Novem Sadu je končal srednjo šolo, sodeloval je pri več izkopavanjih arheoloških najdišč kot risar keramike ter se posvečal ustvarjanju oljnih slik. Te ustvarja tudi v Sloveniji, v zadnjih letih pa se posveča risanju portretov.
V Schwentnerjevi hiši na Vranskem je na ogled razstava Stevana Djukića - Stiva. Do konca leta si bo mogoče ogledati dela z naslovom Celjski alpinisti nekoč in danes.
Portreti celjskih alpinistov, narisani s svinčnikom, so delo Stevana Djukića - Stiva. Namen razstave je predstaviti alpiniste širše celjske regije, ki so s številnimi uspešnimi odpravami ime Celja in Slovenije ponesli v širni svet. Umetnik je tudi sam močno vpet v svet alpinizma, razstava pa je tako rezultat dveh združenih ljubezni.
Kot je pojasnila Tanja Goropevšek iz Zavoda za kulturo, turizem in šport Vransko, so na razstavi prikazani predvsem savinjski alpinisti, vsekakor pa je vredno izpostaviti Poldeta Felicijana. Prav zaradi savinjskih alpinistov avtor razstavlja ravno na Vranskem, kjer se s to razstavo predstavlja prvič.
EP
foto: gore-ljudje.net
novi tedniki radio celie
12
NAŠA TEMA
Imamo več kot petsto
grajskih stavb
V Sloveniji je nič manj kot petsto gradov, dvorcev, utrdb in razvalin vsega tega. Po drugi svetovni vojni so bili skoraj vsi podržavljeni, v njih so zato danes različne vsebine. Od skupnega števila je približno tretjina razvalin, za 166 grajskih stavb tako ali drugače skrbi država, v občinski lasti jih je 29, v zasebni 40 ...
Odlično oskrbovanih gradov - to je takšnih, ki so v stanju, da se lahko z njimi ponašamo - je zelo malo. V gradovih je vse mogoče, od muzejev, samostanov in hotelov do bolnišnic za duševne bolezni, domov za starostnike in zaporov. Ministrstvo za kulturo trenutno upravlja
dvanajst slovenskih gradov v državni lasti, od Borla in Otočca do Turjaka in Socer-ba. Med njimi ni nobenega z našega območja.
Ministrstvo se je v letih od 2011 do 2014 odločilo za prodajo več gradov, vendar mu je uspelo prodati zgolj grad Socka. Novi lastnik je
zanj odštel 233 tisoč evrov. Še tri gradove so prevzele v upravljanje lokalne skupnosti, nove upravljavce je dobilo še več slovenskih gradov, med njimi Bled, Predjama, Ptuj ... »Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem države v letu 2017 prodaje gradov ne predvideva,« smo izvedeli od ministrstva. Za Turjak in Pišece je do 7. novembra na voljo razpis za njuno oddajo v najem. »Po zakonu je odtujitev kulturnega spomenika v državni lasti dopustna, če
se tako izboljšata ohranitev spomenika in njegova javna dostopnost. Prav tako, če se zagotovi uporaba, ki je skladna z družbenim pomenom spomenika,« je odgovorilo kulturno ministrstvo.
»Integralna proračunska sredstva za kulturno dediščino so z vsakim proračunom in z vsakim rebalansom republiškega proračuna manjša. Opazno zniževanje sredstev se pojavlja od leta 2009,« ugotavlja ministrstvo. Od lani je spet nekoliko več sredstev. »Ministrstvo si za lastnike ves čas prizadeva za nove oblike finančnih spodbud v obliki davčnih olajšav in spomeniške rente. Pripravili smo tudi osnutek Zakona o zago-
tavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi, v katerem so med drugim predvidena najnujnejša sredstva za obnovo in ohranjanje kulturne dediščine objektov ter za obnovo javne kulturne infrastrukture.«
V obdobju 2007-2013 je imelo ministrstvo za takšne namene na voljo 67 milijonov evrov evropskih sredstev. Med različnimi stavbami po državi je bil tako lahko obnovljen del Knežjega dvorca v Celju. Za obdobje 2014-2020 je ministrstvo zagotovilo 5,6 milijona evrov sredstev za obnovo petih stavb, med katerimi ni z našega območja nobene.
BRANE JERANKO
Se bo država usmilila Novega gradu?
Graščina na Dobrni sameva že eno desetletje - Od države želi pridobiti graščino občina, vendar zaman
»Javni zavodi posredujejo vsako leto našemu ministrstvu načrt ravnanja s stvarnim premoženjem, ki vsebuje predvidene prodaje oziroma nakupe nepremičnin,« odgovarja ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti glede usode graščine Novi grad. »Te podatke posredujemo ministrstvu za javno upravo, ki objavi načrt prodaj oziroma nakupov iz vseh javnih zavodov,«nam je odgovorilo ministrstvo za delo.
Med poletnimi počitnicami je bila v okviru vzdrževalnih del obnovljena tudi južna stena palacija na Starem gradu.
DOBRNA - Graščina Novi grad, kjer je bil dolga leta zavod za mlade s posebnimi potrebami, sameva že desetletje. Za stavbo, ki je v lasti Republike Slovenije, se je še v času pred gospodarsko krizo zanimal vlagatelj iz Maribora. V njej je želel urediti zasebno kliniko. Ves čas se za brezplačen prenos lastništva zanima občina, vendar ji država postavlja težko uresničljive pogoje.
Potem ko se je občina dolga leta zanimala za brezplačen prenos gradu, so ji predstavniki države predlani vendarle ustregli. Takrat je bilo upravljavec graščine ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, po zakonu pa je bilo za prenos državne lastnine na občino pristojno ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Stavbo Novega gradu je država ponudila občini pod pogojema, da je 30 let ne sme odtujiti in da mora
vzpostaviti primeren -
program v njej v sedmih letih. Za občino s komaj dva tisoč prebivalci sta bila takšna pogoja prezahtevna. Stavba je namreč v slabem gradbenem stanju, saj je del njenega stropa zaradi varnosti že dve desetletji zasilno podprt s podporniki.

Graščine ne potrebuje
»Na podlagi posnetka stavbe smo pripravili oceno vložkov za njeno statično sanacijo in potrebna gradbena dela v skladu s pogoji zavoda za varstvo kulturne dediščine. Vložiti bo treba približno dva milijona
evrov,« odgovarja župan Občine Dobrna Martin Brecl. Občina je že leta 2005, ko se je vedelo, da se bo Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna (CUDV) preselil v novo stavbo, pripravila lokacijski načrt območja Novega gradu. V graščini so predvideni socialni in zdravstveni programi
»Če želi javni zavod odstopiti nepremičnino občini, mora za ta namen pripraviti gradivo,« odgovarja ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve ter enake možnosti glede možnosti brezplačnega prenosa graščine Novi grad na Občino Dobrna. To gradivo služi kot podlaga za pridobitev obveznega mnenja ministrstva za javno upravo. Zadnjo besedo ima v imenu države vlada, ki odloča na podlagi gradiva, ki ji ga posreduje ministrstvo za delo.
Zunanja podoba danes praznega Novega gradu je bistveno boljša kot notranja. V notranjosti podpirajo del stropov že dolga leta leseni podporniki. Dobrnčani se bojijo nove Vile Ružičke, to je usode krajevnega dvorca, ki je postal razvalina.
ter širše tudi varovana stanovanja. V tistem času so zahtevali denacionalizacijo nepremičnin na območju Novega gradu pravni nasledniki nekdanjih lastnikov, vendar je ministrstvo za kulturo njihovo vlogo zavrnilo. Hkrati je ministrstvu za delo predlagalo nadaljevanje pogovorov z občino.
»Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna je od leta 2007 do danes večkrat pozval ustanovitelja - ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti - k hitrejšemu reševanju položaja. Tudi Občina Dobrna je večkrat izrazila javni interes za pridobitev nepremičnine in je o tem obveščala pristojna ministrstva,« nam je odgovorila direk-
torica centra za usposabljanje Breda Božnik, ki vodi zavod od aprila lani. »CUDV Dobrna graščine za izvajanje svoje dejavnosti ne potrebuje in jo je v skladu z uredbo in Zakonom o stvarnem premoženju države vključil v načrt ravnanj s stvarnim premoženjem države,« dodaja direktorica. Od leta 2015 je upravljavec graščine Novi grad namesto ministrstva za delo javni zavod CUDV. »Lani smo med drugim poslali ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ter direktoratu za regionalni razvoj obširen dopis z obrazložitvijo in pozivom za čimprejšnji prenos lastništva,« omenja direktorica.
V breme
Direktorica CUDV omenja interes zavoda, da bi graščina čim prej dobila drugega upravljavca oziroma lastnika, ki jo bo obnovil in preprečil njeno propadanje. Na Dobrni namreč že imajo ruševino dvorca Vila Ružička, ki je pred kratkim vendarle dobil novega lastnika, ki ga namerava obnoviti. Poleg vsega tega je graščina Novi grad zavodu CUDV nasploh v breme, saj mora zanjo skrbeti v najširšem smislu. Med drugim skrbi za redne obhode in vzdržuje okolico graščine, kar pomeni dodatno delovno obremenitev zaposlenih in dodatne stroške.
In kaj naj bi bilo v Novem gradu v prihodnje? »Še vedno razmišljamo, da bi bila primerna podobna klinika, kot je na Bledu oziroma kot so še drugod,« pravi župan, ki pripominja, da je na Dobrni skoraj polovica turistov v okviru zdravstvenega turizma. V letih splošne gospodarske krize je bilo težko najti vlagatelja, ki bi se upal lotiti prenove graščine. Toda gospodarska kriza je mimo, časi so se spremenili.
BRANE JERANKO
Celjski gr na poti s
V Mestni občini Celje so bili v zadnjih letih z občinskim in evropskim denarjem ter vlaganji zasebnih investitorjev obnovljeni gradovi in graščine, ki so pomniki bogate zgodovinske in kulturne dediščine na tem območju. Pri izvedbi obnove so investitorji tesno sodelovali z zavodom za varstvo kulturne dediščine.
Prenova največjih in najpomembnejših gradov, Starega
Vedno b< prizorišč«
Nekateri gradovi celo pne obnove
V Spodnji Savinjski dolini pomembna prizorišča različnih prireditev vedno bolj postajajo graščine in gradovi. Če jih je večina še pred nekaj desetletji klavrno propadala, v njih pa so v slabih razmerah živeli ljudje, se jih lastniki v zadnjih letih trudijo obnoviti oziroma vsaj ustaviti njihovo propadanje.
Eden najbolj zglednih primerov obnove je grad Komenda na Polzeli, ki je bil pred približno desetletjem še v zelo slabem stanju in je zaradi svoje središčne lege kazil podobo kraja. Občina Polzela ga je leta 2011 obnovila s pomočjo evropskega denarja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in s tem
NAŠA TEMA
13
BRANE JERANKO
OB ROBU
Zakleti gradovi
Z gradovi se srečujemo vse od otroških let, ko nam o njih pripovedujejo v pravljicah. Čeprav so v starih časih služili zgolj kot običajna domovanja grofov in pozneje nekaterih bogatih industrialcev, so te stavbe nekaj čisto posebnega, skrivnostnega, čarobnega in lepega. Skoraj tako kot stare cerkve, ki imajo na srečo bistveno boljše gospodarje.
Žal imajo naše grajske stavbe bolj žalostno novejšo zgodovino, kot jo imajo na primer v sosednji Avstriji ali Italiji. Takoj po drugi svetovni vojni, ko se je pojavila popolnoma nova politična ideologija, so bile označene kot nekaj fevdalnega in kapitalističnega, kar ni več v skladu z novimi časi. Marsikje so dragoceno grajsko opremo skurili, bolj razgledani občani so jo odnašali domov. Posamezni gradovi so celo služili kot kamnolomi ali celo kot kurje farme.
Tisti gradovi, ki so bili v boljšem stanju, so bili po novem dani v uporabo ljudstvu. V njih so bili na primer domovi za starejše občane (na primer v šmarskem dvorcu Jelšingrad) ter stanovanja za občane (v dvorcu Vila Ružička na Dobrni in še v marsikateri drugi grajski stavbi). Posamezni novodobni stanovalci gradov so bili »iznajdljivi« in marsikateri grajski leseni tram je končal v peči za kurjavo.
Toda Slovenci smo sčasoma postajali vedno zahtevnejši in vedno manj ljudi je bilo prisiljenih stanovati v takšnih odsluženih stavbah. Selili so se v sodobne stavbe, prerevna država pa grajskih stavb ni zmogla in še ne zmore v celoti obnoviti. In marsikatera grajska stavba danes, ko je Slovenija med razvitejšimi in bogatejšimi državami sveta, še vedno propada pred našimi očmi. In iz leta v leto spremljamo njihovo propadanje.
Odnos do gradov se je spremenil, ljudje jih že dolgo znova cenimo kot bogato in izjemno kulturno dediščino, ustavi pa se pri denarju. Tudi država se z gradovi ne znajde dobro in jih na primer, kot omenjajo kritiki, prodaja zasebnikom po previsokih cenah. Po cenah, ki so primerljive z avstrijskimi in s francoskimi. Na srečo obstajajo tudi dobri primeri reševanja gradov.
"adovi in graščine tare slave
gradu in Knežjega dvorca, se je sicer začela že ob koncu prejšnjega stoletja, pravi širo-kopotezni preboj pa je doživela v novem, in sicer v okviru celovitega projekta Celjski včeraj, danes in jutri. Celjska občina je na ta način iskala najboljše arhitekturne rešitve za prenovo ključnih stavb kulturne politike v mestu ter pripravljala in prijavljala projekte za razpise za evropski in državni denar za
obnovo kulture dediščine. Tako je občina na Starem gradu v letih 2008-2010 med drugim uredila dostop na grad in prireditveno prizorišče z amfiteatrom ob vznožju grajskega hriba, v medzidju gradu turističnoin-formacijski center in gostinski prostor ter obnovila Friderikov stolp z razgledno ploščadjo, kar je omogočilo tudi oblikovanje raznovrstne kulturne in turistične ponudbe na gradu.
Na podoben način je bila izvedena tudi obnova Knežjega dvorca, kjer je bila leta 2009 ob bogatih arheoloških najdbah urejena muzejska postavitev Mesto pod mestom, ki obiskovalce seznanja z zgodovino rimske Celeie. Leta 2012 so bili v dvorcu urejeni dodatni novi prostori, ki so omogočili vzpostavitev obsežne muzejske zbirke Grofje Celjske in izvedbo strokovnih ter drugih dogodkov. Prenova knežjega dvorca sicer še ni povsem končana, v občini pa upajo, da jo bodo s prijavami na evropske razpise v prihodnjih letih uspelo dokončati.
Največji projekt obnove grajske dediščine z zasebnim kapitalom predstavlja dvorec Lanovž, nekdanja lovska rezidenca Celjskih grofov, ki je dolga leta propadala. Potem je celjska občina dvorec prodala zasebnemu investitorju, družbi Cep iz Celja, ki počasi končuje obnovo stavbe, v kateri bo urejen sodoben medicinski center.
Na tem mestu velja omeniti tudi prenovo Kristininega dvorca v Medlogu, ta projekt je uresničil ruski poslovnež, nova namembnost dvorca pa še ni določena.
ROBERT GORJANC Foto: arhiv NT (SHERPA)
Kako je v Obsotelju?
olj priljubljena a dogodkov
jvito obnovljeni, spet drugi deležni posto-
na hodniku drugega nadstropja in obnovila drevored. Ker gre za obsežno arhitekturno mojstrovino, je pred občino še kar nekaj dela. V dvorcu je napeljana elektrika, še vedno
pa ni vode, zato je za sanitarije poskrbljeno kar v leseni hiški pred mogočno baročno zgradbo.
ŠPELA OŽIR Foto: arhiv NT GrupA)
pridobila nove prostore, primerne za razvoj turizma, kulturno dejavnost in družabno življenje. Danes so v gradu vstopna informacijska točka občine, Občinska knjižnica Polzela, dislocirani oddelek Glasbene šole Rista Savina iz Žalca, gostilna, razstaviščni prostori, poročna dvorana in najstarejša horizontalna sušilnica hmelja.
Prav tako je v občini Polzela nekdanji samostan Novi klošter, v katerem so tako kot v Komendi še pred desetletji prebivali ljudje. Občina Polzela ga je leta 2010 za približno pol milijona evrov prodala slovenskemu Opusu dei. Novi lastnik je najprej obnovil streho, naslednje leto še
del prvega nadstropja in pet sob v drugem nadstropju. V nadaljevanju je zgradil tudi konferenčno sobo, lani pa mu je v sodelovanju z zavodom za kulturno dediščino uspelo prenoviti še štiri najstarejše sobe in freske. Novi klošter je po novem prizorišče duhovnih vaj, tečajev, predavanj in kulturno-družabnih dogodkov.
Od leta 2010 je med priljubljenimi mesti za organizacijo kulturnih dogodkov tudi dvorec Novo Celje, katerega lastnica je od leta 1995 Občina Žalec. Do zdaj je uspela obnoviti streho, vhodno avlo in kapelo, uredila je strope na stopnišču in hkrati restavrira-la štukature na stopnišču ter
Na območju Obsotelja in Kozjanskega so tako zgledni primeri prenov gradov kot tudi dolgoletnega propadanja vsem na očeh.
Zgledni primeri so gradovi Podsreda, Olimje in Strmol. Podsredški, ki med drugim služi turizmu, je država obnavljala dolga leta. Nazadnje je bilo predlani obnovljeno še spodnje grajsko poslopje, kjer je med drugim večnamenska dvorana. Ta grad je v lasti Občine Kozje. Obnovo vodi zavod Kozjanski park, ki je pred desetletji začel tudi obnovo gradu Olimje, kjer je znamenita lekarna. Grad, ki danes služi kot turistična točka in samostan, so nato dokončno obnovili minoriti. V starem trškem jedru Kozjega je dvorec Kozje, v katerem je bila dolga leta tovarna puhovk. Danes ve-
činoma sameva, v delu dvorca so proizvodni prostori.
Zgleden primer je tudi dvorec Strmol v Rogatcu, ki ga je s pomočjo državnih sredstev že leta 2003 obnovila občina. Po obnovi služi Strmol za kulturne in turistične potrebe, v njem je med drugim rokodelski center tamkajšnjih starih obrti. Občina je nato obnovila še pristavo pod njim, kjer so med drugim njeni poslovni prostori.
Kričeča primera slabega ravnanja z gradovi sta grad Podčetrtek in dvorec Jelšin-grad v Šmarju pri Jelšah. Še v času bivše države sta ga kupila ista poslovneža, ki nato svojih obljub o obnovi nista uresničila. Po dolgoletnem propadanju sta obe grajski stavbi danes naprodaj.
BJ
Obnova gradu Komenda na Polzeli je bila zaključena leta 2011. Pred tem je zgradba propadala in kazila podobo kraja.
Vloga spomeniškega varstva
Pri prenovah grajskih stavb je seveda zelo pomembna vloga zavoda za varstvo kulturne dediščine. Ta omenja, da so takšne prenove ena zahtevnejših nalog konservatorske stroke, saj gre za zelo stare in slabo vzdrževane stavbe, ki so večinoma v slabem stanju.
Po Zakonu o varstvu kulturne dediščine morajo investitorji od zavoda najprej pridobiti tako imenovane kulturnovarstvene pogoje in soglasje. Za celovite prenove je treba pridobiti konservatorski načrt, ki je izdelan po opravljenih stavbno-zgodovinskih in arheoloških raziskavah, so nam odgovorili iz celjske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine.
»Prenove gradov oziroma grajskih jeder se od prenov ostalih zvrsti razlikujejo predvsem po zahtevnosti in kompleksnosti,« omenjajo v območni enoti. »Ključni problem pri obnovi gradov so tudi omejena finančna sredstva lastnikov in posledično parcialno pristopanje k reševanju posameznih delov gradov,« odgovarjajo iz zavoda. »Dodaten problem predstavlja slabo pripravljena projektna dokumentacija, ki bi vsaj v ključnih delih morala opredeliti vsebinsko izrabo,« še omenja zavod.
Na zavod smo tudi naslovili vprašanje o prepričanju dela javnosti, da je ta ustanova pri prenovah gradov in druge kulturne dediščine marsikdaj toga. Odgovora nismo prejeli.	BJ
14
KRONIKA
Bo Bajde na prostosti pred izrekom sodbe?
Seznam prič, ki jih še morajo zaslišati, je dolg
^ometu vedno večja
te
Najpogostejša droga med vozniki je marihuana.
vozniki so marihuana (v kar 89 odstotkih), kokain (14 odstotkov) in amfetamini (10 odstotkov). »Kanabis, opia-ti ali novejše plesne droge povzročijo pri posamezniku spremembe v zaznavanju in dojemanju okolja, pozornost je omejena, pogoste so halucinacije, podaljšuje se odzivni čas, slabša je koordinacija lastnega telesa in ravnanja, pri nekaterih ljudeh pod vplivom drog se povečujeta vzhi-čenost in razburjenje, pri drugih zaspanost in zmanjšanje nadzora vedenja.
Tuje raziskave kažejo, da droge povečujejo tveganje za nastanek najhujših prometnih nesreč, zato v prometu nikakor niso sprejemljive,« navajajo pri Agenciji za varnost prometa. Zakonsko je tako prepovedano voziti vozilo ali začeti vožnjo pod vplivom drog ali drugih psihoaktivnih snovi. Kazen znaša 1.200 evrov in 18 kazenskih točk.
Tudi v višjih slojih
Kakšen je profil tovrstnih voznikov glede na statistične številke, ni mogoče opredeliti. Nesporno je, da droge, predvsem kokain, niso omejene samo na nižji sloj in dolgoletne odvisnike, ampak jih uživa tudi višji, premožnejši sloj ljudi. Tudi v Celju je javna skrivnost, da je
To je fotografija hude prometne nesreče, ki se je zgodila lani v Šoštanju. V njej je bilo zelo hudo poškodovanih več oseb. Nesrečo je povzročil voznik, ki je bil pod vplivom mamil. Na celjskem sodišču so ga obsodili na dve leti in pol zapora. Foto: PGD Velenje
kokain stalnica pri nekaterih iz višjega sloja in med nekaterimi na vidnejših vodilnih delovnih mestih. Poleg tega je težava, ker v zaprtih krogih na veliko poleg kokaina uživajo tudi alkohol.
Starost kršiteljev je različna, a vendarle gre za populacijo voznikov, starih do 45 let, poudarja vodja oddelka za promet na celjski policijski upravi mag. Elvis A. Her-baj. »Pri starejših je težava uživanje zdravil, ki imajo negativne učinke na sposobnost vožnje.« Ne glede na vse razprave o pozitivnih učinkih konoplje na zdravje, je treba vedeti, da marihuana spada med droge, ki imajo na sposobnost vožnje negativne učinke, zato je vožnja pod njenim vplivom prepo-vedna.
SŠol
Kaj opazujejo policisti pri vozniku, za katerega sumijo, da bi lahko bil pod vplivom drog?
-	Način vožnje (vijuganje, prekratka varnostna razdalja, hitrost vožnje, težave pri zaustavljanju ...)
-	Videz voznika (potenje, drgetanje, kihanje, smrkanje, praskanje .)
-	Razpoloženje (depresivno, vzhičeno)
-	Obnašanje (upočasnjeno, utrujeno, nezbrano, brezvoljno, odklonilno, jezno, preplašeno, nasilno ...)
-	Druge vidne znake (vbodne rane, pribor, razjede, ož-ganine .)
-	Govor (zatikajoč, nepovezan, nerazločen ...)
-	Videz oči (pordele, vodene, motne ...)
-	Drget oči (horizontalni, vertikalni)
-	Velikost zenic in odziv na osvetlitev ...
Glede na omenjene znake policist potrdi ali ovrže sum, da je voznik pod vplivom prepovedanih drog. V primeru potrjenega suma policist odredi strokovni pregled, ki ga opravi zdravnik.
Predsednik senata, ki sodi Romeu Bajdetu, Zoran Lenovšek in sosodnica Romana Gradič.
Na Okrožnem sodišču v Celju se v teh tednih vrstijo številne obravnave v sodnem procesu zoper Romea Bajde-ta, ki mu sodijo zaradi umora partnerke Lidije Škratek predlani v Velenju. Kot je znano, je proces v fazi ponovnega zasliševanja prič, saj gre za ponovno sojenje, ker je višje sodišče prvo sodbo, kjer je bil obsojen na 13 let zapora, razveljavilo. Mudi se tudi zato, ker se bo marca Bajdetu iztekel pripor. Če sojenje do takrat še ne bo končano, bo do sodbe na prostosti.
Pretekli teden so zaslišali zaposlene na Centru za socialno delo Velenje, ki je kar nekaj časa spremljal družino Romea Bajdeta in Lidije Škratek ter predvsem Škratkovo, ki je že iz prvega zakona imela dva otroka, za katera je pred leti popolno skrbništvo dobil njen nekdanji partner.
Bajde je bil leta 2012 v zaporu zaradi drugih kaznivih dejanj. Centri za social-
no delo so vključeni v delo z zaporniki, saj jim morajo nuditi pomoč po prestani zaporni kazni. Že v zaporu je Bajdeta takrat morala obiskovati socialna delavka. V času prestajanja kazni in takoj po odpustu ji Bajde nikoli ni govoril o težavah v partnerstvu s Škratkovo - do jeseni leta 2014, ko je na centru začel omenjati finančne težave v družini in to, da mu je bila partnerka nezvesta, a da bi ji kljub temu dal novo priložnost, da bi izboljšala odnos.
Ko so na zagovor na center nato povabili Škratkovo, da bi povedala svojo zgodbo, se je delavki zaupala, da se Bajdeta boji, ker je obseden z njo, da jo nadzoruje in da je do nje psihično nasilen. Bala naj bi se ga od takrat, ko je v času njegovega prestajanja zaporne kazni v sobi našla dokumente, iz katerih je bilo razvidno, kaj naj bi počel ženski, s katero je bil v zvezi v preteklosti.
Kršila pravila varne hiše?
Za Škratkovo so nato uredili bivanje v varni hiši, toda priče so potrdile Bajdetove navedbe. Bajde pravi, da je bila Škratkova v varni hiši samo ponoči, medtem ko naj bi se podnevi vračala k njemu domov. Na sodišču so socialne delavke dejale, da so Škrat-
kovo o tem, da je to kršitev pravil varne hiše, opozorile, a še preden so lahko na centru ukrepali, je Škratkova varno hišo zapustila. Center je ves čas spremljal dogajanje v družini, v začetku leta 2016 so se na centru nameravali dogovoriti o urejanju skrbi za otroka, vendar do tega sestanka ni prišlo. Bajde je Škratkovo umoril konec decembra.
Ta teden so na sodišču zaslišali priče, ki jih je predlagala Bajdetova obramba. Med drugim je pričala soseda njegove družine, ki naj bi bila večkrat varuška otrok obtoženega in njegove partnerke. Kot je dejala, ne verjame, da je obtoženi partnerko umoril namenoma, opisala ga je kot človeka, ki bi storil vse, da bi ohranil
družino, čeprav je izvedel, da naj bi ga partnerka varala. Doma naj bi se vedno izogibal prepirom. Na dan umora naj bi Bajde sosedo tudi klical, a se mu ni mogla oglasiti, ko jo je v naslednjih dneh poklical ponovno, je izvedela, kaj se je zgodilo, ob tem naj bi se Bajde tudi opravičil za svoje dejanje.
Pred senat je stopil še nekdanji Bajdetov znanec. Bajdeta je opisal kot dobrega človeka, pri čemer je njegovo naglo jezo in kole-ričnost pripisal njegovemu težkemu otroštvu. Poznal je tudi Škratkovo, za katero je dejal, da ni bila slaba oseba, pogled nanjo se je spremenil le, ko je izvedel, da je svoja dva otroka iz prvega zakona prepustila v skrbništvo nekdanjemu partnerju. Na seznamu je poleg izvedencev še več deset prič. Zato je sodnik tudi za november razpisal več obravnav.
SŠol
Foto: SHERPA
KRONIKA
15
Na pogovor z elektrošokom?
Za poskus uboja žene štiri leta zapora
Na celjskem okrožnem sodišču so zaradi poskusa uboja izrekli sodbo 33-letnemu Celjanu Ivanu Rajeviču. Ta je marca letos v Celju poskušal ubiti zakonsko partnerko. Rajevič je krivdo priznal, od marca pa je v priporu, ki so mu ga ob izreku sodbe do njene pravnomočnosti podaljšali zaradi ponovitvene nevarnosti.
Rajevič je ženo, s katero je bil marca v postopku ločitve, usodnega dne pričakal pri dvigalu v stanovanjskem bloku, kjer sta sicer prej skupaj živela. Takrat naj bi jo začel spraševati, s kom naj bi bila na novo v zvezi. Ko je odprla vrata v stanovanje, jo je povlekel za lase, potisnil na kavč, se nanjo fizično spravil in sprožil celo elektrošok. Ženska se je nekako uspela rešiti in zbežati na hodnik proti sosedinemu stanovanju, kjer jo je napadalec dohitel, jo potisnil ob vrata
sosedinega stanovanja in jo začel daviti. Sodnik Marko Brišnik je jasno povedal, da bi ženska umrla zaradi davljenja, če v tistem trenutku soseda ne bi odprla vrat. Takrat sta namreč Rajevič in žena padla na tla, nakar naj bi se nasilnež za nekaj časa sicer umiril, a je nato vzel nož in ženo spet napadel.
Povzročil smrtni strah
Na pomoč je priskočil še drug sosed, ki je napadalca potegnil od žene. Rajevič je krivdo priznal in dobil štiri leta zaporne kazni. Ravno priznanje krivde in to, da je bil v času kaznivega dejanja zmanjšano prišteven (a ne bistveno) zaradi mamil in zdravil, sta olajševalni okoliščini. Oteževalna pa je ta, da je ženi v preteklosti že grozil s pištolo in da je bil do nje tudi nasilen. Žena je pred narokom za poskus uboja sicer umaknila predlog za pregon v
delu kazenskega postopka, kjer so Rajeviču očitali tudi grožnje.
Sodnik mu je ob izreku sodbe dejal, da se mora spremeniti in dojeti, da se težke življenjske situacije rešujejo s pogovorom in da se na pogovor »ne gre z elektroškom«, saj to nakazuje, kakšen namen je obsojeni v resnici imel. Ob tem mu je dejal, naj se zaveda, »kakšen smrtni strah in grozo je povzročil svoji nekdanji partnerki, ki vse to podoživlja«. In tudi otrokoma.
Obsojeni je dejal, da dejanje obžaluje, da ne ve, od kod je prišla takrat takšna njegova reakcija, in da upa, da bosta po njegovi prestani zaporni kazni z ženo lahko nadaljevala življenje kot odrasli osebi. Nikakor pa ne moremo prezreti, da so mu podaljšali pripor ravno zaradi suma, da bi kaznivo dejanje lahko ponovil.
SIMONA ŠOLINIČ
Sprememba: očitajo mu umor na grozovit način
Tožilstvo spremenilo obtožnico zoper Zvoneta Laubiča
V prihodnjih mesecih bodo zagotovo izrekli sodbo Zvonetu Laubiču. Obtožen je umora partnerke, ki je izkrvavela zaradi več kot dvajsetih vbodov po telesu. Nanjo se je spravil na avtobusni postaji pred celjskim Citycentrom. Ženska je umrla na kraju dogodka.
Tožilstvo je ta teden presenetilo, ker je spremenilo obtožnice, kar je zelo pomemben podatek. Sprva je Laubiču očitalo umor iz ljubosumja, zdaj mu očita umor na grozovit način. Ne glede na to mu grozi najmanj petnajst let zapora. Sprememba obtožbe se zagotovo nanaša na to, da je imela ženska veliko vbodov in vreznin po telesu, najhujša rana pa je bila na njenem vratu, saj ji je Laubič prerezal vratno arterijo. Šlo je za poškodbe, ki so bile za žensko tik pred smrtjo izredno
Med vsemi naročniki Novega tednika (obstoječimi in novimi) bomo 21. decembra izžrebali tri srečneže, ki bodo prejeli palični mešalnik, eden od naročnikov pa bo prejel PRALNI STROJ!
boleče, je na sodišču že pretekli mesec dejala izvedenka sodne medicine Simona Šramek Zatler. Po spremembi obtožnice jo bodo na sodišče vabili še enkrat, saj bo morala svoje izvedensko mnenje še dopolniti.
Ne bodo pa na sodišču zaslišali izvedenca telekomunikacijske stroke, ki je pregledoval digitalno komunikacijo med Laubičem in partnerko, ki sta si pisala tudi v španskem jeziku. Vseh pregledanih strani teh dopisov je skoraj sedem tisoč. Sodišče zdaj čaka, da bo v drugem delu te zapise pregledala tudi prevajalka. Do zdaj je pred sodni senat stopila tudi izvedenka psiahiatrične stroke, ki je dejala, da je bila Laubičeva prištevnost v trenutku kaznivega dejanja zmanjšana, vendar ne bistveno zmanjšana.
SŠol
Izgubil oblast nad motorjem
Motorist umrl zaradi hudih poškodb
V ponedeljek okoli 16.30 se je na Celjskem zgodila tragična prometna nesreča, v kateri je umrl 55-letni motorist.
Ta naj bi v Grličah na območju Šmarja pri Jelšah prehiteval tovorno vozilo na nepreglednem delu vozišča, nakar je izgubil oblast nad vozilom, zapeljal s ceste in trčil v stanovanjsko hišo. Do stika med motoristom in tovornim vozilom naj ne bi prišlo. 55-letnik se je v nesreči tako hudo poškodoval, da je umrl na kraju nesreče. To je letošnja šestnajsta smrtna žrtev na Celjskem, prav toliko ljudi je umrlo lani v enakem obdobju.
Pretekli teden se je nesreča z motoristom zgodila tudi v Rečici ob Paki. Vanj je trčila 79-letna voznica osebnega vozila medtem ko se je vključevala na prednostno cesto. Motorist, star 19 let, je vozil pravilno. V trčenju se je hudo poškodoval.
Poleg orožja našli še strelivo
Mozirski policisti so konec preteklega tedna ovadili 69-letnega moškega, pri katerem so zasegli več kosov orožja.
Na njegovem naslovu na območju Gornjega Gradu so opravili tudi hišno preiskavo Poleg orožja so pri njem našli tudi strelivo. Za zasežene stvari moški ni imel ustreznih listin. Zoper kršitelja bo sledil postopek zaradi kršitev določil Zakona o orožju.
Po zlatnino, orodje in kartico za gorivo
V Lembergu pri Novi Cerkvi je neznanec v preteklih dneh vlomil v stanovanjsko hišo. Vanjo je prišel skozi terasna vrata in iz prostorov odnesel več kosov zlatnine. Lastniki so oškodovani za približno pet tisoč evrov. Vlom so obravnavali tudi v Pohorski ulici v Celju, kjer je nekdo vlomil v garažne prostore. Nepridiprav je na neznan način odprl električna garažna vrata in ukradel več kosov različnega električnega in ročnega orodja. Policisti še preiskujejo vlom v tovorno vozilo, ki je bilo parkirano v Ulici frankolovskih žrtev v Celju. Vlomilec je na silo odprl sprednja vrata in odnesel akumulatorski vijačnik, prometno dovoljenje in kartico za plačevanje goriva. Škode je za več sto evrov.
Prinašamo svežino
Ostale ugodnosti za naročnike:
I brezplačno prejmejo vse posebne izdaje Novega tednika, I imajo 4 brezplačne male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) in I 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje, I vsak mesec se potegujejo za lepe nagrade v nagradni križanki,
I I s kartico ugodnosti imajo popuste pri nakupih v številnih trgovinah in lokalih ...
*________________________________________________________________________________________________
Ime in priimek:
Naslov, kraj:	
E-poštni naslov:	Datum rojstva:
Plačilo (ustrezno označi) CENE SO S POPUSTI! (DDVje vključen) v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra za 6 mesecev 55 evrov za 3 mesece 27,93 evra mesečno 9,50 evra	Telefonska številka:
	Podpis naročnika:
	Datum:
novi tednik
Vrvi v retjijif
Naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19,3000 Celje, s pripisom »naročilnica«, ali pa jo prinesite na oglasni oddelek. Naročite se lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Veljavnost akcije od 7. septembra do 21. decembra 2017.
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuo alLodlično storitev?
POZOR!
Preglejte aktualno ponudoo
MOBIKOM, Ulica mesta Grevenbroich 9, Nova vas, Celje (nasproti trgovine Tuš) tel. 031 316 333, fb: MOBIKOM
Strokovnost
in pristen odnos
Zgodba Mobikoma se je začela leta 2010. Mlad samostojni podjetnik je odprl svojo prvo poslovalnico v nakupovalnem središču v Novi vasi v Celju.
Delo v posredniški mreži Telekoma Slovenije zahteva ogromno znanja s področja storitev mobilne telefonije, mobilnih telefonov, interneta in televizije ter navsezadnje prodaje in vodenja lastnih poslov.
Pogovarjali smo se z mladim direktorjem Dejanom Dobri-čem, ki je s svojim podjetjem Mobikom pooblaščen prodajalec Telekoma Slovenije. Pred tem je bil več let njegov sodelavec.
Začetki so bili pogumni, kot pravi. Ves čas si je prizadeval za zadovoljstvo strank in je uspel pridobiti njihovo zaupanje. Poslovanje je bilo dobro, zato so se mu z leti pridružili tudi so-
delavci. Mobikom tako danes zaposluje še sodelavca v prodaji ter dva sodelavca na terenu.
Ekipa dobro deluje. Optimizem in podjetniška žilica direktorja sta jih pripeljala do prve širitve
Mobikoma - na zunaj sodobne in estetsko dovršene samostojne prodajalne, znotraj pa
so še vedno ohranili domač in prijateljski odnos, ki so ga gradili skupaj s strankami že leta.
Prednosti Mobikoma, pooblaščenega prodajalca Telekoma Slovenije:
Odpiralni čas
Od ponedeljka do petka
od 9. do 18. ure
med 13. in 14. uro zaprto.
• NAGRAJEVANJE STRANK
V Mobikomu se zavedajo, da so stranke temelji kamen njihovega uspešnega delovanja, zato jim pri sklepanju naročnine podarjajo torbico ali etui, ki si ga stranka zaželi. Ne pozabljajo niti na zveste stranke, ki so tudi ob nakupu dodatne opreme nagrajene z ugodnostmi ali s popusti.
• DOSTOPNA LOKACIJA IN PRIJETNO OKOLJE
Poslovni lokal je tik ob urejenem parkirišču na dostopni lokaciji - prvi objekt v Novi vasi, nasproti trgovine Tuš. Ker se zavedajo, da mnogim primanjkuje časa, prodajalna izpolnjuje načelo »enostavno parkiraj in skoči po telefon«.
•STROKOVNOST IN PRIJAZNOST OSEBJA
Za vsako stranko posebej potrudijo in ji svetujejo, zato njihove statistike ne beležijo odpovedi naročil. Ob naročilu TV-paketov se po želji do stranke odpeljejo in ji uredijo priklop storitev Telekoma Slovenije. Stalne stranke se vračajo, hkrati prihajajo tudi nove.
• DODATNA OPREMA
Ponujajo široko paleto in ugodne cene mobitelov z veliko pripadajoče dodatne opreme, ki zajema torbice, etuije, polnilce, zaščitna stekla, kable, baterije za mobilnike in še mnogo več. V primeru, da stranka želi specifično dodatno opremo ali »le« posebno barvo torbice, ji z veseljem to tudi dodatno naročijo. •SERVIS APARATOV
Trg mobilne tehnologije je živ. Razvoj je hiter in konkurenca je močna. Mobikom prisega na močan ekipni duh, visoko strokovnost in natančnost ter na pristen domač odnos med prodajalcem in stranko, kar je v današnjih časih že prava redkost.
Zakaj Hyundai?
I Najbolj prodajan
B Tucson že zo "9.500

BREZOBf
I Najboljši avto
_ i20 že za 109 ■
(O Prodaja rabljenih osebnih in dostavnih vozil z garancijo
ftVllJflCt ГЕЕЛ/К FLIkCA
Tel:. 031 m 011,
I Št. 1 " kakovosti in ceni!
Г31Н
ГЦ
+ 4
zimske gume za samo
1 EUR!
МШЗОЛ 03/7050400
Polzela oidjLo. м.шк. uu. ».smiliti, www.cast.si
Povprečna poraba goriva: 3,2 - 7,61/100 km, emisije C02: 84 - 177 g/km.
ш in
MMAL
'B/ROSERV/S
ALEŠ ŽOLNIR sP
Cesta Talcev 2,3212 Vojnik Tel/fax: 03 54 71 127, gsm: 070 33 66 77 e-mail: info@biroservis-zolnir.si, splet: www.biroservis-zolnir.si
Znižujemo stroške tiskanja Najem, servis, prodaja tiskalnikov in MF naprav J
MERZELJ
Jerica Merze I j Gojznikar, s.p.
KAPLJA VAS 46, PREBOLD
03/705-31 -86
INOX DIMNIKI PO NAROČILU
IZDELKI IZ INOX PLOČEVINE
RAZREZ, KRIVLJENJE, VARJENJE, KROŽENJE
www.merzelj.si
И01ЛТ
UoprauWCA
z™f£. ШШШШ
ZAPOSLOVANJE IN KARIERA
17
Pet kariernih napak, ki se jim raje izognite
Ne glede na karierno smer, za katero smo se odločili, vsi stremimo k razvoju, napredovanju in navsezadnje k povišici. Nenapre-dovanje negativno vpliva na naše psihično stanje in posledično tudi na fizično, saj se nezadovoljstvo hitro odraža tudi navzven. Kljub temu so karierni svetovalci našli pet najpogostejših napak, ki jih delamo v svoji karieri.
1.	Ciljamo prenizko
Na razgovoru za službo se prej ali slej z delodajalcem dotaknemo teme plače ali naziva, intervjujanci pa so pogosto preveč skromni in jih je strah vprašati za tisto, kar si v resnici želijo. Omenjeno je neposreden rezultat desetletij avtoritativne vzgoje in starševstva ter tega, da so nekatere socialne ustanove stremele k izpodbijanju samozavesti z namenom nadzorovanja svojih »podvržencev«. Neprestano pomanjkanje samozavesti je prva težava kandidatov, ki trpijo, ker se ne znajo dobro prodati.
2.	Govorimo si ne
Velikokrat se znajdemo v situaciji, ko se zaradi pomanjkanja zahtevanih spretnosti ne čutimo sposobni, da bi se prijavili na razpis za prosto delovno mesto, zato izgubimo priložnost. Tudi tu je razvidno pomanjkanje samozavesti, ki je posledica samokritike v kombinaciji z zahtevo, da moramo do zadnje pike izpolniti vsa pričakovanja.
Opis dela vsekakor šteje, a kandidati se prevečkrat držijo pravil, pri čemer se ne zavedajo, da v vojni pravil ni, prav tako jih ni pri iskanju zaposlitve. Ravno zato lažnivci največkrat dobijo najboljše zaposlitve, saj so mojstri manipulacije.
3.	Ne razumemo procesa iskanja zaposlitve
Med zaposlitvenim procesom imamo štiri osebe, ki jih moramo prepričati, da smo najboljši zanje: kadrovik, delodajalec, »he-adhunter« (če obstaja) in interni raziskovalec. Vsak od njih ima svojo nalogo in svoj protokol, ki mu moramo slediti. Iskanje zaposlitve niso več le brskanje po spletu, prijava, čakanje na povratno informacijo in razgovor, temveč je to proces, ki je po novem sestavljen iz priprave »prodajnih« dokumentov (življenjepis), posodabljanja Linkedin profila, »manipulacije s prej naštetimi štirimi osebami, spreminjanja razgovora v naše dobro in pogajanja.
4.	Smo deklica za vse
V današnjih časih delodajalci ne iščejo več deklice za vse, temveč strokovnjaka, ki je specializiran za določeno področje in je pri tem odličen. Potrebujejo profesionalne zaposlene in mojstre na področju, v katerega so se preusmerili, saj bodo pomagali podjetju ohranjati dober položaj na trgu dela. Specializacija na določenem področju
je postala vrlina, h kateri stremijo nadrejeni.
5. Nimamo finančnega načrta in moči
Mnogi delamo veliko, da bi lahko preživeli - vedno pogosteje se zanašamo na službo in prihodke, da bi izboljšali svoj življenjski stil,
zato nas na dno potisne vsak pretres, povezan s plačo, ki zruši hišico iz kart. Karieristi delajo le zato, da bi zaslužili vedno več in več, hkrati pa pri delu pozabijo uživati. Še huje je, če pri tem izgubijo svoja etična načela in postanejo »grebatorji«, ki popolnoma spre-
menijo obnašanje, ko so enkrat priča višjim prihodkom. Omenjeno je težava št. 1 pri korporativnih izdajah, korupciji, onesnaževanju. In še predobro se zavedamo, kam človeka vodi pohlep.
ANJA DAMJANOVIĆ za MojeDelo.com
NE PREZRITE
Naslednjič: Prepoznajte sedem namigov, da vas nameravajo odpustiti.
@ MojeDelo.com
Zavarovalni zastopniki (m/ž) in pomožni zavarovalni zastopniki (m/ž) (celotna Slovenija)
Ne bodi del nezadovoljne množice. Naredi spremembo in postani naš sodelavec. Generali, d. d., vabi k sodelovanju zavarovalne zastopnike (m/ž) in pomožne zavarovalne zastopnike (m/ž). Prijavi se! Generali zavarovalnica, d. d., Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 31. 10. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Vodja prodaje (m/ž) (Celje)
Pričakujemo najmanj univerzitetno izobrazbo univerzitetni diplomirani ekonomist ali drugo ustrezno univerzitetno izobrazbo, aktivno znanje angleškega in nemškega jezika, vodstvene sposobnosti, sposobnost učinkovitega timskega dela, odgovornost, zanesljivost, poštenost, samoiniciativnost, komunikacijsko sposobnost ter vztrajnost pri doseganju ciljev ... Cinkarna Celje, d. d., Kidričeva ulica 26, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 30. 10. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Žičničar / žičničar strežnik (m/ž) (Rogla)
Pričakujemo pripravljenost za delo na prostem, prijaznost, ureje-
nost, komunikativnost in prilagodljivost. Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 31. 10. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Oblikovalec kovin (m/ž)
(Slovenske Konjice)
Vaše naloge bodo: opravljanje enostavnih ključavničarskih opravil, ki ne zahtevajo samostojnega mišljenja in odločitev, opravljanje del v skupini kot pomočnik, skrbno ravnanje z merilnimi sredstvi in orodji, ki so vam zaupana ... Baumüller Dravinja, d. o. o., Delavska cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 15. 11. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Skrbnik polic v Celju -
projektno delo (m/ž)
Opis delovnega mesta: nalaganje izdelkov na police in stojala - skrb za založenost polic, delo poteka 4-krat tedensko v jutranjih urah, skupaj približno osem ur tedensko. PKK, d. o. o., Cesta na Brdo 45, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 12. 11. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Natakar - študentsko delo
(m/ž) (Celje)
Odgovorni boste za pomoč pri strežbi raznovrstnih pijač, jedi in
sladic po naročilu gostov, odlično komunikacijo z gosti (izraz dobrodošlice, skrb za njihovo odlično počutje, obravnavanje njihovih potreb ter želja), pripravo restavracijskih prostorov, opreme in drobnega inventarja za strežbo, izdajanje računov preko računalniške blagajne in sprejemanje plačil ... Eurotas hoteli, d. o. o., Krekov trg 4, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 15. 11. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Natakar (m/ž) (Celje)
Odgovorni boste za samostojno ponujanje in strežbo raznovrstnih pijač, jedi in sladic po naročilu gostov, sprejemanje gostov ob njihovem prihodu, pripravljanje in pospravljanje mize, nadzor nad izbranimi jedmi po kakovosti in količini, izdajanje računov preko računalniške blagajne in sprejemanje plačil, vodenje in nadzor rezervacije miz ... Eurotas hoteli, d. o. o., Krekov trg 4, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 15. 11. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Skladiščni manipulant
(Slovenj Gradec) (m/ž)
Naloge delavca/ke na delovnem mestu: prevzem, komisioniranje, oddaja blaga in materiala ter vnašanje in kontrola podatkov, manipulacija z viličarjem. Merkur trgovina, d. d., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo. Prijave zbiramo do 29. 10. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Elektrikar - merilec specialist (m/ž) (Celje)
Osnovne zahteve delovnega mesta: IV. stopnja elektrikar energetik, osnovno znanje projektiranja elektroenergetskih sistemov, poznavanje programskih orodij MS Office, WSCAD ... Kompozit Emra, d. o. o., Tkalska ulica 13, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 12. 11. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Inženir elektrotehnike -elektronik (m/ž) (Celje)
Osnovne zahteve delovnega mesta: izdelava tehnične dokumentacije s področja energetskih postro-jev in avtomatizacije tehnoloških procesov, izdelava programov krmiljenja naprav, avtomatizacije v proizvodnem procesu, vezava raz-delilcev, električnih omar in sklopov po tehnični dokumentaciji ... Kompozit Emra, d. o. o., Tkalska ulica 13, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 12. 11. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Strojnik za obdelavo plastike in kovin (m/ž) (Velenje)
Pričakovana znanja: IV., V. ali VI. stopnja izobrazbe strojne smeri, zaželeno znanje angleškega in/ali nemškega jezika, delovne izkuše-nje na podobnih delih v proizvodnih podjetjih vsaj dve leti, poznavanje lastnosti plastičnih mas ... Firšt, d. o. o., Koroška cesta 56, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 20. 10. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Tehnolog konstrukter II (m/ž)
(Zreče)
Zahtevana izobrazba VI. stopnje konstrukterske smeri, 24 mesecev delovnih izkušenj iz tehnologije, znanje tujih jezikov (angleščina ali nemščina), znanje računalništva (MS Office). Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 31. 10. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalec v trgovini
Decathlon (m/ž) (Celje)
Decathlon, največja svetovna športna trgovina, išče sodelavce, katerih del življenja je šport. Če ste aktivni, energični, navdušeni nad športom in uživate v skupinskem delu, vas vabimo, da se nam pridružite. Nudimo vam možnost, da vaša služba postane konjiček. Decathlon Ljubljana, d. o. o., Ko-menskega ulica 36, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 10. 11. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Svetovalec za podjetja (m/ž)
(Celje)
Vas veseli delo s strankami in ste odlični v komunikaciji s strankami? Imate odlične prodajne in pogajalske sposobnosti? Na območju Štajerske za segment srednje velikih in malih podjetij iščemo svetovalca/--ko za podjetja (m/ž), ki bo imel/-a pomembno vlogo pri zagotavljanju visoko strokovnega svetovanja našim strankam in širjenju poslovanja z malimi in srednje velikimi podjetji. Sberbank banka, d. d., Dunajska cesta 128a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 27. 10. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
(3 MojeDelo.com
18
ŠPORT
Dragocena visoka pokalna zmaga Celja
Kljub vsemu s trezno glavo v Mursko Soboto
V tretjem krogu so Celjani z obilo sreče premagali Novogoričane, povsem obratno je bilo v soboto v novogoriškem športnem parku. Rudi Vancaš Požeg je bil še bolj razigran na pokalni tekmi z Muro.
Celjski nogometaši so z eno nogo ali s celo nogo in pol že v polfinalu slovenskega pokala. Prvo tekmo četrtfinala so na svojem igrišču proti Muri dobili kar s 4:0. Igra je bila v prvi polovici prvega polčasa enakovredna. Potem je Rudi Požeg Vancaš za las zgrešil vrata, sledili pa sta dve njegovi asistenci, najprej na glavo Luki Šušnjari, le dve minuti kasneje pa še po kotu na nogo Filipu Dan-gubiću.
Nemirni 20-letni mladenič Šušnjara in dve leti starejši Dangubić sta zadela še v uvodnih minutah drugega
IT£k
Ж X
\ 1
Nesrečni Nikola Gatarić
dela, pomagal jima je Tadej Vidmajer. V Mursko Soboto bodo povsem mirni odpotovali v torek dopoldne, povratna tekma se bo začela že ob 14. uri.
Ponavljati takšne tekme
Celjani so si opomogli po slabi točkovni beri v prvenstvu, bili so celo igrivi. Zelo objektivni trener Dušan Ko-sič je dejal: »Za razliko od prejšnjih tekem nas je spremljala učinkovitost. Tudi Mura je imela svoje dobre trenutke. Na vroči Fazaneriji bo še precej boljša. Ne zatiskamo si oči, da nas čaka težka tekma.« Toda njegova ekipa je navdušila s tekom, potezami. Ni bilo prav vse idealno, a prikazano zbuja optimizem. »S fanti smo dogovorjeni, da celjskemu občinstvu ponudijo nekaj več. Danes jim je to uspelo. Takšne tekme morajo ponavljati.« Trener vodilnega drugoligaša, ki je v pokalu izločil Domžale, je Ante Ši-mundža. Zdelo se je, da je znal prikriti svoj bes: »Celje je bilo boljše, odlično. Gre za čvrsto prvoligaško ekipo. Dvakrat je izkoristila naš petminutni >black--out<.« Gostujoča navijaška ekipa Black gringos je bila neutrudna, svoje ljubljence je spodbujala od prve do zadnje minute. In še kasneje. Namenila jim je dolg aplavz,
pridružili so se ji preostali obiskovalci iz Prekmurja. Vredno občudovanja.
Morda previsoko
Celjani so bili resnično zelo učinkoviti, iz šestih priložnosti so zadeli štirikrat, zato je vezist Luka Žinko dejal: »Z agresivno igro smo zasluženo, a morda celo previsoko zmagali. V Fazaneriji nam ne bo
lahko. Še enkrat moramo dokazati, da smo boljši. Toda najprej je pred nami Aluminij. Krvavo potrebujemo točke v prvenstvu. Upam, da nam bo v soboto uspelo zmagati.« Podobno je govoril Janez Pišek, ki je natančno podajal žogo napadalcem: »Končno smo zmagali. Po prvem zadetku je bilo vse lažje. Bili smo zelo odločni. V Mursko So-
boto moramo odpotovati s treznimi glavami.«
Dvojni zlom roke
V	torek so manjkali poškodovani Nino Pungaršek, Amadej Brecl in Nikola Ga-tarić. Slednji se je poškodoval na zelo nesrečnem gostovanju v Novi Gorici. Sprva so Celjani zamudili na tekmo (zastoj na avtocesti), ki se je začela s polurno zamudo, nato so nadigrali gostitelje in nesrečno izgubili, vmes pa je Gatarić utrpel dvojni zlom desne roke. Na zelenico je stopil v drugem polčasu, sprejel žogo, padel in ... »Ne spominjam se točno vseh podrobnosti, a vem, da sem izbijal žogo. Prav tako se spominjam, da je nekaj zelo počilo. Ko sem videl, kakšna je roka, se mi je stemnilo. Potreboval sem nekaj časa, da sem prišel do zraka, saj me je strašansko bolelo,« je potožil nesrečni Gatarić, ki so ga odpeljali v bolnišnico. Tam je čakal na operacijo, ki je niso opravili, nato so ga prepeljali v Celje.
Krško je dolžnik
V	petkovem derbiju v Velenju med drugouvrščenim Mariborom in tretjeuvršče-nim Rudarjem je trener domačih Pušnik pogrešal branilca Davida Kašnika, John Mary pa bi si po nespametni
Lestvica 1. SNL
OLIMPIJA	12	9	3	0 25: 6 30
MARIBOR	12	8	4	0 21: 8 28
RUDAR	12	6	1	5 14:13 19
GORICA	12	6	1	5 14:14 19
DOMŽALE	12	4	4	4 26:14 16
KRŠKO	12	4	3	5 20:22 15
CEDE	12	2	6	4 12:16 12
ALUMINIJ	12	2	4	6 14:20 10
TRIGLAV	12	1	5	6 11:22 8
ANKARAN H. 12		1	3	8 11:33 6
				
Izidi 12. kroga 1. SNL: Rudar - Maribor 1:2, Triglav - Krško 3:1, Gorica - Celje 2:1, Domžale - Ankaran 6:0 in Aluminij - Olimpija 1:2.
Celje (proti Muri, 4-23-1): Rozman - Vidmajer, Travner, Džinić, Štraus -Žinko, Pišek - Vancaš Požeg, Dangubić, Šušnjara -Lupeta. Igrali so še Križan, Cvek, Kesić.
potezi s komolcem prav gotovo zaslužil predčasno pot v slačilnico. Z njegovim golom so povedli Velenjčani. Državni prvaki so do treh točk prišli po preobratu, očitno je bilo, da so bili z mislimi že pri Liverpoolu. »Knapi« so igrali agresivno in napadalno, a so se upehali. »Ne, ni mi žal. To je edini način, da se lahko upiraš Mariboru. Če mu pustiš igrati, nimaš možnosti za presenečenje,« je poudaril Marijan Pušnik. Iz svojega moštva iztiska skoraj vse, »vajo« bo skušal ponoviti v Krškem. In poravnati račune: 5. avgusta so Krčani s štadiona Ob jezeru odnesli vse tri točke.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA, NK CELJE
i
V uvodu do zmage Slatinčani in Šentjurčani
Po končani sodniški stavki se je s tekmami 2. kroga začelo državno prvenstvo za košarkarje. V uvodnih obračunih nove sezone so Polzelani na svojem igrišču izgubili s Šenčurjem, Rogaška je po dveh podaljških v Ljubljani premagala Ilirijo, Zla tor og je v Treh lilijah moral priznati premoč Primorski, Šentjurčani pa so v Hruševcu na kolena spravili moštvo Heliosa iz Domžal.
Tekme uvodnega kroga, ki je bil prestavljen, bodo na sporedu v nadaljevanju sezone, ta konec tekma pa bodo moštva odigrala tekme 3. kroga.
Po dveh podaljških
V ljubljanski Hali Tivoli so košarkarji Rogaške do zmage prišli po pravi drami. Po kar dveh podaljških so z 98:95 premagali novinko v ligi Ilirijo. Za Ilirijo je bil to prvi ligaški poraz po več kot dveh letih in pol. V sezoni 2015/16 so neporaženi osvojili prvo mesto v 3. ligi, zatem pa jim je enak dosežek uspel v 2. ligi, kjer so na dvaindvajsetih tekmah vpisali prav to-
liko zmag. Zadnjo tekmo so izgubili 7. marca 2015 proti Vojniku, v 4. ligi. Od tedaj pa do obračuna z Rogaško so nanizali 49 zmag. V dresu Sla-tinčanov je bil najuspešnejši Marko Pajić, ki je dosegel 22 točk. »Tekmo smo odigrali brez prave energije, kar se je odrazilo predvsem v ogromni razliki v številu skokov pod obema obročema. V drugem polčasu smo se uspeli priključiti, na koncu pa smo srečno izvlekli zmago. Upam na čim boljše nadaljevanje sezone,« je dejal trener Rogaške Damjan Novaković. V Rogaški Slatini je sinoči v drugi jadranski ABA ligi gostoval trikratni evropski prvak Split. Slatinčani bodo v soboto v domačem prvenstvu gostili Krko.
Prijetno presenetili
Šentjurčani so na uvodni tekmi, polni preobratov, prijetno presenetili, saj so z 79:76 premagali Helios. V tretji četrtini so Domžalčani povedli s 43:33, a se gostitelji niso predali. S trojkama Matica Mačka in Miloša Pešiča so
se vrnili v igro. Vse do konca je bilo izenačeno, vendar pa so bili gostitelji učinkovitejši, bolj zbrani in na koncu zasluženo uspešni. »Kljub slabši igri in slabšemu dnevu so dokazali, kako se bori za klubske barve in upam, da bo tako tudi v prihodnje. Igro na današnji tekmi moramo čim prej pozabiti, saj ni bila na naši ravni. Zmaga šteje, mi pa že razmišljamo o naslednjem nasprotniku,« je povedal trener domačih Andrej Žakelj. Šentjurčane v soboto čaka gostovanje v Kopru pri Primorski.
Pričakovan poraz
Polzelski Hopsi so v novo tekmovalno sezono tako kot preostala moštva krenili v nekoliko spremenjeni postavi. V primerjavi z ekipo iz pretekle sezone ima trener Boštjan Kuhar na voljo precej slabšo ekipo. Ta je nekako pričakovano izgubila, potem ko Šenčur v novi sezoni s kakovostno zasedbo meri visoko. Gostje so na Polzeli upravičilo vlogo favorita in zmagali z 80:73, čeprav so se domači zelo dobro držali,
ko bi lahko z malce več sreče poskrbeli za presenečenje. »Zmagala je ekipa, ki si je zmage bolj želela. Šenčur je na igrišču prikazal več agresivnosti, hkrati pa je imel neverjeten strelski dan za tri točke,« je dejal trener Hop-sov Boštjan Kuhar. Šenčur je iz petnajstih poizkusov zadel osem trojk. Dejan Ćup je za gostitelje dosegel 18 točk. Polzelani bodo v ponedeljek gostovali pri Olimpiji.
Blizu, a tako daleč
Laški košarkarji so proti favorizirani Primorski pustili zelo dober vtis, pa čeprav niso blesteli. V uvodnem delu so si priigrali 9 točk naskoka, še v tretji četrtini vodili, pred zadnjo četrtino pa sicer zaostajali, a le za tri točke. V zadnjih desetih minutah je odločila kakovost gostov, ki imajo izjemno širino igralcev. Pri domačih je 21 točk in 9
skokov zabeležil Urban Dur-nik. »Predstava mojih fantov tako v napadu kot v obrambi je bila slaba. Izgleda, da nismo uspeli preskočiti od srede na novo tekmo in odigrati tako, kot znamo. Bilo je preveč posamičnih akcij, kar ni značilno za našo igro. To nam ne prinaša rezultata,« je poudaril trener Zlatoroga Aleš Pipan. Laščane v soboto čaka gostovanje v Šenčurju.
MITJA KNEZ
? PRVAtIGA ife TeiekomSIovi
STADION TDEŽELf
#GremoZdajCeliani
ŠPORT
19
Sedemnajstletnik iz Hramš ponos SSK Ljubno
V februarju je mlad smučarski skakalec SSK Ljubno Timi Zajc iz Hramš (občina Žalec) na olimpijskem festivalu evropske mladine v turškem Erzurumu osvojil kar tri zlate medalje, posamično, ekipno in v mešani ekipi. V preteklosti je preskakoval vrstnike v pokalu Cockta in za poznavalce je bilo le vprašanje časa, kdaj bo prvič s tekmeci opravil še na članskem državnem prvenstvu.
To se je - kljub vsemu zelo nepričakovano - zgodilo na 110-metrski napravi pod Šmarjetno goro v Kranju. Marsikdo je bil začuden ob pogledu na vrstni red državnega prvenstva v smučarskih skokih za poletno sezono. Član ljubenskega kluba je drzno izjavil: »Forma je res kar dobra, upam, da jo bom zadržal do zime, v kateri želim nastopiti tudi v svetovnem
pokalu!« Ker glavnega trenerja Gorana Janusa v Kranju ni bilo, je nastope reprezentan-tov ocenil njegov pomočnik Jani Grilc. Na vprašanje, če je tudi Zajc potrkal na vrata najboljše slovenske ekipe, je odvrnil, da bodo na uvodno postajo svetovnega pokala v Vislo popeljali pač najboljše.
Prvi po Peterki
Grilčeva izjava je povsem logična. Timi Zajc je vrhunsko pripravljenost dokazal že z osmim in drugim mestom na tekmi za celinski pokal v Klingenthalu, podoben izkupiček je imel v tem tekmovanju v Rasnovu, sedmo in drugo mesto. V Kranju sta mu sledila Nejc Dežman in tretji Tilen Bartol. Jernej Damjan je bil četrti, Anže Semenič peti. Anže Lanišek sedmi, Peter Prevc deveti, Robert Kranjec štirinajsti ... Manjkala sta le Jurij Tepeš in Domen Prevc.
»Če sem iskren, zmage nisem pričakoval, sem pa meril na uvrstitev med najboljše tri,« je bil tako kot na skakalnici v Kranju pogumen tudi pri izjavah Timi Zajc. Med prvimi mu je čestital lanski prvak Peter Prevc.
Kaj vse skupaj pomeni za sestavo A-reprezentance, bomo videli kmalu. Timi je trenutno uvrščen v novoustanovljeno mlado A-reprezentanco. Strokovnjaki so celo izjavili, da je Timi najbolj nadarjen slo-
Bo državni prvak za poletno sezono Timi Zajc tudi član državne reprezentance?
tudi tekmovalni uspehi. Naša ekipa skakalcev do 16 let je najboljša v Sloveniji, do 20 let je bila druga, najvišjo stopničko pričakujemo tudi na tekmi do 18 let,« je poudaril generalni sekretar SSK BTC Ljubno Rajko Pintar. Točke v svetovnem pokalu je doslej že osvojil Primož Pikl, zdaj so oči uprte v Timija Zajca. Nikakor ne smemo prezreti, da zima prinaša tudi olimpijske igre. Tudi zato bo tekma svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske na Ljubnem že konec januarja. Pintar je tudi predsednik organizacijskega komiteja tekme. »Veliko težav smo imeli z blatom v prireditvenem prostoru, zato smo asfaltirali dovozne poti. Želimo preplastiti skakalnico, da bodo tekmovalci skakali celo leto. Uredili bomo tudi prevoz tekmovalk na vrh skakalnice. Načrt za tračno dvigalo je že pripravljen,« je
venski skakalec po Primožu Peterki.
Asfalt že, dvigalo še
»Ni dolgo tega, kar smo si v klubu zadali, naj organizacijskim podvigom sledijo
Rajko Pintar
smernice po zadnjem sestanku vseh služb povzel Pintar, ki je bil ponovno imenovan za predstavnika Slovenije v Mednarodni smučarski zvezi za področje skakalnega športa otrok in mladincev. Se nam obeta vroča zima?
DEAN ŠUSTER Foto: OKS SSK LJUBNO, SHERPA
Mačkovšek podpisal. Kdaj bo Heineken?
Pred predsednikom Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško Bojanom Cizejem so pestri tedni in meseci. Po težavah z zdravjem se je vedrega obraza pojavil na novinarski konferenci in podpisal novo pogodbo z reprezentantom Borutom Mačkovškom. Ta bo v Zlatorogu igral vsaj do leta 2020.
»A si si premislil?« je Cizej šaljivo vprašal tik pred podpisom, kasneje pa poudaril: »Njegove sposobnosti niso bile nikoli sporne. Vrhunski igralec je osebnostno dozorel. Bil je celo eden izmed kandidatov za kapetana ekipe. Postaja vzor mladim. Vesel sem, da se je odločil ostati pri nas.« Do polovice decembra bodo v klubu skušali sestaviti moštvo za novo sezono, predvsem pa si želijo podaljšanja pogodb z Žigo Mlakarjem in Urbanom Lesjakom. »Pred nami je še podpis nove pogodbe s pokroviteljem kluba. Višina sponzorskega zneska še ni
znana. Upam, da je Heineken prepoznal našo dobro zgodbo,« je dodal Cizej. Mačkovšek je še pojasnil: »Moja družina se v Celju dobro počuti, uživam trenerje-vo zaupanje, tukajšnji ljudje me imajo radi in jaz njih.«
Ponudili celo zmago
Sledila je ura resnice v dvorani Zlatorog, obračun z neposrednim tekmecem za osmino finala, z beloruskim Brestom. Ko bi vsaj trajala malce manj ... »Pivovarji« so v petem krogu lige prvakov v skupini B vodili že s petimi goli prednosti, a so se na koncu morali zadovoljiti le s točko (33:33). Zapravili so zadnje tri napade, beloruska ekipa pa je celjsko krizo izkoristila. Simultanko je v končnici odigral organizator igre in kapetan gostov Dzmi-tri Nikulenkau. Tekmo je zaključil s sedmimi goli, metal je, ne da bi se visoko odrival. Še dobro, da ga je spretno v zadnjem napadu zaustavil
Matic Suholežnik, sicer bi bilo razočaranje še večje.
Sodniki, sodniki
V celjskem moštvu je blestel Jaka Malus, nevaren je bil z vseh položajev, dosegel je sedem golov. Šest golov je dal Luka Mitrović, zelo kri-
tičen je bil do svoje ekipe in do načina, kako je zapravila visoko vodstvo: »Lahko na-molzemo sto litrov mleka, a kaj, če brcnemo v vedro in ga prevrnemo. To se nam ne sme več pripetiti.« En gol je Celju zabil Celjan Vid Pote-ko in se, po pričakovanjih, ni
veselil zaradi spoštovanja do matičnega kluba. Njegov tekmec na »črti« Rastko Stojko-vić je videl marsikaj povsem drugače od drugih: »V našem športu so sodniki pomemben dejavnik in še vedno vplivajo na rezultate. Mislim, da smo bili mi precej boljši od gostiteljev. Res je, da smo jih dolgo lovili, toda zaradi sodnikov, ki sta nas izključevala, spregledala sedemmetrovke .
Sojenje je bilo >domačinsko<. Za to je seveda kriva krovna zveza, ki vse to dopušča.« Pri spornem avtu, po katerem je Celje prejelo dvominutno kazen, sta imela prav Islandca. Celjski rokometaši so v torek v vnaprej igrani tekmi šestega kroga lige Seha v Pančevu premagali Dinamo s 37:26. V Srbijo ni potoval Mačkovšek.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
V zadnjih minutah ni bilo prizaneseno celjskemu čuvaju mreže.
Proti Ribež
prvi ligi bo skušal
Še v začetku prejšnjega tedna je imelo vodstvo Košarkarskega kluba Celje popolno zaupanje v trenerja članskega moštva Tadeja Koštomaja. Med sredino novinarsko konferenco pa je objavilo novico, da je Koštomaj znova igralec.
Nato so iz KK Celje sporočili, da je novi trener članov Robi Ribežl. Zraven so dodali, da je ekipo vodil že v soboto na prvenstveni tekmi v Slovenskih Konjicah. Celjski košarkarji so bili boljši od Konjic s 75:70. Matej Krušič je dosegel 16 točk, za gostiteljih pa Gašper Sevšek 29. Podčetrtek, ki bo v soboto dopotoval v Celje (19.00), je v svoji dvorani s točko razlike ugnal Grosuplje.
DŠ
Po štiri zmage Izabele in Sebastjana
Vodstvo Plavalnega kluba Neptun se pospešeno pripravlja na organizacijo 32. mednarodnega mitinga za pokal mesta Celje, na katerem se bodo 11. in 12. novembra predstavili vsi mladi tekmovalci.
Zadnji konec tedna so se »neptunovci« udeležili mednarodnega mitinga v Kranju. Kljub poznemu začetku vodnih treningov v Celju (v začetku oktobra, mesec dni za ostalimi slovenskimi klubi) so si priplavali 39 medalj. Ob koncu so v konkurenci 29 klubov zaostali samo za ravenskim Fužinar-jem. Tako kot v prvi polovici leta je bila ponovno odlična Izabela Pakiž Rumpf s štirimi zlatimi medaljami, prav nič ni zaostajal Sebastjan Jug, tudi on je bil štirikrat prvi. Trikrat je zmagala Hana Podbregar, po dvakrat sta zmagala Iza Vode-nik in Filip Bratina, po enkrat pa Gaja Plevnik Ivanuša, Mitja Horvat, Hanna Naya Hušić, Gašper Pevec in Julijan Pevec.
DŠ, foto: PK NEPTUN Plavalke in plavalci celjskega Neptuna s svojimi trenerji
20
MALI OGLAS I / INFORMACIJE
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
VSE IZ IN0XA NUDI
Ramainoks d.o.o.,
Kopališka 3, Kidričevo Ograje, ograjni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki.
Obiščite jih!
Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si
STROJI
PRODAM
POSEST
PRODAM
PASSAT, letnik 1999, dobro ohranjen, avto je vreden ogleda in nakupa, ugodno prodam. Telefon 040 154-710. 1953
HIŠO na Hudinji, 320 m2, 4-stanovanjsko, tudi po stanovanjih, prodam. Telefon 051 399-703.	1948
BIVALNI vikend, Tinsko, 84 m2, 900 m2 zemlje, z mladim vinogradom, prodam. Simona, telefon 031 878-547. n
KUPIM
ENOSTANOVANJSKO hišo ali večje stanovanje kupim v Celju. Telefon 051 229-575.
1961
STANOVANJE
PRODAM
MLIN za sadje, z elektromotorjem, nov, prodam. Telefon 041 818-899, popoldan.
1947
PRODAM
VIKEND, voda, elektrika, centralna, v občini Šentjur, prodam za 17.000 EUR. Telefon 031 786-173. 1949
novi tednik
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2017 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-od-stotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom.
Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti.
Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo.
Uredništvo NT&RC
SVETOVANJE ZA DRUŠTVA Letna poročila in knjigovodstvo
031-878-547
ŠTAJERSKI PODJETNIK, Peter Počivalšek, s. p. Vinterjeva ulica 3, 3212 Vojnik
POSTELJO iz masivnega lesa, malo rabljeno, 90 x 200 cm, višina 40 cm, primerna tudi za bolnika, zaradi selitve prodam za 50 EUR. Telefon 031 387-010.	1968
KAVČ, ki se lahko raztegne v posteljo, zelo udoben, kot nov, star eno leto, prodam za 65 EUR. Telefon 041 629644.	1969
CELJE, Ulica 5. prekomorske brigade. V 1. nadstropju prodam v celoti prenovljeno svetlo dvosobno stanovanje (skrbno izbrana svetla keramika, velika panoramska okna, dve veliki loži, klet in parkirišče prepričajo slehernega kupca). Cena 73.000 EUR. Janko, telefon 041 796-366.	1937
ШШ
GARDEROBNI omari, višina 220 cm, dolžina 100 in 200 cm, prodamo. Telefon 041 639-535.	1951
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03 / 425 70 OO.
Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljana.
FRANCOSKO posteljo, v celoti tapecirano, s posteljnim dnom in z nočnima omaricama, prodam za 95 EUR. Telefon 041 629-644.	1970
AKUSTIKA
PRODAM
BOBNE Sonor, komplet, malo rabljene, prodam za simbolično ceno 150 EUR. Telefon 051 399-703.
1948
PRODAM
DVA bikca in eno teličko, teža 250 kg, prodam. Telefon 041 922-486. 1933
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798 , 041 763-8 0 0, 051 379-031, (03) 5471-244. p KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in grahaste, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545481.	p BIKCE in telice, težke od 170 do 230 kg, odstavljeni od mleka, pasma simental-ci in limuzin, možna dostava, prodam. Telefon 031 233-559. 1889 PRAŠIČE, težke od 30 do 200 kg, breje svinje mladice, nerezanega prašiča in dva bikca simentalca, težka od 150 do 170 kg, odstavljena od mleka, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 031 311-476. p BREJE telice, breje krave, krave s teleti ali brez prodamo. V račun vzamemo jalove krave (zaradi bolezni). Telefon 041 544-270. p
ГГГТМШ
jasnovidnost BI0TERAPQE
BIKCA in teličko, simentalca, teža 150 in 130 kg, prodam. Telefon 041 877-151.
1957
MLADIČKE, nemški ovčar, veterinarsko pregledane in razglistene, socializira-ne, prodam. Cena 150 EUR. Telefon 041 415-846.	1864
DVE telički simentalki, stari 13 in 14 dni, prodam. Telefon 070 250-441. 1778
DVA bikca simentalca, težka 130 kg in te-
lico simentalko, težko 230 kg, prodam. Telefon (03) 5739-408, 070 302-808.
L 189
DVE telički simentalki, stari 14 dni, prodam. Telefon (03) 5738-045. 1963 BIKCA in teličko, pasma ls, težka 220 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 1966 VEČ teličk in bikcev, limuzin in simentalci, težki od 100 do 250 kg, prodam. Telefon 041 324-256.	1967
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice nujno kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286.	š 151
PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
TELIČKO pasme limuzin, staro 4 do 6 mesecev, kupim. Telefon 031 812-027.
1956
GROFJE CELJSKI
Javno vodstvo
Nedelja,
22. oktober 2017, ob 11.00
v Knežjem dvoru.
C
Več informacij na www.mladismo.si
f #To še spijemo - Pivnic
t .
mladi.smo----
			
novi tedniK Št. 42, 19. oktober 2017			
			
M A LI OGLASI / INFORMACIJE
21
ODKUP HRASTOVE
HLODOVINE«^»
041420111*041954216
Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko
ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Frane A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280.	n
SLAMO in seno, po možnosti v kockah, kupim. Telefon 5739-085. 1964
OSTALO
PRODAM
PRODAM
BUČKE, sušene, suroie ali cele, tudi za noč čarovnic, prodam. Telefon 041 878-101.	1965
KUPIM
JABOFČNiK. ki še ni povrel, izpod preše, kupim. Telefon 041 629-644. 1941
ALFE brzoparilnike prodam. Telefon 030 929-205.	13
CISTERNO za gnojnico, 2.200 l in bika simentalca, težkega 300 kg2 piodam. Telefon 041 794-132. 1952 DRVA, dplga v hlodih ter kratko žagana, z doitavo, prodam. Telefon 040 211-346(	p
SUHA bukova drva prodam. Telefon 041 322-232.	1958
ШИШН
i astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15
ŽeniOna posredovalni«
ZAUPANJE
Zanimjve pooudbe različnih sterostnz vne države
031 836 3fP8
www.zaLrsi
BRZOPARILNIK Alfa za luhanje hrane za prašiče, šrotar za mletje zrnja in ostalo, s trifaznim motorjem, dodatni štedilnik Plamen na trdz goriva, 50 cm, in visokotlačni čistilec Kirhep, 110 barov, prodam. Telefon 041 762-555.
1945
HLNDOVINO in drva, okolica Celja, oro-da m. Teiefon 041 472-380. 5 1847,
DRVA, suha, gabrova, okolica Šentjurja, prodam. Telefon 040 566-028. 1 930
57-letni, brez obvezoosti, obziren, zaposlen, aktivee, vitke postave, 180/81, bi prosti čas delil z iskreno žensko v najlepših letih. Če si Љ postave, nekadilka, pozitivnih misli in dobrega srca, se opogumi in |iokliči trlefonsko števr lko 030 716-73° ali poš ji sm s. p
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIMO inltalaterje vodovodnih, oonevalnih in prezračevalnih instalacij. Delo v tujini. Kandidači naj pokličejo telefonsko številko 051 410-713. MS Install, d. o. o., Trg 23, Rogatec n REDNO zaposlimo monterja serviserja klimčtskih naprav. Gastro, d. o, o., Popovičeva ulica 2, Celje, telefon 041 6 51-200.	n
Poroke
Celje
Poročila sta se: Anica RU-PNIK in Andrej V R BOVŠEK, oba iz Lokrovca.
Laško
Poro čila sta ser Nina ŠE-VAROVIČ izTrnovelj pri Celju in Jure ŠPITALAR iz Trbovelj.
Velenje
Poročili s o se: Aleksandra RADIVOJEVIĆ in Miroslav AGBABA, oba iz Velenja, Valentina PETROVIČ s Ptuja in Matija ZADRAVEC iz Maribora.
IŠČEM žensko za pomoč. Hrana in stanovanje brezplačno. Telefon 051 327-263.
1952
IZVAJAMO posek, spravilo in odkup vseh vrst lesa. Sima-les, Zagorje 31, 3261 Lesično, telefon 040 211-346. p
Smrti
Celje
Umrli so: Stanislava REJC iz Celja, 86 let, Jožef KUDER iz Letuša, 84 let, Mirko KO-VIČ iz Celja, 68 let, Erik BRATINA iz Celja, 83 let, Marija KAJBA iz Celja, 83 let, Marija FUČKO iz Šoštanja, 78 let, Karel KUMER iz Trobnega Dola, 85 let, Ivana KRAJNC iz Otemne, 84 let, Sašo TERŠEK iz Celja, 54 let, Janez HOLO-BAR iz Gornjega Grada, 66 let, Ilija ILIĆ iz Celja, 75 let, Anton TURNŠEK iz Celja, 94 let, Justina BERLINGER iz Andraža nad Polzelo, 85 let, Marjeta ŠERUGA iz Celja, 69 let, Stanislava GAJŠEK iz Celja, 71 let, Frančiška RAMŠAK iz Liboj, 94 let.
Šentjur pri Celju:
Umrl je: Matija ANZELJC iz Gorice pri Slivnici, 94 let.
Laško
Umrla sta: Franc KNEZ iz Lahomnega, 62 let, Valentin KLEPEJ iz Rimskih Toplic, 67 let.
Žalec
Umrli so: Cvetko CVIKL iz Ponikve pri Žalcu, 60 let, Ivan ŠTRAJHAR iz Kaple, 84 let, Ljudmila KUNST z Rečice ob Savinji, 83 let, Ljudmila REBERŠEK iz Latkove vasi, 87 let.
Velenje
Umrli so: Ana TRINKAUS iz Velenja, 84 let, Viktor GRU-DNIK iz Šoštanja, 74 let, Marija PLEŠNIK iz Šoštanja, 72 let.
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je...
	
ZAHVAL	A
Zapustila nas je	draga
MARIJA PUgjJna
z Grobelnega (1931 - 2017)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ji v času bolezni pomagali, ji darovali cvetje in sveče ter jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnj1 poti. Hvala pogrebnemu podjetju Zagajšek, gospodu župniku Vinku Čonču, pevcem in govornici za poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrenahvala.
Žalujoči vsi njeni najbližji
Ne metulj, ne besedap ne bežni žarok n(ič te ne bo ranilo. Spi. (Fi Lorca)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi draga mamo, tašče, sestre, tete in svakinje
MARTINEZ S EIDL
iz Spodnje Rečice 46, Laško (7. 11. 1932 - 9. 10. 2017)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili pisna in ustna sožalja, darovali cvetje in sveče, se v tako velikem številu poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Zahvaljujemo se osebju oddelka ORL SB Celje za pomoč in toplino v zadnjem času njene bolezni. Hvala JP Komunala Laško za organizacijo pogreba, praporščakom, pevcem, trobentaču, gospodu dekanu Metličarju za lepo opravljen obred in njenemu Matjažu za ganljive besede slovesa. Vsakemu in vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni
amisH
kanal 673 kanal 306 kanal 271
kanal 152
ПШШ
živite ceneje!
i
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
SKINAUT
SMUćftHSKA Sola
informacije 041616464

TDPFIT
center za zdravje in rekreacijo
——
Celjska Mohorjeva družba
<Ptikk
TERŽAN, d.o.o.
izposoja kolesa
®
INOX DIMNIKI
MERZELJ
Jerica Merzelj Gojznikar, s.p.

Popusti iz posebnih akcij se ne seštevajo s popustom na kartici
-	CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 10 eur.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knji-garna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe, razen na nove knjige.
-	CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brezplačno.
-	SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust
-	Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje. Več vrst različnih masaž,
20% popust na vse. Tel: 051 611 078
-	SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-	MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p., Dimniki Merzelj- izdelovanje dimnikov, izdelki iz inox pločevine, Kaplja vas 46, Prebold - 10% popust pri nakupu njihovih izdelkov
-	TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve
-	OPTIKA TERŽAN d.o.o., Mariborska 54, Celje,
tel.: 03/491-38-00. 10% popust ob nakupu korekcijskih in sončnih očal (popusti se ne seštevajo)
22
NAPOVEDNIK
radio celje
90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 19. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PETEK, 20. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA
1.	ED SHEERAN - BIBIA BE YE YE (4)
2.	MAROON 5 FEAT. SZA -
WHAT LOVERS DO	(5)
3.	U2 - YOU'RE THE BEST
THING ABOUT ME	(5)
4.	SAM SMITH - TOO GOOD
AT GOODBYES	(3)
5.	AVICII FEAT. RITA ORA -LONELY TOGETHER	(1)
6.	ZAYN FEAT. SYA - DUSK
TILL DAWN	(2)
7.	GEORGE MICHAEL FEAT. NILE RODGERS - FANTASY (4)
8.	BECK - UP ALL NIGHT (3)
9.	TONI BRAXTON - DEADWOOD (2)
10.	EMELI SANDE - STARLIGHT (1)
DOMAČA LESTVICA
1.	MI2 - PROKLETE VIJOLICE	(5)
2.	MANOUCHE - KAVALIR	(4)
3.	ROBERT JUKIČ & NINA STRNAD -PADA DEŽ (MONOM RMX)	(5)
4.	6PACK ČUKUR - INSTABEJB	(1)
5.	OKUSTIČNI - PRI NAS	(3)
6.	NERA - PROSTI PAD	(4)
7.	DAVID FEAT. ANJA BAŠ - ZA ZMERAJ	(3)
8.	BILBI - SHANTI SHANTI	(2)
9.	NINA - ZADNJI KROG	(2)
10.	SANDRA ERPE - LOVILEC SANJ (1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
PINK - WHATEVER YOU WANT NICK JONAS - FIND YOU
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
VLADO KRESLIN - ODKAR TE NI VERTIKAL - GLOBOKO
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
SOBOTA, 21. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
NEDELJA, 22. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PONEDELJEK, 23. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne,
12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
TOREK, 24. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
SREDA, 25. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno,
15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
Po slovensko s Katrco
1.	Modrijani: Da mi je
2.	Fantje s Praprotna: Oj, spomini
3.	Spev: Krka sanjava
4.	Trio Šubic: Ritem ljubezni
5.	Primož Bulc: Klošarček
Kino
CINEPLE
Spored od 19. 10. do 25. 10. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Ameriški morilec - akcijski, triler
petek, sobota: 22.00 Geovihar - akcijski, fantazijski četrtek, nedelja, ponedeljek, to-rek:16.00, 17.50, 20.00 petek, sobota: 16.00, 17.50, 20.00, 22.10
sreda: 16.00, 17.50, 20.30 Gusar - balet nedelja: 17.00
Iztrebljevalec 2049 - fantazijski, akcijski
od četrtka do torka: 17.20, 20.30 sreda: 17.20, 19.40 Jaz, Baraba 3 - animirani, komedija, sinh. sobota, nedelja: 14.40 Kingsman: Zlati krog - akcijski, komedija
četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 20.50 nedelja: 19.40
Košarkar naj bo - mladinski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.40 sobota, nedelja: 13.40, 16.40 Lego Ninjago film - animirani,
pustolovski, 3D sobota, nedelja:15.10 Mame na večerji - komedija od četrtka do srede: 18.20, 20.10 Milice 2 - komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.00, 19.00 sobota: 15.00, 17.00, 19.00 nedelja: 15.00, 21.00 Moj mali poni - animirani, družinski, sinh.
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50,16.50, 17.40 sobota, nedelja: 13.50, 14.50, 15.50, 16.50, 17.40 Snežak - kriminalni, triler četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 18.40, 21.00 nedelja: 18.30, 20.50 Spet doma - komedija, romantični
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.40 petek, sobota: 15.40, 22.20 Srečen smrtni dan - grozljivka, triler
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.10, 20.20 petek, sobota: 18.10, 20.20, 22.20
Thor: Ragnarok - pustolovski, akcijski, fantazijski sreda: 20.00 Tisto - grozljivka, triler četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek: 19.40 Trd oreh 2 - animirani, pustolovski, sinh.
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20 sobota, nedelja: 14.20, 16.20 Usnjeni obraz - grozljivka, triler četrtek, ponedeljek, torek, sre-da:18.50, 20.40 petek: 18.50, 20.40, 22.30 sobota: 14.00, 18.50, 20.40, 22.30
nedelja: 14.00, 18.50, 20.40
metropol
ČETRTEK
19.00 Aquarius - drama PETEK
17.00 Aquarius - drama 20.00 Družinica - drama SOBOTA
10.00 Lisička in druge zgodbe - kratki animirani filmi 18.00 Ledena babica - komična drama
20.00 Družinica - drama NEDELJA
18.00 Družinica - drama 20.00 Frantz - drama
MOJ KINO ŽALEC
SREDA
15.30 Moj mali poni - animirani, družinski
17.15 Lego Ninjago film - animirani, pustolovski 19.15 Mame na večerji - komedija
DOGODKI MED 19. 10. in 26. 10. 2017
ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 19. oktober, Pravljična ura za najmlajše ob 10. uri Prijave na 03 426 17 66
ČETRTEK, ODDELEK GLASBA FILM 19. oktober, Bralno pogovorna urica ob 17. uri Vodi bibliotekar Silvo Pur
Prijave sprejemamo na 03 426 17 06
SOBOTA, PLOŠČAD PRED KNJIŽNICO 21. oktober, cART
od 9. ure Sejem unikatnih in ročnih izdelkov
PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 23. oktober, 500 let reformacije
ob 17. 30 Predava dr. Fanika Krajc-Vrečko
SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 25. ЉЛ^ Jesenka ustvarjalna delavnica ob 17. uri Mentorica Nada Mlinarevič
ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 26. oktober, Pravljična ura za najmlajše ob 10. uri Prijave na 03 426 17 66
ČETRTEK, ODDELEK GLASBA FILM 26. oktober, Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo ob 17. uri Predava mag. Tatjana Rozman
NE 2. NADSTROPJE SPREGLEJTE Razstava ob 100-letnici bojev za Škabrijel v 11. Soški bitki na ogled do 11. novembra
NE NOVO V KNJIŽNICI! SPREGLEJTE ralno pogovorne urice od 19. oktobra dalje Prijave na polonca.bajc@knjiznica-celje.si
21.00 Milice 2 - situacijska komedija
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Moj mali poni - animirana družinska pustolovščina, sinh. 18.30 Najsrečnejši dan Ollija Mäkija - romantična drama 20.00 Snežak - triler, drama, grozljivka
20.30 Milice 2 - komedija 22.30 Usnjeni obraz - fantazijski, triler, drama SOBOTA
18.00 Moj mali poni - animirana družinska pustolovščina, sinh. drama
18.30 Košarkar naj bo - mladinski
20.00 Milice 2 - komedija 20.30 Najsrečnejši dan Ollija Mäkija - romantična drama 22.00 Usnjeni obraz - fantazijski, triler, drama NEDELJA
16.00 Moj mali poni - animirana družinska pustolovščina, sinh. 18.00 Snežak - triler, drama, grozljivka
19.30 Milice 2 - komedija 20.30 Usnjeni obraz - fantazijski, triler, drama PONEDELJEK
17.30 Kingsman: Zlati krog -
akcijska avantura 20.00 Družinica - drama
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 19. 10.
19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Javni nastop učencev Glasbene šole Šentjur
vstop prost
19.00 Dom kulture Velenje Balkan Dance Project vol. 3
premiera četrtega mednarodnega plesnega projekta Festivala Velenje
19.30 Celjski mladinski center Naj gre vse v ш ali kako sem si zapomnil 3141 decimalk
avtorski projekt Nika Škrleca; gledališka predstava
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Kvintet Dori, ansambel Potepini, gost Tilen Artač
koncert za
narodnozabavni abonma in izven
20.00 Branibor club Celje_
Stand up večer
Jernej Celec in Rok Škrlep
PETEK, 20. 10.
11.30 in 19.30 Kulturni dom Rogaška Slatina
Briljantina
muzikal v angleškem jeziku z dijaki Šolskega centra Rogaška Slatina
19.00 Celjska kulturnica
6. Smeškov lutkovni maraton: Butalci
lutkovna predstava za odrasle, Marionetno gledališče Jurček iz Hrastnika; vstop prost
19.00 POŠ Prevorje_
Anin večer
gost večera: pater dr. Karel Gržan
19.00 Celjski dom_
Neprilagojeni
stand up komedija; nastopajo: Željkić & Željudin, Martina Ipša in Klemen Bučan
19.00 Galerija Axx oN. M, Na okopih
Družinsko drevo III -skupinski portret
NAPOVEDNIK
23
odprtje slikarske razstave; vstop prost
19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Ipavčevi kulturni dnevi: »In vendar enkrat še, srce«
koncert Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur; vstop prost
19.00 Dom kulture Svoboda Griže
Odprtje likovne razstave
19.30 Gledališče Zarja Celje Vinko Möderndorfer: Transvestitska svatba
komedija v izvedbi Kulturnega društva ŠOK Teater Mežica; Novačanova gledališka srečanja, II. tekmovalna predstava
21.00 Celjski mladinski center
Prismojeni profesorji bluesa
koncert
22.00 Branibor club Celje Vlado Kreslin
koncert ob praznovanju sedme obletnice Branibor Cluba
SOBOTA, 21. 10.
10.00 do 12.00 Celjska kulturnica
6. Smeškov lutkovni maraton
lutkovne predstave in animacijski program za otroke; vstop prost
10.30 Dom kulture Velenje Šivilja in škarjice
Mini (1) in Mega Pikin abonma; Teater za vse
19.00 Kulturni dom Vojnik
Iskrena izpoved
gledališka komedija
19.30 Celjski dom_
V krogu
koncert Nine Pušlar z bandom
19.30 SLG Celje_
Matjaž Zupančič: Pesmi živih mrtvecev
abonma Sobota večerni in izven
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Le plesat me pelji!
2. del srečanja odraslih folklornih skupin Slovenije 20.00 Plesni forum Celje Kalipso
plesna predstava; avtorski solo projekt Tine Valentan
21.00 do 03.00 Krčma TamKoUčiri Celje
Skupina The Young Ones z gosti
jubilejni koncert ob 30-letki; vstop prost
NEDELJA, 22. 10.
11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
17.00 Cerkev Marijinega vnebovzetja Olimje
Ščepec ljubezni
koncert vokalne skupina Emine iz Podčetrtka; gostje: Šani Šeni
PONEDELJEK, 23. 10.
16.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje
Jesenski javni nastop učencev osnovne stopnje: 5. in 6. razred, sledi 7. in 8 razred ter komorne skupine
TOREK, 24. 10.
19.00 Športna dvorana Vojnik Alpska saga
muzikal z glasbo skupine Agropop; Špas teater
19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur V tihi noči
koncert samospevov Benjamina in Josipa Ipavca v izvedbi pevk in pevcev glasbenih šol Slovenije
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Luka Debevc, svetovno znani operni pevec
koncert ob spremljavi pianista in organista Diega Licciardija; vstop prost
19.19 Mestna knjižnica Velenje Dotik sočutja in večnosti
predstavitev knjige Danice Stropnik
19.30 SLG Celje_
Elaine Murphy: Ljubi moj
abonma po posebnem razporedu in izven
19.30 Glasbena šola Velenje Andreas Borregaard, harmonika (Danska) abonma Klasika (1) A la carte in izven
SREDA, 25. 10.
16.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Jesenski javni nastop učencev osnovne stopnje: 1. in 2. razred, sledi 3. in 4.razred
18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Očetove pesmi
predstavitev knjige Branka Zupanca
18.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Harmonija štirih palet
odprtje slikarske razstave
18.00 Velenjski grad_
Zaključni večer ob razstavi Velenjčan sem
Ostale prireditve
ČETRTEK, 19. 10.
14.00 do 16.00 Celjski mladinski center
Četrtkove družabne igre
obujamo stare, nekoč zanimive družabne igre, ki so nam krajšale čas; vstop prost
17.00 Galerija Velenje_
Zgodbe v slikah
družinska urica; primerna za otroke starejše od petih let
17.00 Vila Bianca Velenje
Velenje, mesto cvetja
zaključna prireditev
17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno-pogovorna urica za odrasle
vodi: bibliotekar Silvester Pur
19.19 Mestna knjižnica Velenje Toskanski vrtovi
potopisno predavanje Nade Vreže
PETEK, 20. 10.
8.00 Parkirišče za pošto Velenje
Kramarski sejem
9.00 Mestna knjižnica Velenje Bela palica je super
delavnica za mlade; gostja: Ana Mohorko
18.00 Mestna knjižnica Velenje Cool knjiga
bralni krožek za najstnike; pogovor bo vodila Andreja Kac
20.00 Terme Olimia Podčetrtek Kulinarično druženje ob glasbi
SOBOTA, 21. 10.
7.00 Ploščad centra Nova in
Cankarjeva ulica Velenje
Mestna tržnica
8.00 Parkirišče za pošto Velenje
Kramarski sejem
8.00 do 12.00 Žalec_
Podeželska tržnica
9.00 Osrednja knjižnica Celje
cART - sejem unikatnih in ročnih izdelkov
9.00 do 19.00 I. OŠ Žalec_
Seminar ob srečanju Le plesat me pelji
ljudski plesi, petje in godčevstvo 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Ustvarjalnice za otroke z Manjo Koren Kodele
vstop prost
10.30 Galerija Velenje_
Slikarska delavnica z Uršulo Skornšek
galerijske sobotnice, primerne za otroke starejše od petih let
15.00 do 17.00 Ribnik Vrbje Jezdenje ponijev
ob slabem vremenu odpade
18.00 Velenjski grad_
Predstavitveni večer velenjske albanske skupnosti
19.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek
Srečanja pod gradom - 2. Pivo struna fest
ponudba malih pivovarjev, kulinarično doživetje, zabava s Cover Lover in Happy Ol'McWeasel
20.00 Terme Olimia Podčetrtek Kulinarično druženje ob glasbi
22.00 Branibor club Celje_
Vanillaz
zaključek praznovanja sedme obletnice Branibor Cluba
PONEDELJEK, 23. 10.
13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje
delavnice, igre, pomoč pri učenju
17.00 Dom sv. Jožefa Celje
Pogovori o življenju in smrti
pogovore vodita: Metka Klevišar, dr. med., in Julka Žagar, dr. med. 17.00 Mestna knjižnica Velenje
Jesen v knjižnici
ustvarjalna delavnica za otroke z Vesno Gaber Podhovnik
17.30 Osrednja knjižnica Celje 500 let reformacije
predavanje dr. Fanike Krajnc Vrečko v okviru
Univerze za III. življenjsko obdobje
18.00 Knjižnica Podčetrtek
Argentina, Čile, Bolivija
potopisno predavanje z Andrejo Avberšek, vstop prost
TOREK, 24.10.
10.00 Knjižnica Šentjur Knjižna čajanka 17.00 Krajevna knjižnica Ponikva Po pravljici diši
pravljična ura 17.00 Vila Rožle Velenje_
Torkova peta
ustvarjalnica za otroke in odrasle; barvita jesen 17.00 Mestna knjižnica Velenje
Ura pravljic v angleškem jeziku
namenjena otrokom starejšim od petih let; pripovedovala bo Romana Bonno
18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Po pravljici diši
pravljična ura
18.00 Velenjski grad_
Predstavitev projekta
kulturne poti reformacije in pogovor o slovenski evangelistični skupnosti
SREDA, 25. 10.
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Jesenska ustvarjalna delavnica z Nado
17.00 Kulturni dom Rogatec Bemumast!
tematska kulinarična delavnica z Jakobom Polajžerjem
17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic
namenjena otrokom starejšim od treh let; pripovedovala bo Vesna Gaber Podhovnik
17.00 Galerija Velenje_
Kroki
ustvarjalna delavnica primerna za otroke starejše od sedmih let 18.00 Zgodovinski arhiv Celje Odmevi Soške fronte v dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje
predavatelj: dr. Bojan Himmelreich 18.00 Likovna šola Umbra
O manualni terapiji rolfing
predavala bo Magdalena Novak, certificirani rolfer 18.00 Krajevna knjižnica Griže
Po pravljici diši
pravljična ura
18.00 Mestna knjižnica Velenje Brainobrain, abakus in vizualizacija
predavanje
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Vincencijevi - v cerkvi, z ustanovami in svobodni
voditelj: kardinal dr. Franc Rode
Dobrodelne prireditve
PETEK, 20. 10.
19.00 Osnovna šola Vojnik
Dobrodelni koncert za Francija Zemeta
zbrani denar bo namenjen Franciju Zemetu in njegovi družini, ki jo je prizadel požar
Razstave
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do preklica
Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega
Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega
Fotoatelje in galerija Pelikan: razstava Promenada / 20 let Fotoateljeja in galerije Pelikan; do 31. 12.
AQ galerija Celje: razstava Klausa Pichlerja Golden days berofe they end; do 3. 11.
Osrednja knjižnica Celje: razstava 87. celjski pehotni polk: ob 100-letnici bojev za Škabrijel; do 11. 11.
Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava likovnih del Vlada Novaka; do 25. 11.
Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Čim enotnejši, tem močnejši! 90 let od prihoda Mohorjeve družbe v Celje; do 24. 11.
Celjska kulturnica: razstava fotografij Jake Terška Kuba; do 30. 10.
Likovni salon Celje: samostojna razstava Emila Morena; do 1. 11.
Zgodovinski arhiv Celje: gostujoča razstava V zaledju Soške fronte; do 30. 10.
Muzej novejše zgodovine Celje: razstava ob 20-letnici Fotoateljeja in galerije Pelikan: Promenada; do 31. 12.
Galerija Mercator centra Celje: razstava likovnih del ustvarjenih na XIX. Poletnem slikarskem Ex-temporu: Celjske poletne vedute 2017; do 5. 11.
Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke; do 31. 10.
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Herman Lisjak vodi po vodi; do 31. 12.
ШП7Г
muzej vej še zgodovine celje
Dićiujć pasmi
Vabljeni na večer v Muzejski kavarni na predstavitev knjige Branka Zupanca Očetove pesmi.
Predstavitev bo v sredo, 25. oktobra, ob 18. uri.
Prijazno vabljeni!
Celjski mladinski center:
Projekt Mladinske kreativne produkcije - razstava projektov; do 31. 10.
Dom sv. Jožefa Celje: razstava Podobice; do 30. 11.
Železarski muzej Štore: razstava v spomin Marcu Chagallu; do 20. 10.
Galerija Velenje: razstava Majde Kurnik Slikarski urok, ob 50-letnici smrti; do 2. 12.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski
Stari grad Celje - Friderikov stolp, klet: Teater groze - razstava mučilnih naprav od 16. do 18. stoletja
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari
Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka
Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Srot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: SHERPA, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja marketinga: Bojan Kunc
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Bojan Pilih, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
Rdeča in vijolična podmornica v isti smeri
Maribor in Liverpool, podoben ugled in vrednote v dveh državah
»Takšen sloves, kot ga ima Liverpool v Angliji, ima tudi Maribor v Sloveniji. Način dojemanja nogometa v obeh mestih je podoben. Tudi v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je v bivši Jugoslaviji govorilo, da je Maribor slovenski Liverpool.«
Tako je vzporednico med nogometnima velikanoma v različnih državah potegnil Uroš Šerbec, slovenska rokometna legenda, nekdanji igralec in kapetan Celja Pivovarne Laško, tudi pomočnik selektorja slovenske rokometne reprezentance, sicer pa strasten navijač petkratnih evropskih prvakov in eden izmed najaktivnejših članov Kluba prijateljev Liverpoola FC Slovenija.
Visok poraz domačih nogometašev (0:7) proti vrhunski zasedbi
iz mesta Beatlov, katerih ena od največjih uspešnic je bila skladba Yellow Submarine (Rumena podmornica), ki je tudi odlična prispodoba za naslov tega članka, te vzporednice morda ne potrjuje. Vendar pri tem ne gre le za igro na nogometnem igrišču, marveč za druge razsežnosti v organizaciji, delovanju in ugledu obeh klubov.
Kot je povedal Tomaž Račič, predsednik slovenskega kluba navijačev Liverpoola, ima vsak svojo zgodbo, zakaj se je navdušil za ekipo rdečih. »Tisto, kar nas navijače tega kluba druži, je, da verjamemo, da s tem klubom utelešamo neke drugačne vrednote, etiko. Liverpool je namreč utemeljen na idejah solidarnosti, prijateljstva, združevanja, da se ostro bori proti kakršnemu-
Rdeča podmornica je po izdatni zmagi v Ljudskem vrtu zaplula proti Liverpoolu.
Veličastno vzdušje v Ljudskem vrtu
koli izključevanju in razlikovanju na podlagi verske, nacionalne ali kakršnekoli druge usmeritve.«
Račič je še dodal, da navijači Liverpoola verjamejo, da so ljudje dobrega srca tisti, ki poganjajo ta svet in na ta način je ta sloviti klub tudi organiziran. »Ne dela razlik med funkcijami zaposlenih v klubu in ne dela razlik med navijači,« je filozofijo Liverpoola še opisal predsednik kluba slovenskih navijačev rdečih, ki šteje okrog 300 članov. Potrdil je, da veliko članov in simpatizerjev prihaja tudi iz krajev na Celjskem, čeprav natančne statistike o tem ne vodijo.
Na čigavi strani?
Tako kot Uroš Šerbec je velik navdušenec nad Liverpoolom še
en znan Celjan, dr. Bojan Cvel-far, direktor Arhiva RS, ki so ga, podobno kot rokometno legendo iz knežjega mesta, Redsi prevzeli sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so nogometno pokorili staro celino. Tudi on ima, podobno kot Šerbec, zajetno zbirko navijaških predmetov, kajpak med njimi tudi znameniti rdeči dres, čeprav ne najnovejše inačice. Manjša razlika med njima je, da je Šerbcu že uspelo uresničiti željo in si ogledati Liverpool tudi na kultnem stadionu Anfield, za Cvelfarja pa to še ostaja cilj.
Ali sta se ob torkovi tekmi soočila tudi z nehvaležno dilemo, za koga navijati, saj je Maribor vendar tudi naš, slovenski in štajerski klub ter ponos? Šerbec, nekoč tudi trener
rokometašev Maribora, je priznal, da ni lahko biti v takšni koži, a je z vsem spoštovanjem do vijoličnih zaupal, da je bil tokrat na strani Liverpoola, v rdečem dresu z napisom Stevena Gerrarda.
»Sam imam glede tega razčiščene stvari. Kot Celjan navijam za NK Celje, v evropskih pokalih za Maribor, v torek pa sem stiskal pesti za Liverpool,« je bil tudi nekoliko diplomatski, a hkrati odkrit Cvelfar. Prav nobenemu od naših sogovornikov, kljub temu da so napovedali zmago Liverpoola, seveda niti v sanjah ni uspelo pomisliti, da bi Maribor lahko doživel tako visok poraz. Priložnost, da vijolični popravijo vtis, bo že 1. novembra na Anfieldu.
ROBERT GORJANC
Poslednji dnevi zlatega martinčkanja	Foto: SHERPA
Ill )Vr4ZCIO<
Tednikovei.nzaodbe
St. 42 / Leto 72 / Celje, 19. oktober 2017
Celjske hokejistke prebile led
str. 31
Foto: SHERPA
Portret: Savina Vybihal str. 30 Več kot 200 mačk na Z vrtičkarji v gozd str. 45
celjskem sejmišču str. 33
26
INTERVJU
Možgani so narejeni za učenje, tudi nujno za šolo, kot jo pozna
S poznavalko možganov dr. Tino Bregant o njihovih zmožnostih in omejitvah
Po poklicu je zdravnica - specialistka pediatrije in doktorica nevropediatrije. Dodatno specializira fizikalno in rehabilitacijsko medicino. Trenutno je zaposlena v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča v Ljubljani. Vedoželjnost in radovednost jo spremljata na vsakem koraku. Kot pravi, ostaja učiteljica in učenka. Predava na pedagoški in zdravstveni fakulteti ter sodeluje s fakulteto za šport. »Neprestano se učim od otrok, študentov, bolnikov, pa tudi od kolegov, učiteljev in profesorjev,« pravi naša tokratna sogovornica.
Dobili smo se v kavarni URI Soča, kjer si je sredi dneva utrgala uro časa za pogovor. Mladostna svetlolaska živih oči je ena tistih oseb, ki že ob prvem stisku rok človeku zlezejo pod kožo. O letih se ne ugiba, a človek težko verjame, da je njen sin že na pragu fakultete. Ima še dve hčeri. Je svetovljanka, ki se dobro počuti skoraj kjerkoli. Kot študentka medicine je delala v Romuniji in Avstriji, kot specializantka nevropediatrije in mlada raziskovalka v Veliki Britaniji. Z možem sta se kot mlad par s katrco odpeljala vse do Kitajske.
Pogosto slišimo, da je do sedmega leta, kar se tiče razvoja možganskih zmožnosti, vse narejeno ali vse zamujeno. Kako je v resnici s tem?
Možgani se tako kot vsa ostala tkiva začnejo razvijati ob oploditvi. A ker so tako zapleteni, za razvoj v resnici potrebujejo več časa kot druga tkiva. Ko se otrok rodi, niti slučajno še niso dokončno izoblikovani. Zorijo nekako do 25. leta oziroma do poznih 20. let. Takrat se razvojni procesi in zorenje končajo in hkrati se neizogibno začnejo procesi propadanja ter staranja. Z možgani je drugače kot s prstki na rokah in nogah, ki jih ob rojstvu starši preštejejo in si oddahnejo, da je vse redu. Možgani so ob rojstvu sicer oblikovani, vendar pa zaradi razvoja in izkušenj, ki še prihajajo, do neke mere ostajajo nepopisan list. Sčasoma postajajo večji in težji, spreminja se način njihovega delovanja, spreminja se število povezav oziroma sinaps. Določena področja se bolj razvijejo in postanejo učinkovitejša, druga nekoliko zakrnijo. Trditev, da je vse, kar je pomembno, treba narediti do vstopa v šolo, ne drži. Hkrati pa vemo, da sta razvoj in zorenje možganov povezana s
namreč časovna okna, ko se določene stvari naučimo bolj učinkovito in z manj truda kot sicer. Enkratna sposobnost možganov je, da se preoblikujejo glede na izkušnje. To imenujemo plastičnost. Podobno kot plastelin - če vanj nekaj vtisnemo, se bo poznal vzorec. In z mladimi možgani je enako kot s svežim plaste-linom - odtis je lepo viden, sijoč - temu rečemo razvojna plastičnost. So pa tudi starejši možgani še vedno sposobni pomnjenja in učenja - če skrbimo zanje, to ohranimo do pozne starosti, kar imenujemo plastičnost učenja in spomina. Razvojna plastičnost pa je najbolj izrazita v zgodnjem otroštvu. Takrat je odprtih največ kritičnih obdobij. Obdobje dojenčka je kritično obdobje za razvoj zaznav - pospešeno se razvijajo sluh, vid, tip ... Po petem letu je to že zelo zaprto področje. Če dojenček ali malček slabše vidi, je dobro, da čim prej dobi očala oz. da pokriva »boljše« oko. S tem prepreči, da bi slabše oko postalo leno in posledično tudi zares hudo slabovidno. Enako je s sluhom. Čisto drugače je, če otrok dobi polžev vsadek, ki je prva zares delujoča možganska proteza in omogoča sluh, pri enem letu kot pri osmih. Vsekakor je dobro, da ga gluh otrok dobi, preden bi sicer spregovoril prvo besedo. To pa zato, ker se s sluhom razvija tudi govor. Predšolsko obdobje je v nadaljevanju kritično za razvoj gibanja in gibalnih (motoričnih) spretnosti. Do vstopa v šolo otrok osvoji odrasle gibalne vzorce in jih v nadaljevanju ne spreminja veliko, razen če se posebej ukvarja z določenim športom in trenira. Za kognitivni razvoj pa je kritično celotno obdobje: od vrtca do šole. Ne moremo reči, da je pri sedmih letih že vse zamujeno. So pa za nekatere stvari mlajši otroci res bolj dojemljivi, postavljajo se temelji za kasnejše delovanje.
Kaj je tisto, kar zavira razvoj možganskih sposobnosti pri otrocih?
Glede na vse, kar lahko gre pri tem narobe, je presenetljivo, da imamo vsi zdravi ljudje dokaj podobne možgane. Na srečo možganom njihova plastičnost omogoča tudi različne strategije, s katerimi lahko nadomestijo določene pomanjkljivosti. Oškodovanost možganov na nekem področju, npr. zaradi poškodbe ali obolenja, danes ni nujno takšen primanjkljaj oz. ne predstavlja takšne ovi-ranosti kot nekoč.
Želimo si, da bi vsak lahko izkoristil svoje potenciale, s katerimi je bil rojen, zato poskušamo otroke spodbujati pri tem. Je pa morda tudi zato da-naš nj e
okolje izjemno zahtevno tudi za otroke, ki so sicer včasih veljali za »zdrave«. Velja, da naj bi vsak lahko bil vse - kar pa ne drži. So pa zato starši in tudi okolje včasih precej neusmiljeni v svojih zahtevah, kaj naj bi otrok zmogel, kljub temu, da za to morda niti nima bioloških in okoljskih danosti. Verjetno tudi zaradi tega danes več govorimo o otrocih s posebnimi potrebami, ki to morda niti ne bi bili, če tega okolje ne bi tako zelo poudarjalo.
»Malo za šalo, malo za res: če hočete imeti dobre možgane, si morate >izbrati< dobre starše. Genetika je zelo pomembna. Pomembno pa je seveda tudi okolje: da je za nosečnico in kasneje otroka ustrezno poskrbljeno. To pomeni za novorojenčka dobro popotnico; vse ostalo je samo nadgradnja.«
Ko se otrok rodi, so pred njim vse možnosti sveta. Ali res?
Ne čisto. Nimajo vsi otroci enakih genetskih predispozicij. Nekateri so bolj nagnjeni k športnim aktivnostim, drugi so bolj za intelektualno delo. Ta raznolikost nas bogati. Po drugi strani nas določa tudi veliko okoljskih dejavnikov: nekdo, ki je rojen v vojnem območju, ni za to prav nič kriv, bo pa mnogo težje uresničil svoje akademske želje. Da smo vsi lahko vse, je marketinška floskula. Iz tega sledi, da če ti slučajno ne uspe, si sam kriv, ker se nisi dovolj trudil. To ne drži za nikogar, kaj šele za otro-
ke, ki imajo določena oškodovanja, ko gre za razvoj možganov.
Na srečo je večina otrok zdravih. Poligenske lastnosti (v pozitivnem in negativnem smislu) so v populaciji razdeljene po Gaussovi krivulji. Večji del ljudi se uvršča v sivo sredino, torej na noben način ne izstopajo. Le pri petih odstotkih populacije gre za odklon v dobro ali slabo stran. Veliki dosežki so redki; izjemni se zgodijo le izjemoma. Težava je, da smo danes tako zelo zahtevni, da tako ali drugače označimo vse otroke, ki na lestvici tipičnega razvoja že malo odstopajo.
Okolje sicer lahko zelo vpliva na razvoj, marsikaj lahko tudi spremenimo, genetike pa zaenkrat še ne. Za nekatere reči je to dobro, saj so npr. na Kitajskem v prenatalni selekciji potomcev dali izrazito prednost moškemu spolu. Danes pa ni deklet, s katerimi bi se ti fantje poročali. Si predstavljate, da bi si vsi želeli visokorasle košarkarske talente ali svetlolase deklice z modrimi očmi? Izgubili bi vso pestrost sveta, v katerem živimo, in to bi bilo škoda. Ni vse slabo, kar je drugačno.
Po drugi strani, pa smo že zakorakali v obdobje t. i. dizajnerskih otrok; sodobne tehnologije kot je CRISPR omogočajo izločitev genov iz zarodka, ki bi zarodku škodovali. Znanost danes marsikaj omogoča - potrebno pa je ohraniti kritični um in nenehno preiz-praševati etične in moralne dileme, s katerimi se v luči nenehnega napredka srečujemo.
Na nekaterih področjih je vseeno dobro otroke spodbujati čim bolj zgodaj.
Na nekaterih res. Ko gre za učenje tujih jezikov, vsekakor. Novorojenčki so državljani sveta in so se sposobni naučiti kateregakoli jezika. To je povezano s kritičnim obdobjem za razvoj sluha in posledično govora.
To so na Harvardu dokazali tudi z raziskavami. V prvih mesecih otroci namreč zaznavajo vse glasove in zvoke, med osmim in desetim mesecem pa se njihovi možgani prilagodijo na prevladujoče jezikovne glasove iz okolja. Tako v tem obdobju kitajski otroci ne razlikujejo več angleških glasov in obratno. Kritično okno za razvoj govora se prične zapirati. Kljub temu pa so otroški možgani za učenje jezika v rosnih letih precej bolj dojemljivi kot kasneje po puberteti. Tudi

INTERVJU
27
ne pa mo
»Starši bi morali bolj zaupati sami sebi. A to je težko, če ne poznaš niti sebe niti svojega otroka. Ogromno strokovnjakov nam je lahko v pomoč, na koncu pa ostanemo sami z lastnimi odločitvami. To je tista ogromna moč in nemoč starševstva. Odločitve moramo sprejeti in z njimi tudi vse posledice.«
odrasli se še vedno lahko naučimo tujega jezika, a to počnemo na drugačen način in z več truda. Če se jezika naučimo kasneje, so ta področja v možganih celo fizično ločena od predela, ki se aktivira ob govoru maternega jezika. V zgodnjem obdobju pa se ta področja prekrivajo. To ni nujno samo dobro, ker dvojezični otroci jezike tudi mešajo in ne govorijo vedno slovnično povsem pravilno. So pa po drugi strani sposobni izjemno hitrega miselnega preklapljanja. Če se v otroštvu naučimo več jezikov, to prinaša številne prednosti. Glavna prednost ni podvojeno število besed, pač pa sposobnost navezovanja raznolikih kulturnih stikov, lahko vstopamo v različne miselne sheme. In to v resnici bogati naše možgane.
Kaj pa pri športu? So tudi tu zaradi zgodnje spodbude otroci v prednosti?
Ne povsem. Američani so to vprašanje temeljito preučili. Nenazadnje je vlaganje v male športnike drago, zahteva veliko odrekanja in truda cele družine. Preučevali so udeležence olimpijskih iger in jih razvrstili na tiste, ki so trenirali od zgodnjega otroštva, in tiste, ki so začeli resno trenirati šele v obdobju pubertete. Ugotovili so, da bistvenih razlik ni, razen v primerih nekaterih športov (npr. gimnastika). Otroci, ki so začeli pozneje, so svoje vrstnike zelo hitro ujeli in zaostanek nadoknadili. Bili so tudi bolj motivirani, saj še niso bili vsega naveličani. Pogoj za uspeh pri športu pa je bila seveda dobra gibalna osnova. To pomeni, da so bili kot otroci aktivni na različnih področjih, da so se gibalno vsestransko razvili. Gibalne spodbude so bili torej deležni, vendar pa ne usmerjenega treninga le v eno disciplino. Otroke je treba spodbujati k raznolikemu gibanju, ponuditi jim je treba možnost, da osvojijo čim več veščin, pri čemer zelo zgodnje usmerjanje v en sam šport za večino otrok ni smiselno. Dobri trenerji to vedo in zato svoje varovance spodbujajo na različnih področjih.
Potem imamo tu še starše, ki se pohvalijo, da njihov otrok že v vrtcu bere in piše. Za prosto samostojno igro pa jih je menda sposobnih vedno manj.
Dan ima 24 ur tako zame kot za vas in tudi za te ambiciozne starše. Možgani so plastični in otroci so sposobni marsičesa. Že pri dveh letih jih lahko naučimo slepo »brati« s kartic, da ponovijo besedo, ki jo prepoznajo v zapisu. Vendar moramo v trening te veščine vložiti ogromno časa in energije, kar bi lahko porabili za kaj drugega. Če preprosto počakamo, med petim in sedmim letom otroci po vsem svetu začnejo pisati in računati. To jih začne zanimati. Odpre se kritično obdobje, ko lahko z majhnim vložkom energije dosežemo enak učinek kot prej z veliko muko. Ob tem pa smo zaradi časa, ki smo ga namenili »branju«, otroka oropali za izkušnje, ki so pri dveh letih ključne. Otrok se mora takrat učiti, kaj pomenijo meje, socialno in čustveno zori, ima obdobja trme. Če to zamudimo, bomo pri sedmih vse to izjemno težko nadoknadili. Gre preprosto za spoštovanje otrokove notranje ure.
Lahko nam je v pomoč, če poznamo razvojne mejnike, lahko pa nas zbiranje točk na lestvicah tudi zelo obremeni. Ali je otrok nadarjen ali ima razvojni zaostanek? Če smo res v dvomih, se posvetujemo s strokovnjakom. Sicer pa opazujmo otroka. Dober vzgojitelj -in starši so prvi vzgojitelji - je tisti, ki otroka spodbuja k naslednjemu koraku. Stopa čisto malo pred tistim, kar otrok že zmore. Z ničemer v razvoju ni smiselno prehitevati, saj čas in razvoj zdravega otroka tečeta sama od sebe.
Za generacijo ali dve nazaj je bila vzgoja otrok nekaj samoumevnega. A med današnjimi smernicami se človek zelo težko znajde.
To je res problematično področje. Vzgojni recepti preprosto ne delujejo. Če bi, bi se vsi
ravnali po eni knjigi, tako pa jih je v knjigarnah na oddelkih za vzgojo in izobraževanje na to temo na metre. Otroci so preveč različni, da bi jih lahko vzgajali na enak način. Zato je prva naloga starša, da svojega otroka spozna. Seveda je težko, ker je za večino staršev njihov otrok sploh prvi, ki se mu zares posvetijo. Po drugi strani je to izjemen privilegij in velika priložnost, da sami dokončno odrastejo. Novorojenčki so med seboj neverjetno različni. Eni so pridni kot čebelice, odprejo oči, se razgledujejo, če so lačni, se z ročico sami potolažijo. Spet drugi vklopijo alarm, še
preden dobro odprejo oči. To so raznolikosti v temperamentu, ki jih prinesemo na svet. Tu so še naše vrednote, ki jih želimo predati naslednji generaciji, in vzori, ki jih starši predstavljamo. Ob vsem tem smo starši danes pod dodatnim hudim družbenim pritiskom. Morali bi biti popolni matere in očetje, a smo velikokrat izgubljeni in nemočni. In to vsem knjigam in smernicam navkljub. Sama vidim kot glavno težavo pomanjkanje časa. Ni časa, da bi preprosto bili skupaj. Poleg tega je prišlo do menjave vrednot. Če je bil na primer nekoč ideal, da je bil otrok priden, je danes modno, da se tudi upira. Vendar kaj to pomeni? Da v osmem razredu ne bo več delal domačih nalog, da ne bo upošteval pravil in pri kosilu počakal v vrsti? Kaj pomeni, potrudi se, da boš najboljši? Ali to pomeni, da če nisi najboljši, se nisi dovolj trudil, nisi dovolj dober? Kaj to pomeni za tvoje prijateljčke, ki si se trudil jih prehiteti in ne morda pomagati, če se je nekdo od njih spotaknil? Odgovori niso enoznačni. Vendar pa imajo na srečo otroci praviloma dva starša. Ko pridejo dvomi, se lahko obrnemo drug na drugega, pa tudi na sorodnike, prijatelje in strokovnjake. Nismo povsem sami. Ampak na koncu moramo pa
odločitve sprejeti sami. In kar je najtežje -na koncu bomo otroke morali spustiti. To je namen odraščanja. Otrok bo prej ali slej šel v širni svet brez nas. V temelju moramo nenazadnje zaupati otroku, sebi in svetu.
Potem ni splošnega pravila niti ko gre za motivacijo, nagrajevanje ali kaznovanje?
Stvari niso črno-bele. Dokazano je, da v šoli najbolj ohromijo notranjo motivacijo ocene in pritiski, povezani z njimi. Jih res potrebujemo? Zakaj? Da otroke razvrstimo po nekih skupinah? Zakaj na Finskem deluje drugačen sistem? Ocene po svetu praviloma vpeljejo
med tretjim in četrtim razredom in povsod notranja motivacija ob tem izrazito pade, otrokom pa šola kar naenkrat ni več všeč.
Meje morajo biti. Meje pomenijo tudi varnost in vaša meja določa mojo ter obratno. Pomembno je, da veva, kje je, potem jo lahko v dogovoru tudi premikava. Kazni pri tem so lahko dvorezne. Če je otroka strah kazni, se bo naučil prikrivati, lagati, manipulirati. Najbolj učinkovite kazni so tiste, ki jih položaj prinese sam od sebe. Če razbiješ vazo, moraš nered pospraviti. Gre za vzrok in posledico, življenje samo. Danes imajo otroci veliko težav z vzročnim razmišljanjem - ker jih tega nismo naučili. Najslabše pa so tiste kazni, ki so hude, priletijo z neba in jih sploh manjši otroci ne morejo povezati z dejanjem.
Vedno pa moramo stati za tem, da ni slab otrok, ampak nam njegovo dejanje ni všeč. In dati mu moramo priložnost, da vse skupaj popravi. Ni dovolj, da se opraviči, črepinje je treba tudi pospraviti.
Kaj pa nagrade in pohvale?
Zanje velja podobno. Vezane morajo biti na tisto, kar je otrok naredil. Zanimivo je, da nadarjenim otrokom škodujemo, če jih razglasimo za nadarjene. Nekako dobijo občutek,
»Otroci zelo hitro vedo, kaj je prav in kaj narobe. In zelo učinkovito se učijo iz naših zgledov. Mi smo njihovi vzorniki, česar se velikokrat ne zavedamo. Če v avtu zmerjamo druge voznike, prevozimo rdečo luč, telefoniramo med vožnjo ... Česa učimo otroke? In se čudimo in jezimo, ko otrok počne isto. Otroci potrebujejo manj receptov in več dobrih zgledov.«
da so se s tem rodili in da jim to pripada. Bolje jih je pohvaliti za trud. Ob lepi risbi ne rečemo »bravo, ti si pa res izvrsten slikar«, ampak pohvalimo natančnost izrisa in pestrost barv. Ob neupravičeni ali neustrezni pohvali se znajde otrok v mehurčku, kjer nima občutka, da se je treba v življenju truditi. Dobro je, da so nadarjeni otroci prepoznani, a pohvale morajo biti premišljene in iskrene.
Ko so okoliščine zrele za nagrado, je bolje izbrati doživetje kot materialno dobrino, mar ne?
Vprašajte otroke in vam bodo sami povedali. Smo družba izobilja. Otroci imajo fizično precej stvari, tisto, kar jim najbolj manjka, pa je kakovostno preživet čas s starši. Danes so delavniki dolgi, otroci so v šolah in vrtcih cele dneve. Kar si otrok na koncu najbolj želi je, da si zanj vzamemo čas.
Prej ste omenili šolske ocene. Brez bi bilo verjetno težko, ampak mi smo šli še korak dlje. Nekoč vzgojni predmeti so zdaj postavljeni ob bok z matematiko in s slovenščino.
Nisem čisto prepričana, da bi bilo brez ocen težje. Za določene stvari bi bilo zagotovo lažje. Seveda bi bilo treba šolanje drugače zastaviti. Pozabljamo namreč, da je osnovna šola samo osnovna šola. To ni jedrska fizika. Otroci se morajo naučiti osnovnih stvari. Še pomembneje je, da jim ne priskutimo znanosti, ne vzamemo radovednosti, želje po raziskovanju, veselja do branja knjig, računanja težkih matematičnih problemov. To je težko, ker je danes vsega preveč. Ampak naši možgani so narejeni za učenje in to še v pozno starost. Ne bom pa rekla, da so naši možgani narejeni ravno za šolo, kot jo poznamo danes. Tu je za izboljšave še veliko prostora. Po drugi strani se moramo zavedati, da slovenske šole vseeno niso slabe.
»Kar mora biti res samoumevno, je, da imamo otroke radi zgolj zato, ker so. Otrok mora čutiti, da ima vrednost za nas že samo s svojim bivanjem. Ljubezni mu ni treba zaslužiti. Radi ga imamo tudi, ko smo utrujeni, tudi ko kakšno ušpiči. To so trenutki, ko gradimo odnos - zame si vreden samo zato, ker si. Tvoje vedenje mi ni všeč in ga grajam, a te imam še vedno rada.«
In za konec, kaj lahko storimo, da bodo naši možgani v starosti še vedno bistri in gibki?
Naši možgani niso mišica, a moramo z njimi delati podobno. Vsak dan jim dajmo dovolj miselne hrane. Že če uberemo vsak dan drugačno pot do službe, je to kot reševanje poti iz labirinta. Veliko se gibajmo, ker je dober srčno-žilni sistem pomemben tudi za zdravje naših možganov. Če smo zdravi in gibčni, lahko doživimo marsikatero izkušnjo, za katero bi bili sicer prikrajšani. Potovanja na primer, nova srečanja, odkrivanja, vse to bogati naše možgane. Skrbeti moramo za socialno-čustve-ni vidik svojega zdravja. Babice, ki skrbijo za svoje vnuke, pametno vlagajo svoj čas. Ne samo da pomagajo mladim, ampak skrbijo tudi za svoje možgane. Celo pri kitih, kjer poznajo sistem razširjene družine, babice živijo dlje. Najhujša kazen za možgane je namreč socialna osamitev. Ko gre za prehrano, možganom dobro dene sredozemska prehrana z zdravimi maščobami. Pomemben je tudi spanec. Ohranimo radovednost, bodimo ve-doželjni, učimo se tujih jezikov, odkrivajmo nove kraje, plešimo, družimo se z različnimi ljudmi in jim pomagajmo ter vzdržujmo tople čustvene odnose. Ne pozabimo tudi na počitek in spanje. Vse to je za možgane izjemno pomembno.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA
28
REPORTAŽA
OŠ Lava, ki letos slavi 40-letnico, ima več kot 400 učencev, za katere skrbi 57 zaposlenih, Prva prireditev v avli šole je bila za povabljene goste, pred dnevi pa so pripravili še eno, ki so se je udeležili še nekdanji učenci, od teh je 41 učiteljev. Letos ima dva oddelka prvošolcev, a napovedi kažejo, da jih bo v starši in krajani.	prihodnje manj in da bo morala šola sprejeti otroke iz okolišev, kjer so šole prezasedene.
Šola, ki usposablja za življenje
OŠ Lava je praznovala 40 letnico - Prepoznavna po vrsti projektov in sodelovanju z okoljem
Sprevod pojočih pevcev je pričakal goste, ki so se odzvali povabilu in sredino popoldne v začetku meseca preživeli v šolskem okolju ter skupaj s slavljenci, z učitelji in učenci Osnovne šole Lava, proslavili jubilej - 40 let delovanja. Bilo je veselo, obarvano z glasbo in s prijaznimi nagovori, kar si kakovostna šola zagotovo zasluži. Minuli torek je bila podobna slovesnost še za starše, nekdanje učence in krajane.
Na prireditvi so učenci s kratkimi filmi simpatično opozorili na jubilej šole, program pa so popestrili pevci in glasbeniki, sedanji in nekdanji učenci.
»Povejmo si iskreno«
Šola, nekoč se je imenovala OŠ Veljka Vlahovića, je v zadnjem desetletju povsem spremenila svojo podobo, drugačna sta tudi energija in način razmišljanja v njej, je v svojem nagovoru poudarila ravnateljica Marijana Kolen-ko, ki to nalogo opravlja že 13. leto. »Šola je v tem času postala varna, prijazna, dušo pa ji dajemo zaposleni, ki se zavedamo, da morajo mladi dobiti veliko znanja in da jim
Devetošolec Ti-len Sotlar: »Šola je rasla in mi z njo. Vsako leto po počitnicah je bila drugačna, modernejša.«
moramo kazati tudi poti za prihodnost.«
Da je šola v teh letih postala res kakovostna, pričajo rezultati, ki jih učenci pokažejo kasneje kot dijaki in študenti, je na novinarski konferenci pred praznovanjem jubileja povedal Aleš Kotnik, eden od staršev. »Marsikdo se rad pohvali, da mu je šola dala dober temelj, čeprav je morda na začetku izgledalo, da je to malo težja šola. To kakovost smo dosegli vsi skupaj, otroci, učitelji in starši, ki se včasih premalo zavedamo svoje vloge. Tisti, ki prepuščajo celotno vzgojo le šoli, ravnajo napačno in lahko se pojavijo težave,« je povedal Kotnik, ki sodelovanje s šolo ocenjuje kot zelo dobro. »Povejmo si iskreno, po resnici in skušajmo rešiti težave, to je bilo naše vodilo.«
Devetošolka Živa Lilija: »V minulih letih smo se veliko naučili, predvsem potrpežljivosti in življenjskih vrednot.«
Pohvalil je številne šolske projekte, pri čemer so dragoceni zlasti mednarodni, saj se otroci tako srečujejo s tujimi navadami in kulturo ter spoznavajo drugačnost. »Eden od izzivov prihodnosti bo zagotovo, kako otroke prepričati, da bodo to drugačnost sprejeli in znali z njo živeti,« je dejal Aleš Kotnik.
Opremljeni za življenje
Šola sodeluje v številnih projektih, od katerih so nekatere zaposleni zasnovali sami, v druge so se vključili. »Veliko sodelujemo z lokalno skupnostjo in skušamo popestriti življenje v naselju in mestu. Na vsa povabila se z veseljem odzovemo. S tem otroke pripravljamo na življenje. Pouk je zelo pomemben, to je osnova za življenje, a ko pošljemo
učence v svet, želimo, da znajo še kaj več kot računati in brati, želimo, da se znajdejo,« je povedala knjižničarka v šoli Metka Lesjak.
Kolenkova pravi, da je sodelovanje z okoljem ena od petih temeljnih usmeritev, ki jih je zastavila ob začetku svojega mandata, ostale pa so: zagotavljanje materialnih pogojev, strokovni razvoj zaposlenih, sledenje tehnološkemu razvoju in skrb za vzgojo otrok. Če je šola v celoti prenovljena in ima dobre pogoje za delo, je treba ves čas skrbeti za izobraževanje učiteljev. Nazadnje so s pomočjo nevroznanosti spoznavali, kakšne možnosti imajo otroški možgani, uvesti nameravajo kinestetično učilnico, ki pomeni drugačne oblike učenja s pomočjo gibanja otrok ... Velik izziv bo uporaba sodobnih tehnologij, robotike, področij, ki naj bi jih otroci spoznavali že v osnovni šoli. »Šole bodo morale prevzeti del bremena, kako narediti izobraževanje v prihodnosti takšno, da se bo ohranila tradicija in vključevala nova tehnologija v učni proces,« meni Kolenkova.
TATJANA CVIRN Foto: SHERPA
Marijana Kolenko: »Nikoli ne moreš reči, da si najboljši, saj je še veliko boljših, zavedati pa se moraš, kaj imaš dobrega, in od drugih srkati najboljše, da še sam lahko kaj izboljšaš. To je naš recept.«
Zbrane sta nagovorili podžupanja Darja Turk (levo) in ravnateljica Marijana Kolenko, ki je ob tej priložnosti dobila darilo občine - pisano zbirko barv - ki je po njenem mnenju natančno takšno, kakršno sodi v OŠ Lava.
Na prireditvi sta zapela otroški in mladinski pevski zbor šole, ki ju vodi Lidija Štimulak.
Kratki filmi na temo 40-letnice so popestrili slovesnost.
ŽIVLJENJSKA ZGODBA
29
Ko beseda hvala dobi življenjski pomen
Pavla Artnik je rešila življenje znanki, ki je doživela srčni zastoj
Zgodilo se je 20. junija letos. Pavla Artnik iz Šempetra v Savinjski dolini je bila tisti dan na obisku pri starejši sosedi. Popolnoma naključno se je z možem oglasila pri njej. Lep in prijeten dan se je v trenutku spremenil, pri čemer je bilo sosedino življenje dobesedno v rokah Artnikove. Med kuhanjem kavice je soseda doživela srčni zastoj. Artnikova je bila ob pravem času na pravem mestu.
Naša sogovornica je skromna in nam že na začetku takoj pove, da se pravzaprav ne želi izpostavljati in noče nobene reklame za svoje dejanje. Toda prav je, da jo izpostavimo. Rešila je življenje. In njeno dejanje je lahko marsikomu, ki ga je strah trenutka, ko bi moral pomagati drugemu, za zgled.
»Slabo mi je!«
Opiše nam 20. junij, ki bi se skorajda usodno končal. »Na obisku smo se pogovarjali, nakar je gospa rekla samo, da ji je slabo, in padla. Z možem sva jo položila na trdo podlago in ugotovila, da nima srčnega utripa ter da je prenehala dihati. Takoj sem klicala na 112, kjer so mi dali vse usmeritve. Na vprašanje, ali znam oživljati, sem rekla da in začela masažo srca.«
Mož je sledil vsem njenim navodilom in ji tudi pomagal, po nekaj masažah srca je soseda začela dihati. »Sprostila sva ji dihalno pot in jo dala v stabilen bočni položaj ter jo do prihoda reševalcev, ki so bili na kraju izjemno hitro, opazovala,« dodaja sogovornica. Pri oživljanju se je držala popolnoma vseh usmeritev, ki veljajo za takšen postopek.
»Ob tem moram pohvaliti operaterja v regijskem centru za obveščanje (112), ki me je tudi vodil, celo motiviral, da enostavno nisem imela možnosti občutiti panike. Hkrati moram pohvaliti tudi reševalce, ki so prišli zelo hitro na kraj,« še doda. Zdravnik ji je ob prihodu dejal, da je ravnala prav in da bi soseda brez njene pomoči zagotovo umrla. Nekaj dni po 20. juniju je soseda prišla iz bolnišnice. Artnikovi je iz srca hvaležna, vendar se v javnosti ne želi izpostavljati.
Ni naključij!
Učenje oziroma usposabljanje za prvo pomoč v pri-
meru srčnega zastoja je izjemno pomembno. In kakšne so poti življenja? Ni naključij. Artnikova je namreč predsednica Območnega združenja Rdečega križa Žalec. Zato je prisotna skoraj na vseh usposabljanjih za prvo pomoč, ki jih žalski Rdeči križ organizira na svojem območju. Postopke prve pomoči ima torej v malem prstu. Tisti dan je z možem šla mimo sosedine hiše, pri čemer na obisk nista nameravala. Obisk se je zgodil popolnoma po »naključju« - ob pravem času jo je življenje pripeljalo na pravo mesto ...
»Ko se takšen dogodek zgodi, razmišljaš samo, da moraš pomagati,« doda. Časa za strah, ali pomagati ali ne,
v resnični situaciji ni. »Ne sme ga biti. Kajti nikoli ne veš, kdaj boš morda sam v situaciji, ko bo moral nekdo pomagati tebi,« še doda.
Ali se zaveda, da ni samo pomagala, ampak da danes nekdo živi samo po njeni zaslugi? »Seveda velikokrat razmišljam o tem, hvaležna sem in vesela, da se je razpletlo tako, kot se je. Ko doživiš takšen dogodek, je drugače. To je bila moja prva takšna izkušnja, toda zdaj vem, da me ni strah. Če bi se še kdaj podobno zgodilo, bi storila enako,« pravi.
»Izzovejo me, ko vidim, da se smejijo!«
Ob prisostvovanju na usposabljanjih za prvo pomoč vedno znova v mislih podoži-vlja situacijo, ki se je zgodila njeni sosedi. »Veste, premalo ljudi se udeležuje takšnih usposabljanj. Enostavno premalo. Nekateri pridejo in se včasih pri učenju postopkov
V ponedeljek je bil evropski dan oživljanja. Nenaden srčni zastoj je eden vodilnih vzrokov smrti. V Evropi vsako leto doživi srčni zastoj do 400 tisoč ljudi, v Sloveniji približno 1.600, kar pomeni štiri osebe na dan. Takojšen začetek temeljnih postopkov oživljanja lahko do štirikrat zviša število preživelih. Glede na podatke Slovenskega reanimacijskega sveta je posameznikov, ki začnejo oživljati na terenu, v Sloveniji približno 30 odstotkov, medtem ko je v bolj osveščenih delih Evrope teh približno 70 odstotkov. Verjetnost, da oseba, ki doži srčni zastoj, preživi, se vsako minuto, ko očividec ne oživlja, zmanjša za 10 odstotkov.
oživljanja smejijo. In jim rečem, da to ni smešna stvar, ampak resno pridobivanje še kako pomembnega znanja v življenju. Povem jim svojo izkušnjo in ko jo slišijo, se zavedo, da je to znanje, ki mora vedno ostati v tebi,« še doda.
Po njenem mnenju se ljudje bojijo, da morda ne bi znali pomagati, a čas je, da ta strah presežejo. V nobeni situaciji nisi sam, doda. »Ob klicu na 112 so strokovnjaki, vedo, kako usmerjati nekoga in mu svetovati, če se morda takoj ne znajde. Prva mora biti misel, da moramo pomagati.« Zato je prav, da se ljudje naučijo osnov prve pomoči. Prav je tudi, da ostali, ki opazijo, da nekdo nekomu že pomaga, ne obrnejo glave stran,
amp a k prav tako pristopijo. Oživljanje ob srčnem zastoju namreč ni lahko delo in pogosto je potrebno izmenjavanje dveh, zato je vsaka pomoč tudi tistemu, ki oživlja, nujna, nas pouči iz lastnih izkušenj.
»Če rešiš življenje, je to prijetno in posebno zadoščenje. Beseda hvala dobi drugačen pomen. Tudi kakšna solza veselja je stekla,« prizna. In spet jasno doda, da to ne sme biti dejanje, zaradi katerega bi jo javno izpostavljali. »Gre za dejanje, s katerim je dokazala, da je znanje iz prve pomoči v življenju še kako pomembno. Če s tem skupaj vlijemo pogum ljudem, da se pravilno odzovejo v dani situaciji, ali da spodbudimo nekoga, da se udeleži tečajev prve pomoči, smo z njeno zgodbo storili ogromno,« ji odvrnemo.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Pavla Artnik. Po njeni zaslugi srce njene znanke še danes bije.
»Opažam, da predvsem mladostniki danes osnove prve pomoči bolj dojemajo, morda so celo bolj pripravljeni pomagati. Rada bi, da bi se tudi starejši zavedali, kako pomembno je znati pomagati in kako pomembno je tudi, da so defibrila-torji na voljo tudi na javnem kraju,« pravi Artnikova.
Nikoli ne veš, kdaj se bo to zgodilo tebi. (foto: splet)
30
PORTRET
Razstava bo v preboldski knjižnici na ogled do 28. oktobra. Na njenem odprtju so se obiskovalci lahko preizkusili tudi v risanju z ličili.
Ko ličila postanejo umetniški material
Savina Vybihal s Polzele spretno krmari med umetnostjo, plesom, novinarstvom in alternativnimi vadbami
V življenju se ukvarja s pisano paleto različnih dejavnosti. Poleg tega, da je dolga leta plesala, skrbela za rekreacijo na nacionalni televiziji, ima za sabo že 20 samostojnih razstav in 60 skupinskih. V zadnjem desetletju se posveča predvsem umetniškemu ustvarjanju in pisanju člankov o rekreaciji. Svoje strokovne programe za bolj zdravo in kakovostno življenje združuje pod skupnim imenom Telosvatba - Bodymarria-ge. Njihov osnovni namen je popravljanje lastno ugotovljenih strokovnih in drugih zmot.
Ravno v teh dneh je v preboldski knjižnici na ogled njena samostojna razstava z naslovom Dva ponirka, na kateri so predstavljene slike,
ki jih je ustvarila iz starih odsluženih ličil s pretečenim rokom uporabe. »Kot televizijski obraz sem morala biti obvezno naličena. Na vhodu v največji studio nacionalne televizije je pisalo, da je pred kamero obvezno treba biti naličen,« se spominja rojena Polzelanka, ki je že takrat razmišljala o njihovi ponovni uporabi. Ideja se je v njej ponovno porodila pred približno dvema letoma, ko je s pomočjo znancev začela zbirati odslužene šminke, sijala, barvice, pudre, senčila za oči. Počasi se jih je nabralo toliko, da se je lahko lotila resnega ustvarjanja. Nastale so nežne slike, katerih motivi izpostavljajo lepoto narave. »Slikanje z ličili ni tako enostavno, kot morda najprej pomislimo. Veliko eno-
stavneje je poslikati obraz,« izpostavlja Savina Vybihal, ki je vse slike narisala na zavržene tiskarske izdelke. »Prav nič nisem uporabila novega, razen paspartujev, na katerih so slike. To pa predvsem zaradi estetskega vidika.«
Tokratna razstava v preboldski knjižnici, ki bo na ogled še do konca meseca, ni prva, ki je nastala iz odsluženih ličil. Pred dvema letoma se je na gradu Komenda na Polzeli predstavila s serijo več kot dvajsetih sličic, ki so nastale iz starih lakov. »Z njimi je bilo zelo lepo ustvarjati, a obenem tudi naporno. Njihovi hlapi so tako zelo močni, da je v prostoru težko zdržati dlje časa,« še dodaja Vybihalova, ki je lansko razstavo posve-
tila obletnici smrti Božidarja Djurice, očeta duhovnega nauka Življenjsko kozmična energija. Vsa njena slikarska dela so tudi naprodaj.
Hujšanje brez tehtnice
Vsestranska umetnica je avtorica knjige z naslovom Hujšanje in vzdrževanje telesne teže brez tehtnice. Zametki knjige, ki je izšla pred tremi leti, so nastali že v času njenega študija. »Športno vzgojo sem izbrala izključno zaradi lenobe. Lažje je bilo končati ta študij kot morda študij medicine ali arhitekture, med katerima sem se prav tako odločala. Vedno sta me zanimala človek in njegovo delovanje, po drugi strani me je zanimalo tudi oblikovanje. Ker sem priha-
»Umetniško žilico ima v sebi vsak človek, a težava je, da že od osnovne šole preveč učijo uporabljati samo določene materiale - da se riše z barvicami, da se piše s svinčnikom. Istočasno se pozablja, da je okrog nas veliko zelo zanimivih materialov, s katerimi lahko ustvarimo prave umetniške stvaritve,« je prepričana Savina Vybihal.
jala iz športne družine, sem se naposled odločila za športno fakulteto.« Vzporedno s študijskimi obveznostmi se je ukvarjala še s številnimi drugimi dejavnostmi, kot so ples, gledališče in slikanje, saj je študij v popolnosti ni nikdar izpopolnjeval. Že takrat je sodelovala z Inštitutom za šport. Kmalu po študiju je tudi poučevala, bila zaposlena na Fakulteti za šport v Ljubljani in zatem kot strokovna sodelavka na ministrstvu za šolstvo in šport. Zadnjih dvajset let, kot pravi, popravlja lastno ugotovljene strokovne in druge zmote.
Iz prav iz vsega omenjenega se je iz prakse rodila njena Telosvatba - Bodymar-riage, skupno ime različnih programov. Eden takšnih je alternativna vadba, ki je utemeljena in opisana v knjigi oziroma priročniku Hujšanje in vzdrževanje telesne teže brez tehtnice. V njej je predstavila različne tehnike, s katerimi si lahko posameznik pomaga pri zmanjševanju in uravnoteženju telesne teže in bolj kakovostno zaživi. Pri vsem tem je velik poudarek na opazovanju in nadziranju samega sebe. Znanja različnih tudi alternativnih tehnik in metod dela je Vybihalova pridobivala doma in v tujini, kjer je pred leti tudi predavala in izvajala program.
Obraz
»nacionalke«, glas Radia Goldi
Širši javnosti je leta 1989 postala znana kot televizijski obraz in avtorica različnih športnih ter televizijskih oddaj. V začetku 90. let je vodila rubriko v oddaji Klub Klobuk, prav tako je za rekreacijo skrbela v oddaji Tok-tok in bila tudi avtorica oddaj Zmigaj se. »To je zame dobra in pomembna preteklost z veliko izkušnjami. Delo je bilo strokovno, predvsem sem s tem ves čas poglabljala svojo stroko.« Kasneje se je pojavljala tudi na drugih televizijah. Spremljali smo jo na Net TV in velenjski televiziji, kjer je ob drugih prispevkih vodila poljudnoznanstvene zdravstvene oddaje, v katerih je gostila zdravnike specialiste. »Z novinarstvom sem odraščala. Moj oče je bil novinar in urednik strokovnega časopisa Hmeljar, ki smo ga večkrat tudi pri nas doma pisali, lektorirali in nenazadnje sestavljali,« se spominja Vy-bihalova, ki je bila kar nekaj let tudi radijska voditeljica na Radiu Goldi. Kljub temu da se je iz novinarskih vod umaknila, jih ni nikoli povsem zapustila. Še vedno piše strokovne članke o rekreaciji za revijo Vzajemnost.
ŠPELA OŽIR Foto: GrupA
Ličila je s pomočjo prijateljic zbirala zadnji dve leti. Nabralo se je kar nekaj šmink, sijal, barvic, pudrov in senčil za oči. »Njihova obstojnost je izjemna. Prav tako pigmenti. Na drugi strani so tudi ličila, ki so zelo slabo obstojna zaradi velike vsebovanosti maščobe,« o izkušnjah z materiali ustvarjanju pravi Vybihalova.
Vsa razstavljena dela v preboldski knjižnici, ki so tako kot ostala tudi na prodaj, so ustvarjena iz zavrženih ličil s pretečenim rokom uporabe, na njih pa se je avtorica poigrala tako z motivi kot z barvami in materiali. Veliko pozornosti je namenila simboliki - opazovanju narave in okolice skozi oči dveh mladih ponirkov, živečih na jezeru.
REPORTAŽA
31
Vse tri gole je za Celje dala Mariborčanka Sara Confidenti. Kapetanka ekipe bo najstnica do 26. februarja. Vsi v Celju upajo, da bo v Kanado odšla aprila in ne že decembra. Kot kaže, bo za Vesno Ažman druga
Slovenka, ki bo zaigrala v severnoameriški ligi.	Celjska vrata je branila Sarina sestra, 21-letna Ines Confidenti.
Celjske hokejistke prebile led
Odličen odpor proti državnim prvakinjam po le devetih treningih
Sobotna popoldne in večer sta bila na drsališču dvorane v celjskem mestnem parku namenjena hokejist-kam - deklicam, dekletom, ženskam. V okviru svetovnega dekliškega hokejskega vikenda so najprej inštruk-torice učile nadebudnice osnovnih elementov drsanja in tudi hokeja. Vsi sodelujoči so se nato preselili na tribuno in spremljali otvoritveni obračun državnega prvenstva za hokejistke.
Na prvi tekmi so se srečale igralke ECE Celja in Olimpi-je. Državne prvakinje iz Ljubljane so zmagale s 6:3. Po tri gole sta dosegli Pia Pren za gostje in Sara Confidenti za domačo ekipo. Slednja je dvakrat vse opravila sama, enkrat ji je s podajo pomagala Anemarija Golob.
Gol za vero v prihodnost
Prvi gol so Celjanke prejele v četrti minuti, izenačile pa so le dve minuti kasneje in poskrbele za krike in tudi za upe. »Prvega gola smo bili resnično zelo veseli. Dekleta so upravičila naše zaupanje. Pokazala so, da imajo določeno raven znanja. Ekipa je
V ženskem hokeju močnejši »kontakt« ni dovoljen. Na fotografiji je 14-letna Celjanka Julija Blazinšek, zelo obetavna igralka, ki se ne boji trših dvobojev.
nova, vadi enkrat tedensko. Zbrali smo le devet treningov. Z rezultatom smo zadovoljni,« je zatrdil trener Matjaž Zupanc. V klubu so obstajali pomisleki, češ zakaj uvod proti močni Olim-piji. »Mene to ni motilo. Uvideli smo, kaj vse moramo popraviti pred 28. oktobrom, ko bomo igrali s Triglavom v Kranju. Po realnem poka-
zatelju stanja imamo veliko časa za napredovanje. Tokrat smo ob vratarki na led poslali še 17 igralk,« Zupanc stavi na trdo delo. Na prvem treningu ga je presenetilo visoko število igralk, kasneje pa še 90-odstotna udeležba med celotnim vadbenim procesom, čeprav se igralke vozijo iz Maribora, Ljubljane, s Ptuja ...
Dober odziv
Predsednik HK ECE Celje Milan Rajtmajer in predstavnik glavnega pokrovitelja Se-bastjan Roudi sta igralkam obljubila, da se bo klub naslednje leto vključil v razširjeno avstrijsko prvenstvo. Delovanje na dolgi rok poudarja tudi Zupanc: »Ženski hokej se je v Celju šele začel razvijati. Pred časom je delovala ekipa HK Celeia Celje, v okviru HK Celje pa ekipe še ni bilo. Obudili smo ženski hokej. Čeprav je v soboto naša tekma sovpadala z ogromno kakovostnimi tekmami v Celju, Sloveniji in po televiziji, smo bili z obiskom povsem zadovoljni. Navijači so bili celo zelo glasni. Gledalcev bomo imeli iz tekme v tekmo več.« Brez podmladka ženskega hokeja ne bo dolgo v Celju, tega se zavedajo. »Na prireditvi v okviru dekliškega vikenda je bil obisk presenetljivo dober. Najmlajše deklice so bile stare štiri leta. Pomagali so jim tudi hokejistke Olim-pije in njihov trener, selektor slovenske reprezentance Aci Ferjanič. Odziv je bil željam primeren,« je zaključil Zu-panc.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Razstavo ob 70-letnici HK Celje pripravlja Zgodovinski arhiv Celje. Postavljena bo na Trgu celjskih knezov ob koncu novembra in v začetku decembra. V marcu bo mednarodni turnir ženskih reprezentanc, predvidena je še tekma veteranov Celja in Slovenije, za kar bo poskrbel Rok Rojšek. Slovenska ženska reprezentanca bo pred SP divizije II-A v Mariboru vadila v Celju.
Trener Matjaž Zupanc in desno njegov pomočnik Matej Duh
Celjanke so navdušile z zelo lepimi dresi.
Za prve korake na ledu je treba kupiti le drsalke ali si jih izposoditi. Celotna preostala oprema je lahko smučarska.
32
KULINARIKA
Kostanjevi štruklji
EVINA x KUH'NA
Rjavi bajski
Vlečeno testo
Nadev
Za nadev sem potrebovala pol kilograma kuhanega kostanja, 250 gramov skute, 80 gramov smetane in 3 jajca. Najprej sem penasto vmešala maslo.
Sprehod med trgovskimi policami
Za vlečeno testo, iz katerega sem pripravila 4 dolge zvitke štrukljev, sem uporabila 250 gramov mehke moke, 1,5 decilitra mlačne vode, jajce, 40 gramov drobtin, pol žličke soli in žlico kisa. Vse sestavine sem zmešala v gladko testo, ga nekaj časa pustila počivati, nato sem ga enakomerno razvaljala, premazala z oljem ter z rokami razvlekla. Ker so nekateri deli robov ostali debelejši, sem jih odrezala.
Vmes sem pripravila še nadev.
Za pripravo kostanjevih štrukljev sem v nakupovalno košarico položila sladko (alpsko) smetano, moko, skuto, jajca, kis in olje ter maslo. Najpomembnejša sestavina je tokrat bila brezplačna.
Poleg gob, iz katerih sem ustvarjala prejšnji teden, je prava jesenska poslastica tudi kostanj. Simbol letnega časa, ki ga pripravljamo na mnoge načine, vedno navdušuje. Vedno sem stavila na pečen kostanj, ki ga na družinskem pikniku pospremimo z moštom, medtem ko sem se izogibala jedem iz njega. Ni tortice s kostanjem, ki bi me navdušila, pite, juhe in celo rogljičkov. A pred časom me je navdušila priloga, ki so mi jo postregli k svinjskemu zrezku - kostanjevi štruklji.
Ne lažem, če napišem, da so moje br-bončice odkrile nove razsežnosti okusov. Rahlo sladkasta in kompaktna priloga, ki brez težav preživi tudi zamrzovanje, je tako postala najljubši način priprave tega jesenskega ploda.
Sicer bleščeče rjava kroglica dozori oktobra ali novembra in predstavlja hranljiv obrok. Vsebuje vitamin B, beljakovine in minerale, glavna sestavina je škrob. Kostanj je bogat z ogljikovimi hidrati in vsebuje le malo maščob. 100 gramov naj bi vsebovalo približno 200 kalorij.
Odraslo drevo kostanja naj bi obrodilo od 100 do 200 kilogramov kostanja.
Štrukelj
Skuto sem pretlačila, prav tako kostanj. Iz preostalih beljakov sem naredila sneg. Vse sestavine sem dodala penasto vmešanemu maslu, jih narahlo premešala in posolila.
Dobljeno testo je zadostovalo za 4 dolge štruklje, ki sem jih kasneje kuhane razrezala na kolobarje.
Dve tretjini testa sem premazala z nadevom, po preostalem delu sem po-kapljala raztopljeno maslo.
Testo z nadevom sem zvila v štrukelj, ga razreza-la na 4 enako dolge daljše zvitke, te pa zavila v živilsko folijo. Zavite sem kuhala v slanem kropu približno pol ure.
Namig: štruklje, oziroma dolge zavitke, lahko pospravimo v zamrzovalnik in si jih privoščimo tudi v drugih letnih časih.
Postrežba
Kuhane štruklje sem razvila in jih narezala na rezine, debele za prst. Postregla sem jih kot prilogo k medaljonom svinjske ribice s kostanjevo omako.

OCENA	
Priprava	§ ц' "'K
največ težav	a- и
sem imela z	«Л
vlečenjem	
testa	
Okus	
jesenska pojedina	
S
REPORTAŽA
33
Jubilej društva in razstave
Več kot 200 mačk na celjskem sejmišču
Felinološko društvo Celje slavi letos 30 let delovanja in z enako visokim jubilejem se lahko pohvali tudi mednarodna mačja razstava, ki je bila konec tedna ponovno na celjskem sejmišču in ki je privabila številne radovedneže. Ti so lahko s prostovoljnimi prispevki pomagali tudi društvoma, ki skrbita za brezdomne mačke, to sta DPMŽ Celje in Poživ iz Velenja.
V dveh dneh je bilo na ogled več kot 200 mačk različnih pasem, predstavili pa so jih tako domači kot tudi številni razstavljavci iz okoliških evropskih držav. Predstavitev na sejmu je namreč pomembna za spoznavanje in izmenjavo informacij med vzreditelji mačk, osvojeni nazivi pa predstavljajo dodatne možnosti za uspešno vzrejo. A za živali je to zagotovo stresno, čeprav ne za vse enako, kot je pokazal sprehod med kletkami. Nekatere so namreč
mirno dremale in se niso ozirale na hrup okrog sebe. Največ je bilo primerkov zadnje čase priljubljene pasme maine coon. Na razstavi so bile tudi predstavnice številnih drugih zanimivih pasem, a tudi mačke pasme thai, ki so jim nekoč rekli siamske mačke, vendar se je njihova podoba v zadnjih letih tako spremenila, da se povsem razlikujejo od prvotne podobe.
Mačk le za vzorec
Tatjana Malgaj vodi celjsko društvo že vrsto let in vsakoletna razstava je velik organizacijski zalogaj za člane. Spominja se tudi začetkov delovanja društva, ki je povezalo ljubitelje mačk, medtem ko je bilo pasemskih mačk le za vzorec. »Takrat tudi nismo imeli nobenih informacij, kinologi so bili na primer zelo organizirani, za pse so bila šolanja, tekmovanja, mačke pa so bile zanemarjene. Niti nismo vedeli, da obstajajo
Še zadnje olepšave pred odhodom k sodnikom
Predstavnika pasme thai, nove priznane pasma v FIFe: samička s čokoladnimi barvnimi oznakami in samec z lila oznakami
različne pasme, te smo odkrivali s pomočjo tuje literature.« Leta 1984 so se mačke prvič predstavile v sklopu razstave malih živali. »Zagotovo je bilo težko prepričati rejce golobov, da so dali zraven še mačke,« pravi v smehu Malgajeva. Leta 1986 je bila tudi v Celju manjša razstava. »Takrat smo razstavili nekaj perzijskih mačk, uvoženih iz Švice in Srbije, in eno sveto birmanko iz Nemčije,« se spominja Malgajeva.
Celjsko društvo je bilo najprej ena od sekcij v okviru slovenskega društva. Ker je slednje želelo priti v mednarodno felinološko organizacijo (FIFe), je bilo treba ustanoviti zvezo in imeti v njej samostojna društva. Tako se je osamosvojilo tudi celjsko.
Ne brez rodovnika
Danes je mogoče kupiti kakršnokoli mačko od koderkoli. »Če si ljubitelj, si zadovoljen tudi ob običajni mački. Če pa želiš pasemsko, ne bi smel razmišljati, ali boš vzel mačko z rodovnikom ali brez njega. Če ga nima, ne more nihče dokazati, da je to pasemska mačka. Tisti, ki niso vključeni v organizirano vzrejo in društvo, jim ni treba upoštevati vseh predpisov, nihče jih ne nadzira. Nekatere pasme imajo genetsko pogojene zdravstvene težave, zato morajo imeti rejci opravljene določene zdravstvene preglede. Pri nenadzorovani vzreji teh potrdil ni mogoče dobiti. Tudi rodovnikov nimajo takšne mačke. »Rodovnik stane le devet evrov in izgovori naključnih rejcev o visokih stroških se nesmiselni. Bistvo ni v ceni, ampak v tem, da mačka ni bila nadzorovana pri vzre-ji,« opozarja Malgajeva vse, ki morebiti razmišljajo o nakupu pasemske mačke.
Tudi v tovrstnem svetovanju vidi društvo svojo vlogo. »Svetujemo, naj se ljudje najprej podučijo o pasmi in spoznajo veterinarske predpise: da ima žival čip, evropski potni list in da je cepljena proti vsem boleznim, ki jih mačke prenašajo, ter da je že na pogled urejena.« Na spletni strani ima društvo objavljen vzrejni pravilnik, ki si ga lahko vsak ogleda, na razstavi pa morebitni kupci izvedo še marsikaj, kar jih zanima in na kar morajo biti pozorni.
TATJANA CVIRN Foto: GrupA
Največ lovorik so osvojili Italijani, med slovenskimi predstavniki pa so bili najboljši Milena Hribar s pasmo devon rex ter Melanija Rejc in Janja Lesjak z britanskimi kratkodlakimi mačkami. Najlepšo domačo dolgodlako mačko je imel Franci Cam-plin.
Na razstavi so tokrat sodili uveljavljeni mednarodni sodniki, saj se razstavljavci za sodelovanje pogosto odločajo na osnovi sodniških imen. Tokrat so prišli iz Estonije, Švice, z Nizozemske in Danske. Danska sodnica je bila v Celju že pred 30 leti in je takrat pripravila tudi prvi seminar, kako je treba predstaviti mačko. Vsako pasmo je namreč treba znati predstaviti v najlepši luči.
Tri črne lepotice
Ob prekrasni bengalski mački se zdi, kot bi imeli doma leoparda.
Razstave so priložnost, da poklepetajo tudi vzreditelji mačk iz različnih koncev Evrope.
34
PISMA BRALCEV
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev).
UREDNIŠTVO
Prejeli smo
S pesmijo na pot
To je bil naslov slavnostnega koncerta ob 10-letnici glasbene dejavnosti in 15-le-tnici mednarodnih projektov Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje.
Koncert je bil zame izredno prijetno presenečenje zaradi več razlogov. Vem, kako težko je v strokovnih šolah motivirati mlade še za kaj drugega kot za nujno učenje, predvsem zaradi tega, ker večina v prostem času že nekje dela in tako poglablja svoja strokovna znanja, hkrati pa verjetno prispeva tudi k družinskemu proračunu. Zato je delo mentorjev še toliko bolj zahtevno in podpora vodstva šole še bolj potrebna. Oboje sem lahko videla v petek, 13. oktobra, v lepi dvorani Narodnega doma Celje.
Dijaki - sedanji in nekaj nekdanjih - so pokazali, da poleg veščin, ki smo jim bili priča po koncertu, ko so nas pogostili s hrano, ki ni bila samo okusna, ampak tudi nadvse estetsko pripravljena, premorejo veliko glasbenega talenta. Navdušena sem bila nad izborom pesmi, srčnostjo, medsebojno povezanostjo dijakov in njihovo pripadnostjo šoli. Ves čas koncerta je bilo mogoče čutiti, kako dirigentka in dijaki skupaj ustvarjajo in tako pričarajo trenutke, ki jim je vredno prisluhniti.
Drage dijakinje in dijaki, cenjen učiteljski zbor, vodstvo šole in vsi, ki ste sodelovali na tem koncertu! Omogočili ste, da smo doživeli čarobne trenutke veselja, sproščenosti in mladostne razigranosti. Zato se vam globoko in iskreno zahvaljujem.
Ne vem, ali bodo lokalni mediji ta dogodek objavili.
Upam, da in da se ne bo tudi tokrat ponavljala stara praksa: mediji pridejo v šolo, ko je kaj narobe. Redko, prered-ko pa takrat, ko šole pokažejo rezultate svojega dela. In teh, verjemite, ni malo. V nobeni šoli. Morda ne bi bilo slabo, če bi mediji vsaj občasno sledili misli Elizabeth Lukas, ki pravi: »Če tožim nad zlom, zla zaradi tega ni nič manj, / toda pozornost vseh se obrne vanj. In ko ljudje vidijo morje slabega, / jim upade pogum, da bi se bojevali za dobro. / Če sem pozoren na dobro, dobrega zaradi tega ni nič več, / toda upanje vseh se usmeri nanj. In že tisto malo dobrega, / kar uzrejo, jih navduši v boju proti zlu.« (Elisabeth Lukas, Smiselnice)
Toda ... Ali je lastnikom medijev v interesu, da ljudje nismo preplašeni? To pa je že druga zgodba.
mag. MAJA KRAJNC, Žalec
Modri telefon
Dedovanje zaščitene kmetije
Občanko zanima, kako je z dedovanjem zaščitenih kmetij. Kot je slišala, lahko zaščiteno kmetijo deduje en sam dedič. Njena starša, ki sta v visoki starosti, kmetijo še obdelujeta. Imata pa dve hčerki in enega sina, ki živijo v mestih ter staršem pri delu pomagajo, vendar po
njuni smrti nikakor ne nameravajo kmetovati.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odgovarja:
»Dedovanje zaščitenih kmetij uživa posebno obravnavo in ga ne ureja Zakon o dedovanju (ZD), temveč Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG). Določene kmetije so v Sloveniji zaščitene z namenom ohranitve njihove celovitosti in preprečevanja drobitve. Po ZDKG ima status zaščitene kmetije kmetijska oziroma kmetijsko-gozdarska gospodarska enota, ki je v lasti ene fizične osebe ali lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para ali oseb, ki živita v registrirani istospolni partnerski skupnosti, ali v solasti enega od staršev in otroka ali posvojenca oziroma njegovega potomca. Obsega najmanj pet hektarjev in ne več kot sto hektarjev primerljive kmetijske površine.
Dedič zaščitene kmetije je na podlagi zakonitega dedovanja le oseba, ki ima lahko zakonito dedno pravico tudi po ZD. Če je lastnik zaščitene kmetije le ena oseba in je ob njegovi smrti več sodedičev, deduje kmetijo (po ZDKG) tisti zakoniti dedič, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče in ga za to sporazumno izberejo vsi dediči.
V primeru, če ni dediča, ki bi izpolnjeval pogoje za dedovanje zaščitene kmetije po ZDKG, dedujejo zaščiteno kmetijo vsi dediči v skladu s
splošnimi predpisi o dedovanju (ZD). V tem primeru se sme zaščitena kmetija razdeliti po fizičnih delih.«
Zabrisana meja
Občanka je lastnica zemljišča, ki ga je njen sosed mejaš dolga leta obdeloval ob svojem. Med njegovim dolgoletnim najemom se je meja med obema zemljiščema zabrisala, zato ju je treba ponovno razmejiti. Sosed mejaš je pred dvema letoma umrl, njegovi dediči, ki niso živeli skupaj z njim, pa so v sodnem sporu za njegovo premoženje. Ta spor lahko traja še več let. Občanko zanima, ali mora zato čakati na konec tega sodnega spora. Slišala je namreč, da obstaja tudi možnost nekakšnega začasnega skrbnika, ki lahko odloči v postopku razmejitve dveh zemljišč.
Ministrstvo za okolje in prostor odgovarja:
»Če želi občanka urediti mejo svoje parcele in je la-
stnik sosednje nepremičnine, ki ni naročnik geodetske storitve, neznan ali je umrl (pa dediči niso znani), lahko geodetsko podjetje, ki izvaja postopek za izdelavo elaborata, predlaga geodetski upravi, da postavi začasnega zastopnika za geodetsko storitev.
Geodetska uprava za začasnega zastopnika za geodetsko storitev postavi osebo, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti varovanja premoženjskih in drugeih pravic neznanega ali umrlega lastnika sosednje nepremičnine. Šteje se, da je začasni zastopnik za geodetsko storitev postavljen za začasnega zastopnika tudi v uvedenem splošnem upravnem postopku.
Če sodišče določi skrbnika zapuščine, se začasnega zastopnika ne postavi. V tem primeru v postopku geodetske storitve in v uvedenem upravnem postopku sodeluje skrbnik zapuščine.«
BJ
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
PRILOGA MARKETINGA NT&RC
Varčevanje kot način življenja
Zadnja leta je mogoče videti vedno več stanovanjskih hiš in blokov, ki so dobili novo »preobleko«. Resda strošek takšnega posega za lastnike ni ravno majhen, a kasneje se takšna odločitev zagotovo obrestuje tako v zimskem kot poletnem času. Stanovanja so bolje izolirana in v njih je poleti bolj prijetno, ker se stene ne pregrejejo tako zelo, pozimi pa stanovalcem ni treba tako zelo ogrevati, kar se pozna na položnicah. A vsi teh prednosti še ne prepoznajo in zlasti v velikih blokih, kjer je interesov toliko kot stanovalcev, je težko doseči soglasje za prenovo fasade.
Takšen poseg je le del celovitega varčnejšega pristopa, ki ga bo treba imeti vedno bolj pred očmi. Energenti bodo v prihodnosti zagotovo le še dražji, naravni viri, kot je voda, pa vedno bolj ogroženi in dragoceni. Varčnost na vsakem koraku bo morala postati del našega vsakdanjika, razmisleki o načinih ogrevanja, menjavi oken in vrat, varčnejših aparatih in njihovi pametni uporabi bodo vedno bolj nujni. Če se tega čim prej navadimo, nam kasneje ne bo tako težko. In če v tem duhu vzgajamo tudi svoje otroke, jim bomo dali dobro popotnico za življenje. Sicer pa jih na to opozarjajo že od vrtca, tako da so marsikdaj oni naša »slaba vest«, ko nas poučijo, kako je treba prav ravnati.
Raziskava z imenom Reus, ki že vrsto let spremlja energetsko učinkovitost pri nas, kaže, da je več energetsko osveščenih gospodinjstev, kot jih je bilo pred dvema letoma, našteli so jih več kot tri četrtine. Resda so v to zajeli tako tiste, ki ekološka načela uporabljajo v svojem življenju, kot tudi tiste, ki jih poznajo, a se po njih ne ravnajo vedno. A tudi pasivnih ki se ne ubadajo z varčevalnimi ukrepi, ni malo. Dokler mnogi še niso prisiljeni v drugačno ravnanje, je naravnanost na udobje brez odpovedovanja tisto, kar narekuje delovanje večine. Vprašanje je le, kako dolgo bo še tovrstno obnašanje mogoče oziroma stroškovno znosno.
Vgradnja toplotne črpalke za ogrevanje hiše je najčistejši in je zajema »toploto iz zraka«, obnovljivega vira energije. Opremljene
najvarčnejši način ogrevanja, ki ne obremenjuje okolja in ohranja čist zrak. TOPLOTNE ČRPALKE ZRAK-VODA
Naprave so energetsko varčne in varne za okolje, saj imajo vgrajen zelo učinkovit sistem toplotnih črpalk, ki s pomočjo električne energi-
so s sodobno invertersko tehnologijo in omogočajo zelo natančno nadziranje ciljne temperature, ki zagotavlja udobno ogrevanje.
Energijska varčnost, izjemno udobje ogrevanja in enostavna instalacija so lastnosti, zaradi katerih je tak ogrevalni sistem v središču pozornosti.
Л
SE^* TOPLOTNE ČRPALKE
	W IT."	* F T5 ГП, 1	—1
1--	^ km i 1	i'l 1	44
ZELO TIHA
od 43 dB (A)
Tel.: 03 781 22 61 | www.klima-stagoj.si
36
VARČEVANJE
Dragocena tekočina zahteva pametno ravnanje
Čisti vodni viri niso neusahljivi. Zato bi morali že najmlajše spodbujati k odgovornemu odnosu do vode in njeni varčni rabi, kar je najlažje z lastnim zgledom. Z zmanjševanjem porabe vode posredno zmanjšamo tudi porabo električne energije, prispevamo k ohranjanju okolja in omilitvi posledic podnebnih sprememb.
V zadnjih 100 letih se je poraba pitne vode povečala za šestkrat. Ob naraščanju števila prebivalstva in podnebnih spremembah, se lahko ob dosedanjem načinov uporabe vode znajdemo velikih težavah. Tudi kakovost vode ni samoumevna, pač pa je treba zanjo skrbeti. Slovenija sicer ima precej voda, povprečni Slovenec dnevno porabi 146 litrov vode. Za oskrbo
prebivalstva s pitno vodo je najpomembnejši proces obnavljanja virov podzemne vode. Tudi na tem področju se ob vse pogostejših sušah razmere spreminjajo, zato mora biti racionalna raba vode naša vsakodnevna navada. Cel kup drobnih stvari lahko pomembno prispeva k boljšemu ravnanju z vodo, pa še račun na koncu meseca bo nižji.
S cepilniki Titanium podjetja Uniforest, ki imajo silo cepljenja od 10 do 27 ton, pogon pa je možen na kardan, elektromotor ali kombinacijo obeh, lahko drva pripravite ne le hitro in varno, temveč tudi z maksimalnim izkoristkom porabljene energije.
Nizko porabo energije so v podjetju dosegli z optimizacijo hidravlične opreme tako, da je hidravlični upor med delom minimalen, cepilniki se tako ne pregrevajo po nepotrebnem, s tem pa je zagotovljena majhna poraba energije. Za hitro, učinkovito in energijsko optimalno cepljenje pa so v cepilnike namestili ventil za samodejno uravnavanje hitrosti sekire (autospeed ventil). Za daljšo življenjsko dobo in tiho delovanje cepilnikov so pri vseh modelih vgradili litoželezne
črpalke. Modela 23 in 27 z delovanjem na elektromotor imata serijsko vgrajeno dvostopenjsko zobniško črpalko, ki zagotavlja nizko porabo energije, saj lahko s 5,5 kW motorjem dosežete enako cepilno silo kot pri pogonu na kardan.
Letos so predstavili cepilnik na kardanski pogon z možnostjo priklopa spredaj in zadaj, ki dodatno prispeva k nizki porabi energije, saj pri delu potrebujete le en stroj. Na sprednjo stran stroja priklopite cepilnik in na zadnjo prikolico.
Cepilnike odlikujejo tudi enostavna uporaba in pri-ročnost, saj so za dodatno opremo odlagalna mesta na dosegu rok (nosilec motorne žage, sekire, cepina, majhnega cepina, prilagodljiv nosilec posode za gorivo, križ ...), ki
uporabnika pri delu ne ovirajo. Pobiralka za dvigovanje cepljencev in ročica za njihovo pridržanje omogočata enostavno in natančno cepljenje. Dodatno dve vrsti cepilnih miz z razširitvijo omogočata zmanjšano obremenitev uporabnika pri cepljenju krajših polen. Za lažji ročni transport cepilnika pa imajo vsi modeli možnost nadgradnje s kolesi in z ročico.
Posebnost modelov 23 in 27 je še samostojen galvaniziran rezervoar, postavljen v ogrodje cepilnika, ki preprečuje razlitje olja in omogoča lažje vzdrževanje Pri ostalih modelih ima rezervoar za olje posebno dvojno dno, ki prav tako preprečuje razlitje olja. Protikorozijsko zaščiteni so tudi vsi ostali sestavni deli cepilnika.
Promocijsko besedilo
Vodovodna napeljava
Primerno tesno zapirajmo pipe po njihovi uporabi.
Namestimo pipe z nizkim pretokom, kar lahko prihrani tudi 13 litrov na minuto. K varčnemu ravnanju z vodnimi viri prispevajmo z razumno potrošnjo in izogibanjem nepotrebnim nakupom.
Poročajmo upravljavcu vodovodnega sistema o okvarah na javnem vodovodnem sistemu.
Naučimo se zapreti glavni vodovodni ventil.
Ali ste vedeli, da:
-	iz vsake pipe, iz katere vsako minuto kapne kapljica, dnevno izgubimo 50 litrov vode?
-	za kopanje v kadi porabimo dvakrat več vode kot za tuširanje?
-	iz odprte pipe na minuto steče do 20 litrov vode?
-	štiričlanska družina lahko samo za tuširanje porabi več kot 500 litrov vode?
-	porabimo več vode, če posodo umivamo ročno kot v pomivalnem stroju?
-	v kolikor med umivanjem zob ne zapiramo vode, v šestih sekundah po nepotrebnem iztočimo liter pitne vode?
-	za 1 liter ustekleničene vode porabijo proizvajalci med delovnim procesom približno tri litre vode, ki bolj ali manj onesnažena konča kot odpadna voda?
Nasveti za varčevanje z vodo
V	kuhinji
Zelenjavo in sadje operemo v skledi z vodo in ne pod tekočo vodo, nato jo uporabimo za splakovanje straniščne školjke.
Za hlajenje pijače ne uporabljamo hladne tekoče vode.
Za pitje večkrat uporabimo isti kozarec.
Pri ročnem pomivanju posode odpirajmo vodo samo za splakovanje.
Ne drgnimo prijete hrane s posode s tekočo vodo, raje jo namočimo.
Uporabljajmo minimalno količino deter-genta, saj bomo tako hitreje sprali posodo in porabili manj vode.
Spremljajmo porabo vode pri vsakodnevnih opravilih.
V	kopalnici
Ko kupujemo nov pralni stroj, izberemo tistega, ki porabi najmanj vode.
Ali je res treba brisače menjati vsak dan?
Ne uporabljajmo stranišča za odplako-vanje snovi, ki jih lahko odvržemo v koš.
Zamenjajmo stari splakovalnik v stranišču z novim, dvostopenjskim.
Kar petina splakovalnikov na stranišču spušča, ne da bi za to vedeli.
Operimo perilo šele takrat, ko ga je dovolj za en boben.
Zbirajmo vodo pred tuširanjem, med čakanjem na toplo, ki jo lahko uporabimo za splakovanje straniščne školjke.
Med šamponiranjem zapirajmo vodo.
Skrajšajmo čas tuširanja.
Na vrtu
Ko menjamo vodo v akvariju, je ne zlijmo v odtok, ampak raje zalijmo rože. Takšna voda je še posebej bogata s hranili.
Vrt zalivajmo redkeje in takrat bolj intenzivno, da rastline razvijejo globok koreninski sistem.
Vrt zalivajmo v jutranjih ali večernih urah in ne v premočnem vetru.
Iz brošure Poraba pitne vode v gospodinjstvu, ki sta jo izdali celjski podjetji Nepremičnine in Vo-ka
Varčna priprava drv s cepilniki titanium podjetja Uniforest ^g
OD IDEJE DO IZVEDBE
Celovite rešitve Pristop po meri Bogate izkušnje Zeleno poslanstvo
Simbio, d.o.o. / Teharska cesta 49, 3000 Celje / T: 031 520 385 / vrtnarstvo@simbio.si / www.simbio.si
Znamenje dobrega fofyOdvija v h je urejena
oko-hoa i
simbfo
vrtnarstvo
VARČEVANJE
37
S pomočjo interaktivne hiše na spletni strani podjetja ECE boste dobili koristne nasvete, kje se da privarčevati.
Ste vedeli?
Pretežni del prihrankov energije za ogrevanje je mogoče doseči z boljšo toplotno zaščito ovoja stavbe. Stavbo izolirajte z zunanje strani, saj notranja izolacija prinese toplotni most in plesen. Izolacija pomaga tudi pri poletnem pregrevanju.
Izolirajte podstrešje! Pri starejših družinskih hišah, grajenih pred letom 1980, znašajo toplotne izgube od 11 do 16 odstotkov. Debelina izolacije naj bo vsaj 20 cm.
Namestite okna z dvojno ali trojno zasteklitvijo. Pozanimajte se glede subvencij za posege v večjo energetsko varčnost.
Preverite svoje gospodinjske aparate, več kot deset let stare zamenjajte s sodobnejšimi, ki so energetsko varčnejši.
Šteje prihranek! Da poskrbimo za okolje, je fenomen
Učinkovita raba energije
Električna energija je pomembna življenjska dobrina, ki obstaja v omejenih količinah. Poraba električne energije ves čas raste. Ker so stroški za ta energent vse višji in ker je vse bolj pomembna tudi skrb za okolje, je treba poznati ukrepe za bolj učinkovito rabo električne in ostale energije.
Na spletni strani ece.si v rubriki o varčevanju je zato celjsko podjetje ECE pripravilo interaktivno hišo. Obiskovalci se lahko sprehodijo skozi prostore in ob tem odkrivajo večje porabnike in nasvete za zmanjšanje porabe energije.
Merilnik porabe
Še vedno velja, da najmanj porabi izklopljen aparat. Glede na sestavo mesečnega računa za električno energijo, kjer je veliko elementov vezanih na količino porabljenih kilovatnih ur, v podjetju svetujejo tudi, da smo ob nakupu pozorni še na energetski razred naprave in podatke o letni porabi. »V kolikor opazite, da bi se poraba v gospodinjstvu brez vzroka nenadno povečala, je eden od možnih vzrokov tudi napačno delovanje enega izmed aparatov. Za odkrivanje te težave v ECE
omogočamo brezplačno izposojo merilnika porabe, ki nam pomaga odkriti takšnega >potratneža<,« pravi direktor ECE, d.o.o., mag. Sebastijan Roudi.
K varčevanju z energijo lahko največ prispevamo s spremembo naših navad, kar pa je po izkušnjah tudi najtežje. Ugašanje luči, zamenjava več kot deset let starih aparatov, zmernost pri ogrevanju so zlata pravila, ki veljajo še danes. Aktivno spremljanje ponudb pri svojem dobavitelju električne energije prav tako pomaga znižati mesečni račun, v delu, ki se nanaša na porabo energenta.
Vedno bolj ozaveščeni glede rabe energije
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije Reus 2017, ki jo že vrsto let vodi agencija Informa Echo, je približno tri četrtine slovenskih gospodinjstev uvrstila med ozaveščene glede učinkovite rabe in obnovljivih virov energije.
V kolikšni meri smo Slovenci energijsko učinkoviti, so raziskovalci ugotovili tako, da so primerjali odnos, ki ga gospodinjstva razglašajo glede okolja, in njihovo dejansko ravnanje. Glede na rezultate so jih razvrstili v tri skupine: aktivne, dvomljivce in pasivne. Najbolj ekološko ozaveščena je prva skupina (38 odstotkov anketiranih), ki načela varčevanja udejanja tudi v praksi. Njenim predstavnikom ni vseeno za ekologijo, varčevanje z energijo se jim zdi zelo pomembno. Ne strinjajo se, da je ekološka osveščenost le modna muha.
39 odstotkov je dvomljivcev, to so tisti, ki so dobro seznanjeni z okoljsko problematiko in delujejo ekološko po svojih najboljših močeh. Kljub temu menijo, da njihova gospodinj-
stva težko prispevajo k bolj učinkoviti rabi energije in da je težje biti ekološki, če nimaš dovolj denarja. Strinjajo se, da je ekološka osveščenost tudi modna muha. 23 odstotkov anketiranih ne deluje najbolj energijsko varčno in ekološko. Prvi dve skupini so uvrstili med energijsko ozaveščene, saj so tudi dvomljivci dokaj učinkoviti pri rabi energije, le pasivna gospodinjstva so uvrstili med energijsko neozaveščene
Glede na preteklo merjenje v letu 2015 so slovenska gospodinjstva učinkovitejša pri rabi energije: odstotek gospodinjstev, ki dvomijo v ukrepe, se je povečal s 35 na 39 odstotkov, odstotek pasivnih gospodinjstev se je zmanjšal s 26 na 23 odstotkov, vendar spremembe niso statistično značilne. Odstotek aktivnih je ostal približno isti.
Raziskovalci zato sklepajo, da energijska učinkovitost počasi, a vztrajno prodira v naše glave in domove.
Največ aktivnih gospodinjstev je v Osrednjeslovenski
Aktivna gospodinjstva zmanjšajo gretje, ko je v stanovanju pretoplo, namesto da bi po nepotrebnem zračila, zapirajo ventile na radiatorjih med prezračevanjem, izklapljajo električne aparate, ko jih ne uporabljajo, pokrivajo posodo med kuhanjem, izklapljajo kuhalne plošče še pred koncem kuhanja...
V našem podjetju za posamezna gospodinjstva in poslovne objekte iščemo rešitve, s katerimi ustvarimo maksimalen prihranek, pametno pri vsem tem pa je, da s tem pozitivno vplivamo na okolje in ekologijo.
Z racionaliziranim pristopom k projektom in zagotavljanju sredstev iz nepovratnih spodbud poskrbimo, da so naložbe za občane finančno zelo ugodne.
Prihranki pri energetiki so kompleksna stvar, na katero vpliva ogromno dejavnikov in s samo enim ukrepom oziroma produktom, kot nam ga priporoča večina trgovcev, ne pripomore-
mo dosti h končnemu uspehu. Z večletnim analiziranjem in iskanjem smo prišli do poenostavljenih rešitev, ki so primerne za vsakega uporabnika posebej.
Za vsakega, ki sta mu pomembna prihranek in ozaveščanje, imajo težo naslednje besede: varčni aparati, led razsvetljava, kvalitetna in cenovno ugodna izolacija, sončna elektrarna, toplotna črpalka, električna mobilnost...
Za izdelavo energetske analize in vse dodatne informacije nas pokličite ali nam pišite! G: 041 875 442 M: info@energing.eu
Rok Žerjav, direktor
energing
ekološko pametne rešitve
i: +386(0)41 857 442
energing
ekološko pametne rešitve
lobrna 34c, 3204 Dobrn i: +386(0)41 857 442
CELULOZNA IZOLACIJA ХЧЛјј^
100 M2 PODSTREHE
89*>
eur
Vodenje projektov Rešitve na ključ Energetska neodvisnost Sončne elektrarne Celulozna izolacija Toplotne črpalke
Velik prihranek
•	Led razsvetljava
•	EL inštalacije
•	IR ogrevanje
■	ELektična mobilnost
■	Priklopi na el. omrežje
www.energing.eu
www.energing.eu
ттспт
Ечеггау
info@ece.si
ODKRIJTE P0TRATNEŽA!
Imate v gospodinjstvu električni aparat starejšega datuma? BrezplaCno preverite ali je njegova uporaba še energetsko upravičena!
S KLIKOM DO NASVETOV 0 VARČEVANJU Z ELEKTRIKO!
ObišCite ece.si in se sprehodite skozi interaktivno hišo, kjer vas v vsakem prostoru Čaka nasvet o varčevanju z električno energijo in izraCun porabe aparatov.
in Gorenjski regiji. Dvomljivcev je največ v Podravski in Jugovzhodni regiji. Pasivnih je največ v Ljubljani.

I Energija prihodnosti
QU »МШ+И
38
VARČEVANJE
ZEMELJSKI PLIN SE SPLAČA IN POPLAČA
Kakovostna naprava in vzdrževanje
PRIHRANKI ob menjavi stare peči na olje
o © o
Zemeljski plin 18.414 €		Lesna biomasa 14.915 €		Toplotna črpalka (2rak/voda) 14.147 €		Kurilno olje 3.887 €
Trgovanje z zemeljskim plinom za gospodinjske odjemalce v Sloveniji je 1. julija letos praznovalo prvo desetletnico. V Gospodarske interesnem združenju za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP) ugotavljajo, da se je trg dodobra razvil.
»Skupno število končnih odjemalcev, priključenih na distribucijske sisteme, je na zadnji dan preteklega leta znašalo 133.307. Prednosti konkurenčnega trga uživajo tako gospodarstvo kot gospodinjstva,« pravi Urban Odar, direktor GIZ za distribucijo zemeljskega plina.
Slovenski trg zemeljskega plina dobro deluje, kar dokazujejo tudi podatki o cenah za končne uporabnike. Na maloprodajnem trgu se namreč cene zemeljskega plina pri nas z vmesnimi rahlimi nihanji znižujejo že peto leto zapovrstjo.
V Sloveniji se z zemeljskim plinom ogreva 13 odstotkov gospodinjstev, v Nemčiji pa več kot polovica. Kljub izredno nizkim zunanjim temperaturam minulo zimo in večji potrebi po toploti so odzivi uporabnikov plinskih peči zelo dobri. Za plinske kondenzacijske peči je namreč značilno, da njihova toplotna moč ni
Če je vaš dom že opremljen s priključkom za zemeljski plin, potrebujete le še plinski kondenzacijski kotel za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode. Cena izvedbe prehoda znaša za stanovanjsko hišo od 3 tisoč evrov. Naložba se vam lahko povrne že po dveh letih.
Okoljsko primeren
Uporaba zemeljskega plina ustvarja malo izpustov ogljikovega dioksida, prašnih delcev in drugih onesnaževal, zato se uvršča med okoljsko najprimernejše energente. Ima visoko kurilno vrednost in izkoristek. Je cenovno ugoden vir energije, ki omogoča prihranek pri ogrevanju in hitro povrnitev stroškov za investicijo. Veliko ponudnikov zemeljskega plina poleg tega pomeni zagotovilo za ugodno ceno.
Stroški ogrevanja se po namestitvi plinske naprave lahko zmanjšajo do 70 odstotkov zaradi nižje cene in manjše porabe energenta. Vzdrževalni stroški naprav so nizki, naprave pa imajo dolgo življenjsko dobo.
Zemeljski plin je praktičen in vsestranski, saj omogoča ogrevanje in hlajenje, pripravo tople sanitarne vode, kuhanje, proizvodnjo električne energije. Plinska peč zavzema malo prostora in je lahko nameščena v kleti, pritličju ali mansardi. Pri zemeljskem plinu ne potrebujete rezervoarja za shranjevanje goriva, kar omogoča dodaten prihranek prostora.
Pri dobaviteljih lahko izbirate plačevanje po tekoči mesečni porabi ali po vnaprej določenih zneskih, kar omogoča še natančnejše načrtovanje stroškov za energetsko oskrbo doma.
Več na www.giz-dzp.si
V prometu imata svetlo prihodnost stisnjen in utekočinjen zemeljski plin. Na evropskih cestah je zdaj že več kot dva milijona vozil na stisnjen plin.
Nemoteno delovanje ogrevalnega sistema v času ogrevanja je odvisno od kakovosti posameznih naprav in delov ter od njihovega vzdrževanja.
Izbrati je treba tehnično najprimernejše in tehnolo-
ško najsodobnejše naprave. Nizka cena naj ne bo odločilni dejavnik pri odločitvi. Vedno kupujmo pri proizvajalcih ali pri njihovih pooblaščenih zastopnikih.
Montaža naprav je prav tako pomembna pri zagota-
vljanju zanesljivega in varnega obratovanja sistema. Tako kot ostale naprave in aparati, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju, potrebuje tudi ogrevalna tehnika redno vzdrževanje in servisiranje.
Z zemeljskim plinom do NAJVIŠJIH PRIHRANKOV v obdobju 20 let. —
Podatki študije Laboratorija za okoljske tehnologije v stavbah (LOTZ) na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani
Prihranki pri ogrevanju na zemeljski plin
T
RÖBEL
ogrevalna tehnika
odvisna od zunanjih temperatur, zato odjemalce tudi v času najnižjih temperatur ni zeblo. Nemotene je bila tudi dobava tega energenta.
Energetska oskrba z zemeljskim plinom je cenovno ugodna in zanesljiva. Ogrevanje z zemeljskim plinom je ob upoštevanju tržnih cen energentov najugodnejše. Njegova uporaba v primerjavi z drugimi energenti zagotavlja velike prihranke, še posebej če upoštevamo razvoj ogrevalne tehnike v zadnjih letih.
Kondenzacijski kotli skoraj v celoti izkoristijo toploto iz dimnih plinov in jo pretvorijo v ogrevalno toploto. S to tehnologijo so izkoristki tudi do 109-od-stotni. Stroški ogrevanja so ob upoštevanju investicije v kurilno napravo cenejši od tradicionalnega ogrevanja na kurilno olje in lesno bi-omaso ali ogrevanja s toplotno črpalko.
Z vami in za vas že 25 let
VZDRŽEVANJE IN OBNOVA OGREVALNIH SISTEMOV
Večstanovanjske stavbe:
•	podpostaje in kotlovnice
•	prenova (modernizacija) ogrevalnih sistemov
•	radiatorsko ogrevanje in razvodi
•	merjenje in obračunavanje porabljene energije
•	vgradnje merilne opreme
•	vodovodne in odtočne instalacije
•	strojno čiščenje odtočnih instalacij
Individualni objekti:
•	obnovljivi viri energije - toplotne črpalke
•	talno gretje
Ogrejemo tudi najbolj hladne!
info@robel.si


IZKORISTITE AKCIJO IN OGREVAJTE CENEJE!
Zagotovite si ZEMELJSKI PLIN po znižani ceni!
ENERGETIKA CELJE
Pokličite 0801617 ali nas obiščite na www.energetika-ce.si in si čim prej zagotovite nižje račune.
i Š
VRTNARIMO
39
CvetCičarna Zvomo^ pßns Zaßoe, Ро^орабОШа usta
Krizanteme niso zgolj za grobove
Pisane jesenske lepotice uporabimo tudi za okras zunanjosti doma
V času tik pred praznikom dneva spomina na mrtve oziroma vseh svetih s pisanimi barvami krasijo malodane vsak grob na naših pokopališčih. Od vseh rastlin cvetijo te elegantne lepotice najkasneje, zato so nadvse priljubljene v tem letnem času. Popolnoma razumljivo je, da je krizantema prav zato postala simbol pokopališč.
Krizanteme spadajo v rod ivanjščic. Prihajajo iz Sredozemlja, Male Azije, nekaj vrst pa je avtohtonih v severni Afriki. Zvrsti vrtnih krizantem, ki so
razširjene in priljubljene pri nas, so nastale s križanjem dveh azijskih sort. Doslej je znanih več tisoč zvrsti. Na Kitajskem so začeli krizanteme gojiti že pred več kot dva tisoč leti, vendar so pravi mojstri pri vzgoji postali Japonci, kjer je krizantema pravi simbol tega ljudstva.
V Evropo so krizanteme uvozili v 17. stoletju, vendar so slabo uspevale, veliko jih niti ni preživelo poti. Razmere na ladjah, s katerimi so mornarji na staro celino uvažali poleg krizantem še kamelije, azaleje
P
Setveni koledar
Čas za presajanje je do 25. oktobra ob 20. uri.
19.	ČE od 18. ure korenina
20.	PE korenina
21.	SO cvet cvet do 9. ure, od 10. ure list
1 23. PO list
24.	TO cvet
25.	SR plod
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2017, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/754-07-43.
22. NE
in potonike, namreč niso bile najboljše.
Gojenje ni težavno
Krizanteme so lahko enoletnice ali trajnice s cvetovi najrazličnejših oblik in v najrazličnejših barvnih odtenkih. Cvet sestavljajo številni majhni cvetovi, ki jih na spodnji strani obdajajo ovršni listi. Cvetni koški so tudi različnih oblik, podobni kroglam, gumbom, marjeticam, vrstnati, ne-vrstnati. V svetu je približno deset tisoč sort krizantem, ki so jih gojitelji skozi leta žlah-tnili. Večina spada med vrtne krizanteme, ki jih lahko brez težav gojimo doma.
Za rast in razvoj krizanteme potrebujejo sončno rastišče in rodovitna dobro odcedna tla. Spomladi jih množimo s potaknjenci ali pa jih delimo. Nekatere sorte cvetijo že pozno poleti, celo julija, druge zacve-tijo sredi jeseni in barvajo vedno bolj hladno in pusto jesen do konca novembra, celo dlje, če je zima mila.
Vsestranski okras
Krizanteme so lepe na gredah v kombinaciji z drugimi jesenskimi trajnicami, še posebej z nižjimi okrasnimi travami, s hermelikami, z mačehami, resjem in drugi-
ßvetßiiatha Cofa* ШЦо, Otoinov trg 3
mi jesenskimi ljubljenkami z vrta. Nekatere drobnocve-tne sorte rade polegajo, zato potrebujejo oporo. Ker dobro prenašajo mraz in neprijazno vreme, jih lahko uporabimo tudi v balkonski zasaditvi. Balkon, teraso ali vhod v hišo nam lahko krasi velika drob-nocvetna krizantema. Pri tem je dovolj, da uporabimo le eno rastlino. Krizantema pa je lepa tudi kot rezano cvetje v vazi.
MRL Foto: GrupA
mačehe i krizanteme
jesensko resje
lončne krizanteme
nasadi za grobove
okrasni pesek za grobove
zemlja za grobove
Na voljo pestra izbira aranžmajev za 1. november. www.naglic.co www.facebook.com/vrtnarstvonaglic/ Odprto tudi 29., 30. in 31.10. od 8. do 17. ure
Vrtnarstvo Naglic, Kurirska pot 1, 3202 Ljubečna
40
ŽIVALSKI SVET
Smrtonosna mačja kuga
Ob velikem številu brezdomnih prostoživečih mačk se bolezen širi še hitreje - Ogrožene tudi hišne mačke
Pri mačji kugi so bolj ogrožene živali, ki živijo na prostem, zlasti mladiči.
Bralka nas je pred kratkim opozorila na mačjo kugo, o kateri ni dovolj vedela, dokler nista zboleli njeni mački, zato je predlagala, da bi napisali več o tej hudi bolezni in opozorili bralce na nevarnosti in preventivo. Veterinarka Nataša Horvat Leskovar iz Veterinarske bolnice Šentjur, ki deluje v okviru Veterinarske postaje Šmarje pri Jelšah, je povedala, da so se v ambulanti zadnjem času kar pogosto srečali z mačkami, ki so zbolele zaradi mačje kuge.
Ker je to zelo nalezljiva virusna bolezen, se hitro širi zlasti med prostoživečimi mačkami. Med mladički, ki niso cepljeni, je eden glavnih vzrokov za pogin. Virus lahko z obleko in obutvijo prinesemo domov in zbolijo lahko tudi mačke, ki niso še nikoli šle iz stanovanja.
Ker je bilo v preteklih mesecih veliko mladičev, se morda zdi, da je teh primerkov zadnje čase še več. »V ambulanti smo imeli primere, ko je zbolela večina mačk z določenega območja, kar pomeni, da je bolezen zelo nalezljiva.« Mladički se lahko okužijo že od mame. Bolj na udaru so tiste mačke, ki živijo na prostem, jedo skupaj, ali tiste, ki so v zavetiščih. »Tudi pri nas razkužimo celo postajo, če sumimo, da
gre za to bolezen,« pojasnjuje Nataša Horvat Leskovar.
Težave tudi po ozdravitivi
Veterinarka pravi, da je med mačjimi boleznimi vsaj pri mladičih ta najhujša. Ob težavah, ki so zelo podob-
ne zastrupitvi, se je treba odzvati takoj: maček začne bruhati, ne je, je brez volje, ima nasršeno dlako, značilna je krvava driska, zaradi česar lahko že naslednji dan pogine. Inkubacijska doba traja od deset do 14 dni, znaki se lahko pojavijo že prej. Pri
odraslih živalih so bolj blagi in ob veterinarski pomoči si živali lahko opomorejo. »Mačka v takšnih primerih hospitaliziramo, da je pod nadzorom, pri čemer dobi podporno terapijo - infuzijo, antibiotike zaradi preprečevanja zapletov okužbe, sred-
stva proti bruhanju, driski ... »Cepljenje proti mačji kugi ne deluje le kot zaščita, ampak je lahko tudi pomoč pri zdravljenju, a uspeh je polovičen,« razlaga veterinarka. Bolno žival cepijo, s tem pa lahko povzročijo ozdravitev ali pogin. Tudi če žival oz-
Tudi pasje mladičke ogroža pasja kuga, a bolezni pri nas skoraj ni več, saj so psi cepljeni ob čipiranju.
dravi, ima lahko vse življenje posledice, ki se kažejo kot nevrološke težave, motnje v ravnotežju ...
Cepljenje varuje
Cepljenje je edino zanesljivo varovalo pred mačjo kugo, pravi veterinarka in ugotavlja, da se ljudje vedno več odločajo zanj in tudi vedno bolj poznajo to bolezen. Stane približno 28 evrov in ga je treba čez mesec ponoviti, nato je treba opraviti letno revakcinacijo. »Ob cepljenju žival pregledamo, preverimo sluznico, srce, pljuča, kar naj bi pokazalo, ali je maček zdrav, saj cepimo le zdrave živali, razen v primeru, ko je to cepljenje del terapije. V istem cepivu je še cepivo proti kalici virusu, ki povzroča vnetje ustne votline, in proti herpes virusu, ki povzroča mačji prehlad.«
Cepljenje proti levkozi je sicer nekoliko večji strošek, ga pa veterinarji priporočajo za mačke, ki so tudi zunanje. Pred cepljenjem je treba žival testirati, ker bi v primeru, da že ima levkozo, izzvali izbruh bolezni.
TC, foto: arhiv NT (GrupA)
Ceneje do sterilizacije in kastracije
Do konca oktobra nekatere veterinarske ambulante, tudi šmarska s svojimi enotami, sodelujejo v akciji cenejše sterilizacije in kastracije, da bi pomagale pri zmanjšanju števila neželenih mladičev in pri omejevanju širjenja bolezni, kot sta mačji aids in levkoza, ki se prenašata s spolnimi stiki. V času parjenja veterinarji rešujejo tudi številne primere ugriznih ran kot posledice pretepov med samci, živali so v tistem času žrtve prometnih nesreč, saj zaradi hormonov zbezljajo in jih skoraj ni mogoče ustaviti.
»Oktober je primeren mesec za te veterinarske posege, saj ni ne prevroče ne prehladno in ni težav s poopera-tivno oskrbo. Sploh pri psicah je to pomembno, saj je poseg bolj invaziven. Kastracijo oziroma sterilizacijo priporočamo pri vseh živalih, saj s tem preprečimo tudi kasnejše različne rakaste bolezni in druge težave,« pravi Nataša Horvat Leskovar. Oktobra so ti posegi za pse in mačke 15 odstotkov cenejši (sterilizacija za mačko sicer stane približno 65 evrov, kastracija za mačka 42 evrov, za pse in psice pa je cena določena glede na težo živali - od 90 do 120 evrov je polna cena za psa, za psice pa do 100 do 200 evrov). V ceno so všteti anestezija, antibiotiki, ki jih živali dobijo po posegu, sredstva proti bolečinam ... »Pred posegom priporočamo zlasti pri starejših živalih pregled osnovne krvne slike, jeter in ledvic, da vidimo, če poseg morda zanje ne bi bil primeren.«
Zanimivo je, da se lastniki težje odločijo za kastracijo kot sterilizacijo. Nataša Horvat Leskovar: »Pri samcih je treba odstraniti obe modi in moški to jemljejo zelo osebno. Ženske se lažje odločijo, če prideta oba, je on ponavadi proti, ona pa za. Po premisleku se običajno vrneta...«
■ a	v	v	■ v
Letos se uspesnejsa
Kinološko društvo reševalnih psov Celje sodi med najuspešnejša tovrstna društva v svetu, saj njegovi člani s svojimi kosmatinci redno osvajajo najvišja mesta na svetovnih prvenstvih. Pred dvema letoma je Nevenka Štor s psičko Neli zmagala, lani je bil Seba-stijan Strašek s svojim labradorcem Thorom tretji, medtem ko jima je letos na svetovnem prvenstvu uspelo osvojiti drugo mesto v iskanju pogrešanih v gozdu.
Na tekmovanju, ki je bilo v okolici Dunaja, so bili pogoji zahtevni, pravi Strašek. »Opraviti sva morala vaje iz poslušnosti in premagovanja ovir, za kar sva osvojila del točk, še več točk sva dobila pri iskanju v gozdu. Na 36 tisoč kvadratnih metrih velikem prostoru je bilo treba v pol ure najti tri osebe. Dva sodnika sta naju ocenjevala in osvojila sva 196 od 200 točk. Imela sva najboljši rezultat iskanja v gozdu na tem prvenstvu, saj je pes v enajstih minutah našel vse tri skrite osebe. Zelo sem zadovoljen z rezultatom, še zlasti ker so bili zaradi dežja na tekmovanju zahtevni pogoji, poleg tega je imel pes težave s kondicijo, saj zaradi poškodbe tace kar nekaj časa nisva mogla trenirati,« pravi Strašek, ki se je tako kot lani tudi letos resno lotil priprav na svetovno prvenstvo.
A na tekmovanju je iskanje vendarle drugačno kot v pravih akcijah, ko gre za pomoč ljudem, za kar Strašek tudi vlaga ves svoj trud v prostem času. »Predvsem vadimo za pomoč, če je še kaj časa in volje, pa nekateri treniramo tudi za tekmovanja. Pes mora biti pripravljen iskati nekaj ur, biti mora vzdržljiv, medtem ko je na tekmovanju pomembna hitrost.« Letos sta Sebastijan in Thor sodelovala že pri sedmih iskalnih akcijah na Celjskem.
TC, foto: arhiv NT (GrupA)
Sebastijan Strašek in Thor, svetovna podprvaka v iskanju pogrešanih oseb v gozdu
PODLISTEK / BUKVARNA
41
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Mož, ki je sooblikoval Savinjsko dolino: Fran Roblek (13)
Družina Frana Robleka
Franu Robleku in njegovi ženi Ani se je rodilo sedem otrok, od katerih sta prva dva, Marija in Zoran, umrla v otroških letih. Za starša je bila zelo boleča izguba edinega sina Zorana, ki je umrl v graški bolnišnici zaradi posledic vnetja srednjega ušesa. Hčere so se poročile:
Anica (1901-1976) se je poročila s Francem Ferrantom. Sin Franc, dipl. inž., živi v Münchnu v Nemčiji.
Vera (1903-1985) se je poročila z Danilom Goriupom. Sin Danilo, univ. dipl. inž. arh., živi na Roble-kovi domačiji v Žalcu.
Zdenka (1906-1999) se je poročila z inž. Jankom Pe-tričkom, sinom nadučitelja in strokovnega delavca na področju hmeljarstva Antona Petrička. Hči Maja živi v Škofji Loki, hčerka Janka pa v Kehlu v Nemčiji.
Erika (1909-1999) se je poročila s Hansom Ježovnikom iz Arje vasi. Otrok nista imela.
Sonja (1915-1993) se je poročila s Pepom Borlakom. Hči Sonja živi v Buenos Airesu v Argentini.
FRAN ROBLEK 1865 - 1935
Fran Roblek je bil v vsakem pogledu pomembna osebnost in zaradi nesebičnega ter izjemno delovnega zavzemanja za splošne koristi zelo priljubljen.
Njegovo življenjsko vodilo je predstavljala ohranitev narodnega značaja Spodnje Savinjske doline, kakršnega je imel sam. Svojo gospodarsko, socialno in politično vlogo v življenju Spodnje Savinjske doline je uspešno odigral.
Umrl je 22. marca 1935 in je pokopan na žalskem pokopališču. Ob 140-letnici rojstva so njegovi potomci na pročelju obnovljene Roblekove hiše v Žalcu odkrili njegov doprsni kip. Kip je izdelal Boštjan Drinovec, akademski kipar, rojen leta 1973. Leta 2001 je končal magistrski študij na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 2006 je bil izvoljen v naziv docent, od leta 2008 poučuje kiparstvo na oddelku za oblikovanje. Je dobitnik številnih nagrad in priznanj. Med drugimi javnimi postavitvami je izdelal spomenik Edvarda Kocbeka v ljubljanskem parku Tivoli.
KARMEN KREŽE, Medobčinska splošna knjižnica Žalec

www.kamra.si
kamra
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje
Roblekova dekleta
Roblekovi otroci pred domačo hišo
ALBUM S CELJSKEGA

Kegljaško društvo v Ceju, 1910
Na Slovenskem prvi zapis o kegljanju sega v 15. stoletje. Na freski na fasadi cerkve v Crngrobu pri Škofji Loki (naslikana med letoma 1460 do 1470) so tudi kegljači. Do druge svetovne vojne je bilo v Celju in njegovi okolici več enosteznih kegljišč, ki so slu-
žila za gostilniško kegljanje za denar. Foto: Julie in Josef Martini Fotografija je izdelana v kabinetnem formatu (17 cm x 11,1 cm), 1. 11. 1910.
Hrani Pokrajinski muzej Celje, F 484. Uporabljena vira:
Rolanda Fugger Germa-dnik, Odsotnost smehljaja, Celjski poklicni fotografi v 19. in začetku 20. stoletja, Pokrajinski muzej Celje, 2009, str. 37.
125 let športa v Celju, uredila Jože Volfand in Dean Šuster, Športna zveza Celje, 1915, str. 73
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje
Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si.
Roman Kukovič: Alah pod Sveto Trojico
Postavljeni pred ogledalo
Zgodba o Jaserju, sirskem beguncu, ki je zapustil svojo domovino, da bi rešil najprej sebe in kasneje še ostale člane družine, je povsem verjetna pripoved. Reke beguncev in migrantov, ki so v času največjega vala na svoji poti v boljše življenje prečkali tudi naše ozemlje, so bile polne zelo različnih zgodb človeških življenj. In zelo verjetno je, da je kakšna morda ista kot zgodba o Jaserju, ki ga je pot vodila po balkanski poti in skozi Slovenijo. Čeprav v romanu sledimo temu sirskemu zdravniku, ki na boleči in preizkušenj polni poti kljub nezavidljivemu položaju pomaga vsakomur, ki potrebuje zdravniško pomoč, pa nikakor ni zanemarljiv pogled v ogledalo, ki nam ga - Slovencem - pisatelj nastavi ob Jaserjevem postanku v slovenskem centru za begunce.
Tam namreč v svojem prostem času dela prostovoljka Maja, ki se razdaja begunskim otrokom. Zato ima kar nekaj težav, tako v šoli, kjer tudi sicer poučuje, in doma, kjer njen tast
nima prav nobenega razumevanja za njeno humanitarno poslanstvo. Ker ob tem Maja ne uspe zanositi, je par lahka tarča očeta in tasta Janeza Kralja. Slednji predstavlja nacionalista in homofoba, ki s svojimi skrajnimi političnimi prepričanji terorizira svojo ženo, družino in okolico. Pisatelj se dotakne tudi notranjega delovanja politične stranke, ki ji Kralj pripada. Zgodbo zaokrožita srečen epilog za mladega sirskega zdravnika in tragičen konec »slovenske« zgodbe.
»Pretresljiva zgodba sirskega begunca« ni črno bela pripoved o zgolj poštenih in pomoči potrebnih beguncih in migran-tih na eni strani in o »zaplankanih« in nacionalističnih Slovencih. Pisatelj pri nastavljanju ogledala enim in drugim neprizanesljivo pokaže obe strani medalje.
MRL
O avtorju:
Roman Kukovič je avtor več romanov, novel, scenarist in režiser dokumentarnih filmov. Alah pod Sveto Trojico je njegov peti roman v knjižni izdaji.
42
BRALCI POROČEVALCI
mm®
Del skupine Četrtkarjev na vrhu turistično zanimivega kraja Lubenice v spominskih majicah, pri katerih je z dobro pomočjo sodeloval tudi župan Občine Žalec Janko Kos in napovedal morebitno udeležbo na prihodnjem morskem planinskem letovanju, kamor ga je povabil vodja Četrtkarjev, neumoren Franci Naraks.
Četrtkarji na Cresu in Lošinju
Po sedmih letih in 79 vsakomesečnih izletih v pretežno slovenske gore se je večja skupina Četrtkarjev pri PD Zabukovica odločila tudi za poletno letovanje tako, da je šla peš po Cresu in Lošinju. Na enotedensko pot v drugi polovici septembra se je odpravilo 35 pohodnikov in nekaj pridruženih članov večinoma iz Ljubljane, ki jim je TA Balkanika iz Maribora z Renatom Ribičem in s sodelavci pripravila izjemno zanimiv, marljiv in tudi razvedrilni program.
Četrtkatrji, kot se imenujejo po četrtkih, ko se odpravijo na izlete v gore, so tako v petih
»delovnih« dneh prehodili približno 53 kilometrov v več kot dvajsetih urah hoje. Poti, speljane po obeh otokih, tudi ob obali, niso bile bogate glede višin, ampak po drugih težavnostih, saj so se večinoma vile med robatim kamenjem, zidovjem, mogočnimi drevesi in grmičevjem. Domačini veliko stavijo na pohodništvo in kolesarstvo, zlasti izven glavne sezone, zato so že dobro poskrbeli za dokaj urejene in označene poti.
Pohodniki so se po zajtrku z avtobusom, ki ga je varno krmaril Ludvik Rodošek, odpravili na izhodiščno točko in se vrnili v poznih
popoldanskih urah, tako da je nekaj časa še ostalo za osvežitev v prijetno toplem morju in za uživanje v prijetnih lokalčkih med domačini ob obali. Prvi dan so se pohodniki odpravili iz Velikega Lošinja od cerkve sv. Nikole do Rta Mrtvaška, naslednji dan so odšli iz Osorja čez Televrin do planinske koče in končali v Nerezi-nah. Tretji dan so iz hotela Zlati lev odšli proti Martinščici, Lubenicam do Valuna, četrti dan pa so se odpravili iz Velikega Lošinja ob obali do glavne promenade v središču Malega Loši-nja. Predzadnji dan planinskega letovanja so opravili pohod iz vasi Končina do Cresa. Med dovolj zahtevnimi pohodi so imeli večinoma lepo in mirno vreme, srečali pa so se tudi z dežjem in drugo skrajnostjo - vročino. Predvsem pa so spoznali tisti del dveh otokov, ki ga sicer
med vožnjo z avtomobilom in poležavanjem na plaži ne bi videli.
Renato Ribič iz TA Balkanika, ki deluje enajst let in je usposobljena za pripravo vseh mogočih letovanj in potovanj po svetu, se s turizmom sicer ukvarja že 32 let in je letno od doma odsoten tudi po dvesto dni. Četrtkarjem je kar med druženjem ponudil nov program za obisk Lastova, ki ga bodo obiskali prihodnje leto.
Druženje na Cresu in Lošinju je minilo v krasnem vzdušju, večeri pa so se zaradi prijetne utrujenosti kmalu po večerji na terasi hotela Zlati lev s pogledom na morje ter ob petju pred recepcijo hotela že pred deveto zvečer končali v posteljah. Ni bilo šale, hitro je bilo jutro in treba je bilo oditi spočit na novo zahtevno pot.
TONE VRABL
Ob svetovnem dnevu
V ■	I ■
živali
V DPMŽ Celje smo z zavetiščem Zonzani ob svetovnem dnevu varstva živali postavili stojnico v Planetu Tuš Celje, kjer smo ozaveščali mimoidoče. Zavetišče Zonzani je na fotografijah pokazalo živali, ki iščejo domove. Za popestritev je poskrbela naša članica Sanja Gracej. Ker ima umetniško žilico, je z živalskimi motivi poslikala
kamenčke z magneti ali samostoječe kamne. Nekatere osnovne šole so nam za ta namen izdelale čudovite plakate. To so III. OŠ Celje, OŠ Hudinja in OŠ Hruševec iz Šentjurja ter OŠ Primoža Trubarja Laško. Zahvaljujemo se tudi vodstvu Planeta Tuš, da nam je odobrilo postavitev stojnice.
VERICA ŠTANTE
Zaposljivost diplomantov je zelo visoka, saj so poklici na področju zdravstva med najbolj iskanimi, potrebe po tovrstnih kadrih pa bodo glede na trende staranja prebivalstva in naraščanja kroničnih bolezni v prihodnosti zagotovo še naraščale.
Peta generacija študentov Visoke zdravstvene šole v Celju
V dvorani Celjskega doma so pred kratkim slovesno podelili diplome Visoke zdravstvene šole v Celju. Prejelo jih je 32 diplomantk in diplomantov programa Zdravstvena nega, ki so s tem prejeli naziv diplomirana medicinska sestra oziroma diplomirani zdravstvenik.
Peto generacijo študentov so ob njihovem študijskem uspehu nagovorili podžupanja Mestne občine Celje mag. Darja Turk, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman in dekan Visoke zdravstvene šole v Celju, izredni profesor doktor Gorazd Voga.
Prisotna je bila tudi direktorica javnega zavoda Regijsko študijsko središče Katja Esih, saj je študijsko središče ustanovitelj Visoke zdravstvene šole v Celju. Šola si s svojim delovanjem prizadeva sooblikovati razvoj znanstvene in strokovne ravni ved, povezanih z zdravstveno nego. S tem pomembno prispeva tudi h kakovosti visokega šolstva v Sloveniji in na Celjskem.
MG
BRALCI POROČEVALCI
43
Ker jim ni vseeno
Srečanje prostovoljcev programa Starejši za starejše s Celjskega
Prostovoljci programa Starejši za starejše celjske pokrajinske zveze društev upokojencev so se 21. septembra zbrali v Vojniku. Pridružili so se jim predsedniki večine od 19 društev upokojencev, ki so vključeni v ta program.
Kot je na srečanju poudarila predsednica programskega sveta programa Starejši za starejše pri ZDUS Anka Ostrman, je ravno na Celjskem program najbolj razvit, saj prostovoljci opravijo največ obiskov pri starejših od 69 let in jim tudi zagotovijo največ pomoči. Program sicer deluje v Sloveniji že 13 let in v tem času so vanj vključili 170 tisoč ljudi. Prostovoljci so opravili več kot 885 tisoč obiskov in zagotovili več kot 320 tisoč oblik pomoči. Zanimivi, še bolj pa zaskrbljujoči, so tudi podatki, ki so
jih zbrali v okviru programa. Anka Ostrman je opozorila na najbolj pereče: »Več kot 22 odstotkov od 170 tisoč vključenih živi samih, nekateri nimajo rednega dnevnega obroka, 34 odstotkov jih ne bi zmoglo plačila pomoči, če bi jo potrebovali ...« Tudi zaradi takšnih podatkov se organizirani upokojenci vključujejo v družbeno dogajanje in jim ni vseeno, kaj bo na primer z demografskim skladom ali kakšne bodo pokojnine v prihodnosti.
Prostovoljci v programu Starejši za starejše lahko omilijo le del stisk ljudi. »Vem, da je boleče za vse nas, ko se soočamo z vrstniki, ki ne potrebujejo samo lepe besede, ampak tudi stvari, ki so potrebne za vsakdanje preživetje. Kako nemočni in žalostni se počutimo ob spoznanju, da nekateri ne živijo, ampak življenje
le preživljajo. Za takšne ljudi smo prostovoljci žarek upanja,« je v svojem nagovoru med drugim dejala regijska koordinatorica programa Ivanka Tofant. »Zaskrbljujoče je, da se zelo malo mlajših upokojencev vključuje v naš
program. Kdo bo nadaljeval naše poslanstvo? Ali za nami res prihaja družba, ki želi za vsak korak plačilo?« se je vprašala.
Zaenkrat je med nami še veliko ljudi, ki želijo prisluhniti in pomagati. Zbranim v
Vojniku so se zahvalili župan Vojnika Branko Petre, predsednik PZDU Celje Silvo Mal-gaj in predsednik DU Vojnik Marijan Kajzba, dolgoletna prostovoljka in izobraževal-ka Mira Iskrač pa je opozorila na lastnosti, ki jih mora imeti
prostovoljec: »Spoštovati drugačnost, poslušati in slišati.«
Srečanje prostovoljcev je obogatil Moški pevski zbor KUD Franceta Prešerna Voj-nik. Za sproščeno vzdušje je poskrbel ansambel Verboten.
MBP
Otroci iz Zrenjanina obiskali Celje
V okviru projekta Pletemo niti prijateljstva IV. osnovna šola Celje že pet let sodeluje z Osnovno šolo Djure Jakšića iz Zrenjanina v Srbiji.
Gre za izmenično obiskovanje, tako da je bilo tokrat na obisku deset učencev in pet učiteljev iz Zrenjanina, za katere je IV. osnovna šola Celje pripravila pester program aktivnosti. Sodelovali so pri pouku in drugih šolskih dejavnostih, ogledali so si Stari grad Celje in se družili s predstavniki Srbskega kulturno-humanitarnega društva Desanke Ma-ksimović. Župan Bojan Šrot jim je ob obisku zaželel dobrodošlico in povedal, da ima Mestna občina Celje dolgoletne dobre odnose z mesti v Srbiji.	GG
Moje mesto skrivnosti šepeta
Od 23. do 30. septembra so bile po vsej Sloveniji različne prireditve in dejavnosti v okviru tedna kulturne dediščine. Tudi naša šola se je vključila v dogajanje s svojim projektom Unesco dan - Moje mesto skrivnosti šepeta.
Učitelji in zunanji sodelavci smo za učence pripravili učne delavnice, v katerih so učenci aktivno sodelovali in spoznavali kulturno dediščino našega mesta, ki je izredno bogata.
V sredo, 27. septembra, so tako učenci z učiteljicami odkrivali skrivnosti o preteklosti našega mesta. Pouk se je iz šolskih klopi preselil na ulice celjskega mestnega jedra in kljub muhastemu vremenu nam je uspelo, da smo se imeli prav fino. Za to, da so bile vsebine učencem še bolj kakovostno podane, smo vključili tudi nekatere druge ustanove, kot so muzeji, knjižnice, arhivi ... in njihove strokovnjake. Vsak razred je odkrival svoj del mesta in na koncu so se učenci v šolo vrnili z veliko novimi spoznanji. Utrinki tege dne so jim ostali še dolgo v lepem spominu.
KLAVDIJA KRBAVAC, vodja Unesco dneva
OVI TEDNIK IN RADIO CELJE
Prinašamosvežino
Med vsemi naročniki
Novega tednika (obstoječimi in novimi) bomo 21. decembra izžrebali tri srečneže, ki bodo prejeli palični mešalnik, eden od naročnikov pa bo prejel PRALNI STROJ!
novi tednik
Vrvi V reyijit
il
Ostale ugodnosti za naročnike:
I brezplačno prejmejo vse posebne izdaje Novega tednika, I imajo 4 brezplačne male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) in I 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje, I vsak mesec se potegujejo za lepe nagrade v nagradni križanki, I s kartico ugodnosti imajo popuste pri nakupih v številnih trgovinah in lokalih...

Ime in priimek:
Naslov, kraj:
E-poštni naslov:
Datum rojstva:
Plačilo (ustrezno označi) CENE SO S POPUSTI! (DDV je vključen)
v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra ^ za 6 mesecev 55 evrov za 3 mesece 27,93 evra mesečno 9,50 evra
Telefonska številka:
Podpis naročnika:
Datum:
Naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19,3000 Celje, s pripisom »naročilnica«, ali pa jo prinesite na oglasni oddelek. Naročite se lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Veljavnost akcije od 7. septembra do 21. decembra 2017.
44
MLADI ZA MLADE
Z mislimi v vesolje, z idejami na Zemljo
Priložnosti so!
Albert Einstein je nekoč dejal: »Bolj kot napreduje duhovna evolucija človeka, trdnejše je moje prepričanje, da pot do pristne religioznosti ne tiči v strahu pred življenjem ali strahu pred smrtjo in slepi veri, ampak v prizadevanju za razumskim spoznanjem.«
Tako se nas je skupina dijakov Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Šolskega centra Celje (SŠ KER) v sredo, 27. septembra, odpravili na že 23. slovenski festival znanosti novim razumskim spoznanjem naproti.
V	vrtovih raziskovalne ustvarjalnosti
V	sklopu letošnjega slovenskega festivala znanosti, ki je trajal od 25. do 27. septembra, je organizatorica Slovenska znanstvena fundacija med drugimi obeležila 20 let sodelovanja s škotskimi popularizatorji znanosti v okviru Orkney Science Festivala. Temu primerno so bili mednarodni gosti pretežno ravno s Škotske.
Od Avstralije do vesolja
Za začetno navdušenje je bilo poskrbljeno, ko smo se vklopili v dogajanje v Avstraliji, kjer je bil ravno Mednarodni astronavtski kongres (International Astronautical Congress). Matjaž Vidmar je to izkoristil, da nam je predstavil, kako obsežna je vesoljska industrija ter povezave med izsledki raziskav in njihovo uporabo v komercialne namene. Nato smo razglabljali o vseh priložnostih, ki jih še imamo za odkrivanje in popotovanje po vesolju. Seveda smo bili takoj navdušeni, vendar je navdušenje nekoliko splahnelo, ko smo prišli do časovnih okvirov teh raziskav. Soočeni s tem, da bo preteklo še nemalo let, da bomo imeli vesoljske logistične centre, smo se popolnoma prepustili predstavitvi slovenskega zavoda Spacelink.
Priložnosti so, le drzniti si moraš
Za zavodom Spacelink stoji ekipa 20 mladih inženirjev, navdušenih nad raketno tehnologijo. Njihova ambiciozna vizija prvega slovenskega vesoljskega programa vključuje gradnjo lastnih raket in željo, da bi eno od njih kot prva amaterska ekipa poslali v Zemljino orbito. Če je slučajno kdo v predavalnici ob predstavitvi ostal ravnodušen, so predstavniki Spacelinka poskrbeli tudi za to, da je odšel navdušen in s širokim nasmeškom na obrazu. Kaj je bilo tako impresivnega? V živo so prikazali delovanje svojega sistema raketnega motorja. Seveda je šlo za laboratorijsko in precej, precej manjšo različico prave, vendar je že ta poskrbela za nemalo navdušenja.
Njihova ekipa je idealen primer za vse tiste, ki pravijo, da priložnosti ni. So, le najti jih je treba! In seveda pri njih s svojimi idejami vztrajati, kar je na koncu poplačano z vsemi rezultati.
Škotski otoki - idila sredi morja?
Kot rezultat že dvajsetletnega sodelovanja med Slovensko znan-
stveno fundacijo in škotskimi po-pularizatorji sta Slovenijo obiskala Tom Stevenson in Howie Firth, ki sta dodala svoj košček v mozaik letošnjega slovenskega festivala znanosti. Tom nam je najprej predstavil energijsko shemo otoka Orkney, ki zaradi ugodne lege in s tem povezane energije plimovanja in vetra proizvede več elektrike, kot je lahko porabi. Tako so bili prebivalci prisiljeni poiskati neko inovativno rešitev te težave. To so na-
odvečno
energijo uporabijo za elektrolizo vode, s čimer dobijo vodik in kisik. Pomemben je predvsem vodik, ki ga nato v gorivnih celicah lahko uporabljamo namesto fosilnih goriv, s
čimer pripomoremo k čistejšemu okolju. Kot sta oba malo za šalo, predvsem pa zares povedala, je za te otoke tipično, da je število ovc precej večje od števila prebivalcev.
Howie nam je za konec predstavil še otok z imenom Hollandstoun, na katerem prebiva prav posebna vrsta ovc, katerih prebava je prilagojena na morsko travo. Svoje s posebnim čarom in navdušenjem izpeljano predavanje je obogatil tudi s humor-nimi vložki - na primer, da obstajata dve vrsti opazovalcev ptic: tisti, ki imajo veliko denarja in prepotujejo cel svet, da vidijo vse vrste, in tisti racionalni, ki gredo v observatorij za ptice na otoku (North Ronaldsay Bird Observatory), saj zaradi vremenskih razmer veter prinese ptice iz vseh smeri ravno na ta otok.
Epilog
Čeprav so naše misli še vedno tipično srednješolske, se vendarle mladi vedno bolj zavedamo, da je raziskovanje sveta in odkrivanje novih razsežnosti tisto, kar nas bogati in daje našemu življenju dodano vrednost. Mladi imamo redko priložnost na enem mestu srečati zanimive strokovnjake in slišati vznemirljive zgodbe, ki jih pripoveduje znanost. To je za nas edinstvena priložnost, zato se bomo z veseljem udeležili slovenskega festivala znanosti v Ljubljani tudi prihodnje leto.
TOMAŽ MAROH, dijak 4. letnika
Vse o zdravilnih zeliščih in čajih "I ter o vlaganju in zamrzovanju živil! I
Dve knjigi po ceni 14f£
+ poštnina
Si znate skuhati čaj, ki vas bo umiril po stresnem delovnem dnevu? Ali pa pri težavah s prehladom?
Fitoterapija ali zdravljenje različnih bolezni z zelišči se v tradicionalnem zdravilstvu uporablja že stoletja. Za pravilno uporabo je dobro poznati pozitivne in zaželene učinke različnih zelišč na naš organizem, pa tudi nezaželene, ki lahko poslabšajo naše zdravstveno stanje, sploh v kombinaciji z zdravili, ki nam jih je predpisal zdravnik. Zato je knjiga o zdravilnih zeliščih, čajih in čajnih mešanicah nepogrešljiva.
Knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice, lahko kupite na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje, Prešernova ulica 19,3000 Celje.
Naročite jo lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com, po telefonu 03/4225-100 ali na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si.
Ko vam vrt bogato obrodi ali pa lahko poceni nabavite zelenjavo in sadje, je treba v akcijo in pripraviti ozimnico.
Pa znate živila vlagati in pravilno zamrzovati, skuhati marmelade ali pripraviti sokove? Knjiga o vlaganju, shranjevanju in zamrzovanju živil vam bo pri tem v veliko pomoč. Praktični in preverjeni nasveti gospodinj vas bodo rešili iz zadrege in domača ozimnica bo obogatila vaše zimske jedilnike. Zelenjavni lonec, čatni iz paprike, grozdje v žganju, sladko iz malin, šipkova marmelada - to je le nekaj naslovov receptov, ki jih ponuja knjiga.
Knjigo Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzo-vanje živil, lahko kupite na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje, Prešernova ulica 19,3000 Celje.
Naročite jo lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com, po telefonu 03/4225-100 ali na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si.
OTROŠKI VRTILJAK
45
Ko pod nogami zašumi zlato listje
Obiskali smo Vrtec Šentjur - enoto Center
Če se je septembra zdelo, da se je cel svet zarotil proti ljubiteljem dolgih sprehodov, je stric oktober vse nadoknadil. Tetka Jesen je prišla v tako čudoviti obleki pisanih barv, sadežev in vonjev, da je kar ne moremo nehati občudovati. In tako smo si obuli škorenjce in se odpravili v gozd. Ker je v tem letnem času skoraj pravljičen.
Te dni se otroci iz šentjurskega vrtca nadvse radi odpravijo v gozd. To je najbolj pisana igral-
nica, ki skriva tisoč in eno skrivnost. Kdaj ste nazadnje dvignili kamen in pozdravili stanovalce pod njim? In kdaj ste iz pisanih listov sestavili najlepši slikarski kolaž, kar si ga umetnik lahko zamisli? Če preštevaš kostanje in jih v pravilnem zaporedju zlagaš v vrsto, se učiš matematičnih pravil, ki se bodo prej kot slej prelila v poštevan-ko. Skrivanje za drevesi je precej bolj zabavno kot tisto na igrišču. Da o tekanju in lovljenju prijateljčkov med kupi listja sploh ne govorimo.
Jesen v gozdu je posebno doživetje, ki ga velja v tem indijanskem poletju še kdaj ponoviti. Ste morda H našli kakšno gobo? Zagotovo sta jo babica ali dedek. Košarica kostanja pa je drobno darilo, ki ga gozd v teh dneh velikodušno ponudi skoraj vsakemu. In kaj je lepšega od tega, ko z ognja na vrtu zadišijo sveže pečeni sadeži? Takrat se zdi, da te je tetka Jesen zavila v svoj dragoceni plašč. Ob tem je skoraj vsaka beseda odveč. Uživajte v njeni družbi, tako kot so otroci iz šentjurskega vrtca.
StO
Foto: GrupA
46
RAZVEDRILO
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Povabilo bralcem
Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili!
Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si.
Kot srna
Policist je kot srna. Najprej se skriva, potem ti pa pred avto skoči.
Čez vodo
Tri blondinke so se znašle pred reko in niso znale naprej. Za pomoč so prosile zlato ribico. Prva si je zaželela plavalni obroč, da bi lahko plavala čez, in ribica ji je željo izpolnila. Druga si je zaželela čoln, da bi lahko veslala čez, in ribica ji je željo izpolnila. Tretja je želela postati rjavolaska. Ko ji je ribica izpolnila željo, je šla ob vodi deset metrov naprej in reko prečkala na mostu.
Po prstih
Zakaj baletke hodijo po prstih?
Zato, da ne prebudijo občinstva.
Nujni primer
Mladenič priteče v lekarno in v njej zagleda dolgo vrsto.
»Prosim, spustite me naprej, dekle mi tamle leži.«
Vsi se umaknejo, ko to slišijo, in ga spustijo naprej.
Lekarnar: »Povejte, kaj želite!«
»Škatlico kondomov, prosim, pa hitro!«
Vprašanje
Eva vpraša Adama: »Ali me imaš rad?«
Adam: »Koga pa naj imam, če ne tebe!«
Padec
Pijanček pride pozno domov. Naenkrat se zasliši ropot.
Žena iz spalnice: »Kaj se je to slišalo?«
Mož: »Plašč je padel.«
Žena: »Pa kako je mogoče, da se ga je tako slišalo?«
Mož: »Nisem ga slekel.«
Računanje
V umobolnici preverjajo bolnike, kdo od njih bi bil primeren za odhod domov.
Vprašajo prvega: »Koliko je dve in dve?«
»300!« odgovori on.
»Sedi, ne moreš še domov.«
Vprašajo drugega, koliko je dve in dve.
»Torek,« odgovori drugi.
»Tudi ti še ne moreš domov,« mu pojasnijo.
Vprašajo tretjega. »Štiri,« odgovori on.
»Bravo, lahko greš domov!«
Preden odide, ga vprašajo: »Kako pa si vedel, koliko je dve in dve?«
»Naštej pet
V ■	I ■ I ■ v ■ ■■
živali, ki živijo v vodi.«
On: »Brez težav. 300 minus torek!«
Med sorodniki
Med prepirom žena jezno zabrusi možu:
»Bolje bi bilo, da bi se poročila s hudičem kot s tabo!«
Mož: »Ne bi šlo. Zakon med sorodniki ni dovoljen.«
Žalost
Najbolj žalostna šala: blondinka se je pobarvala, Mujo in Haso sta umrla, Janezek pa je končal šolo.
Luč
Če naj ne bi jedel ob dveh zjutraj, zakaj potem potrebuješ luč v hladilniku?
Zakaj?
Janezek: »Mama, zakaj ata nima las?«
»Ker je pameten in veliko razmišlja.«
»Zakaj imaš pa ti toliko las?«
»Tiho in hitro spat!«
Zakon iz ljubezni - zato pa zdaj spita na cesti.
Slab spomin
»Spomnim se, kdaj sem se poročila. Spomnim se, kje sem se poročila. Spomnim se celo, s kom sem se poročila. Ampak nikakor se ne morem spomniti, zakaj sem se poročila ...«
VV'/AWIjVV
»Žaba,
«
»Super, še štiri.«
»Njena mama, njen oče, sestra in brat.«
V hotelu
Z otroki: »Od katere ure strežete zajtrk?«
Brez otrok: »Do kdaj je pri vas zajtrk?«
REŠITEV SUDOKU 278
6	3	9	7	1	5	4	8	2
7	4	1	8	2	3	9	5	6
5	8	2	4	9	6	3	1	7
3	9	6	5	8	2	7	4	1
4	7	5	9	3	1	2	6	8
2	1	8	6	7	4	5	9	3
1	5	3	2	6	9	8	7	4
8	2	4	1	5	7	6	3	9
9	6	7	3	4	8	1	2	5
Vse slikovne šale vir: splet
SU№U V\°\
						9		8
		4		8		5		
		3		4				
8			2		4			
7								1
					9	8	3	4
			5		2			
6	2		7				1	
	1						5	
Niti zobna miška ne pomaga
Obisk pri zobozdravniku je zame katastrofa desetletja. Saj ne, da deset let ne grem na pregled zob, toda ko grem, je to enako kot največja nesreča, ki se zgodi enkrat v desetletju. Stres, stres in še enkrat stres ter izbruh vseh možnih travm, vezanih na tisti zobozdravniški stol v ambulanti!
Naj takoj zapišem, da imam najboljšo zobozdravnico na svetu. Vse pohvale zanjo. Bolj nežna pri vrtanju že ne more biti. Ampak moj strah do zobozdravnikov nasploh in pred vrtanjem po mojih zobeh preseže vse. Celo strah pred kolonoskopijo. In to svoji zobozdravnici vedno na dolgo in široko razložim, ko pridem na pregled. Ves čas imam tudi razne izgovore o različnih opravkih, ko pridem v ambulanto, samo da ne bi sedla na stol ali da me ne bi naročila »enkrat kmalu«. Čeprav sem polna kritik na račun dolgih čakalnih dob v zdravstvu, me nič ne moti, če na zobozdravniški pregled čakam tudi leto ali več. Čim kasneje, tem bolje.
In ko me naroči, sem en teden pred pregledom že v - stresu. Sanjam o gromozanskem zobozdravniku s še bolj gromozanskim orodjem, kako se bojuje z menoj, da mi odpre usta na silo. Sanjam, da nimam zob in da sem pravzaprav vesela, ker če nimam zob, ne potrebujem zobozdravnika, ampak le protezo. Naj proteza čuti tisti strah! Enkrat sem sanjala, da me je tolažila celo zobna miška, ki mi je odnesla vse mlečne zobe in mi v zameno zanje pustila nekaj denarja. Drugič pa, da je moj ginekolog tudi zobozdravnik. Ko je pogledal v eno luknjo, sem ga med nogami zagledala, da si je popravil velika črna očala, tlesknil z dlanmi in dejal: »Tako, dajva pogledat še drugo luknjo!« Seveda sem se zbudila, še preden je to lahko storil.
Zvok tistih brnečih naprav mi odzvanja v ušesih ves čas. Tudi v budnem stanju. Iščem izgovore, da na dogovorjeni termin zamudim, ne pridem, a vse moje izgovore zobozdravnica že pozna. Pozna me v zobno dušo. »Kar pridite, nič se ne bojte,« mi pravi z nasmehom, ko odpre vrata ambulante, saj že ve, kakšen »gelipter« sem. Vsakič vanjo s težavo vkorakam in prosim, da bi se morda spotaknila, še preden bom prišla do tistega belega stola in tistih vrtalnikov, lično zloženih na tistem pultu ...
Ne pomaga nič. Tudi to ne, da vsakič povem, da prijazno odstopim svoj termin vsem, ki so v čakalnici. Vse tudi prosim, naj gredo namesto mene v ambulanto. Častim jim belo zalivko! Ni interesa. Naslednji pregled imam konec decembra. Če koga zanima. Bi kdo, če je naročen čez kakšnih sto let, morda zamenjal termin?
STRAHOPETNICA
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
PUSTNA ŠEMA
ULIT BLOK KOVINE
PESNIK IN NOVINAR BABAČIĆ
Povsod z vami
NASLOV (POG.)
SMRT V VODI
MAKARSKA RASTJE NA SKRAJNEM SEVERU
18
SLOVENSKI PEVEC ROBIĆ
DRŽAVNI ZBOR
DELAVEC PRI REZKAL-NEM STROJU
VELEPOSLANIŠTVO
ŽAGAN LES TEK DOLŽINE 42,195 M
SNOV, KI DAJE PRIJETEN
VONJ ENA (POG.)
ZDRUŽENJE BORCEV
AFRIŠKA DRŽAVA ŠPANSKI SLIKAR (SALVADOR)
7
POGREZ-NJENJE V KAJ AVTOR. AGENC. SL.
GRŠKA BOGINJA ZEMLJE BOŽJE-POTNIK
ITALIJANSKI PEVEC (AL) MESTO V BiH
EKSPRESNI VLAK (POG.)
ALOJI PODOBNA RASTLINA
PEVKA ERBUS BRITANSKI
PEVEC SHEERAN
SLOVENSKI KNJIŽEVNIK (MIROSLAV)
RDEČKASTO RJAVA ŽIVAL
EVROPSKA DRŽAVA DRUGA OBLIKA GENA
12
SAMICA GOLOBA
BARVNI SVETLOBNI POJAV
NAJMANJŠI DELEC SNOVI
NASPROTNO OD MRTEV
SRČNI PREDDVOR
SVET ZA GORO (REDKO)
DEL VERIGE
TONE NOVAK
ZAČIMBNA IN
ZDRAVILNA RASTLINA
ANGLEŠKA VOTLA MERA ODSEV
EMIL BARONIK
SKUPINA OTOKOV
LIZ STEWART
RADIJ
FRANCOSKO SMUČARSKO SREDIŠČE
KAJNOV BRAT
PRENA-ŠALEC PRTLJAGE
PODZEMNA ŽIVAL
MODNI OBLIKOVALEC: YVES .. LAURENT
3E
KDOR POPRAVLJA URE
STROŽJA DISCIPLINSKA KAZEN
POGOSTA RASTLINA
TABLETE PROTI BOLEČINAM
4. IN 12. ČRKA
PARIŠKA MODNA HIŠA
PREBIVALKE GABONA
KOS SUKANCA PREBIVALKA BORNEA
14
ENOVALENT-NI RADIKAL
BES
NAJMOČNEJŠA IGRALNA KARTA
PODREDNI VEZNIK
IVANKA MEŽAN
PRIMORSKO MESTO
STROKOVNJAK ZA IRANISTIKO
LINDA PURL EGIPČANSKI FARAON
NEKDANJA MUSLIMAN-OBRTNA SKI POSTNI DELAVNICA MESEC
BORKA BALET ČAJ-(ZASTAR.) KOVSKEGA
PRILIZ-NJENEC
NAGRADNI RAZPIS
1. nagrada:
2. nagrada:
3. nagrada:
bon za masažo abhyangam
bon za fizioterapev-tsko obravnavo
dve vstopnici za kopanje za odrasle
Nagrade podarja I ll THERM AN A Laško
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18						
Ime in priimek: Naslov:
Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Oven
3ik

Lev
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 24. oktobra.
Geslo iz številke 41: Bogastvo jesenskih barv.
Izid žrebanja
1.	nagrado, dnevno vstopnico za Minicity v Ljubljani za enega otroka in enega spremljevalca, prejme: Dušan Šantej iz Laškega.
2.	nagrado, enourno vstopnico za Minicity v Ljubljani za enega otroka in enega spremljevalca, prejme: Mile Malbašič iz Šmartnega ob Paki.
3.	nagrado, enourno vstopnico za Minicity v Ljubljani za enega otroka in enega spremljevalca, prejme: Ivanka Čede iz Petrovč.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti.
Očem prijazna ugankarska revija z
VELIKO PISAVO
Tehtni ca
Imeli boste občutek, da vsi zahtevajo preveč od vas. Ustrežljivi, pridni in aktivni boste, vendar dela kar ne bo zmanjkalo. Lahko se zgodi, da boste pozabili na pomemben dogodek, bodite pozorni na to. Kritikom ne boste dovolili komentarjev, kar je edino prav, saj si jih tudi ne zaslužite. Na čustvenem področju boste oklevali in skoraj predolgo razmišljali, kako in kaj.
Prav danes je lunin mlaj v vašem znaku, kar je čudovita novica za postavljanje novih ciljev in nov ciklus vaših aktivnosti. Ker je v vašem znaku poleg Sonca tudi Venera, bodo vaši medosebni odnosi kakovostni, prav tako bo prijetno sodelovanje z okolico. Presenečenje, ki ga bodo pripravi prijatelji, lahko malce zgreši svoj cilj, vendar boste zelo cenili njihovo namero.
škorpijon
Reševali boste pomembno zadevo, kar vam bo vzelo kar precej časa. Temeljito se boste poglobili v vsebino in nič ne bo ušlo vaši pozornosti. Končno se bo sprostila situacija, ki vas je še pred kratkim omejevala, kar vas bo razveselilo. Vabila se boste razveselili in prijetno vam bo pri srcu ob misli na srečanje. Prijatelj vam bo hotel sporočiti neko skrivnost, vendar ne boste znali razbrati, za kaj gre.
Ne boste se zanašali na govorice, čeprav jim boste prisluhnili z zanimanjem. Čutili boste, da ste na pragu novega poglavja svojega življenja. Jupiter, dobrotnik med planeti, prinaša tokrat prav vam po dvanajstih letih nove priložnosti. Izkoristite vse, kar vam bo ponujeno, saj se vam bo nasmihala sreča. Čutili boste, da še ni pravi čas, da poveste svoje mnenje o zadevi, ki vas je pred časom razdvajala.
Dvojčka
Polni energije in nekega nejasnega nemira boste, zato ne boste dolgo zdržali na mestu. Skušajte delovati manj kampanjsko, kar vam lahko zmanjša stres. Vaši rezultati bodo dobri, vendar boste nekoliko izmučeni. Na zasebnem področju ne bo razlogov za pritoževanje. Sicer se boste nekemu načrtu upirali z vsemi štirimi, a boste na koncu popustili in vse skupaj se bo izteklo prav prijetno.
Rak
Strelec
Ne boste zapravljali časa z nepomembnimi malenkostmi, saj vas vendar čakajo pomembnejši opravki. O neki težavi boste spregovorili s prijateljsko osebo, ki bo znala pravilno svetovati. Počakati boste morali še na dodatno soglasje, kar vam ne bo najbolj všeč. Na koncu se bo vse izteklo veliko bolje, kot mislite. V ljubezni boste lahko nekoliko muhasti.
Kozorog
Pripravljeni boste na večji podvig in prav ničesar ne boste prepuščali naključju. Oseba, ki vam bo stala ob strani, se je že v preteklosti izkazala za zaupanja vredno. Kljub vsemu še vedno ne boste izdali vseh svojih skritih adutov. Vaša naklonjenost tradiciji in njenim vrednotam bo prišla v teh dneh še dodatno do izraza. Prav toplo vam bo v duši ob konkretnem dogodku.
Naredili boste kompromis in tako našli najbolj ustrezno rešitev trenutnega stanja. V neki situaciji boste naredili odličen vtis in lahko boste ponosni nase. Čutili boste, da ste na pravi poti, in veseli boste svojega napredka. V zelo kratkem času boste prejeli tudi potrditev svojih odločitev. Na zasebnem področju nekoliko bolj previdno izbirajte družbo. Da ne boste ponovno razočarani, lahko pravočasno poskrbite.
Vodnar
Razdvojeni boste in vleklo vas bo na dve strani. Vsega vendar ne morete načrtovati in tudi uresničiti. Odločitev končno ne bo pretežka in zadovoljni boste z njo. Pravočasno boste končali še eno zadevo, ki vam je še pred dnevi kratila spanec. Poklonu, ki ga boste prejeli, mirne duše verjemite, saj bo mišljen zelo iskreno. Ne dvomite o očitnem.
Kot vedno je tudi tokrat vse odvisno od vas. Pazite, da boste le usklajeni z ostalimi, saj tokrat niste solo igralec. Zaradi tega se tudi ne izpostavljajte po nepotrebnem. Če boste vse skupaj zabelili še s kančkom diplomacije, imate pred seboj odličen recept in vsi vam bodo dobesedno jedli iz rok. Prijateljski osebi lahko rešite skoraj dobesedno izgubljeno situacijo. Potreben bo le kanček vaše domišljije in dobre volje.
Devica
Tokrat ne boste iskali potrditve pri drugih ljudeh, zanašali se boste nase in na svoj občutek, kar je tudi edino prav. Nič ne bo ušlo vaši pozornosti in več kot odlično boste opravili tudi na področju, ki vam ni ravno najbolj domače. Dvomljivcem boste tako zavezali jezik. Končno boste dočakali želen premik v nekem prijateljskem odnosu.
Ribi
Vse ste dobro predvideli in presenečenja so praktično nemogoča. Kljub temu si boste želeli imeti krit hrbet. Vaše nezaupanje izhaja iz premajhnega zaupanja v lastne moči. Zakaj si ne zaupate sami, če vam drugi izkazujejo to vrlino? Na čustvenem področju je vse v najlepšem redu, čeprav občasno dvomite v to. Ne iščite težav tam, kjer jih ni. Raje se sprostite in preprosto uživajte.
Horoskop je pripravila astrologinja DOLORES.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na 090 68 65
cena 2,19 evra/min oz. po ceniku vašega operaterja).
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na 090 64 30 (cena 2,20 evra/min) ter na facebook strani Dolores Astro.
13
6
3
16
10
POLET
2
17
15
4
11
8
TI, ON
5
9
48
RUMENA STRAN
Vsak na svojo melodijo
Pred časom so se v Šmarju tresla tla, ko so godbeniki od blizu in daleč igrali svoje na-peve. Priložnost za druženje pod jelšami so izkoristili tudi
številni znani občani. Mi smo v prešernem razpoloženju ujeli šmarskega župana Stanka Šketa (levo), prvega moža republiškega javnega sklada
za kulturne dejavnosti Marka Repnika (desno), vmes pa je legendarni laški kapelnik in vsestranski kulturnik Ivan
Medved.
Foto: GrupA
V Globočah je že zadišalo po potici
Božič je še kar daleč in velika noč je daleč za nami, v Globočah pri Vojniku pa je v preteklih dneh dišalo po pravi slovenski potici. Le kaj ponuditi gostom, če so
ti iz tujine, sta se verjetno vpraševala vsestranska kulturna delavca Jelka in Jože Žlaus (prva dva z desne), ko sta sprejela v domači Galeriji Piros delegacijo iz
občine Česka Skalyce. Češki župan Martin Stanek je bil nad slovensko potico očitno navdušen, Olga Faltova iz češkega občinskega protokola pa se je raje odločila za kozarček. Po ogledu galerije, kjer je med drugim štiristo del znamenite češke pisateljice Božene Nemcove, se je vse skupaj zagotovo prileglo.
Foto: LEA SREŠ
Smeje ob burkah kmetov
Pretekli teden so se v trnoveljski Zarji začela 25. Novačanova gledališka srečanja, festival ljubiteljskih gledališč. Kot prvi so se predstavili domačini s premiero komedije Na kmetih. Občinstvo v nabito polni dvorani se jim je krohotalo. Med tistimi, ki je s širokim nasmehom odhajal iz dvorane, je bil tudi direktor podjetja Mik Celje Franci Pliberšek, medtem ko je bil nasmešek podžupanje MOC Darje Turk malo bolj kisel. Morda zato, ker skoraj ni dneva, da ne bi v imenu občine pozdravila udeležencev katere od prireditev. Foto: GrupA
Dobrote vinske trte na Svetini
Med Alminimi dnevi na Svetini sta se srečala nekdanji celjski župan in nekdanji štorski podžupan. Nekdanji celjski župan Jože Zimšek (desno) je knežji mestni smrad za stalno zamenjal za številne
prednosti, ki jih nudi življenje v tako izjemni vasi, kot je Svetina. Vinske trte v tej gorski vasici seveda ni, zato ni nič čudnega, da je Zimška na prireditvi pritegnila predstavitev štorskega vinogradniškega
društva. To mu je predstavil nekdanji štorski podžupan Jani Glavač, ki je odličen vinogradnik in je bil prvi predsednik štorskega vinogradniškega društva.
Foto: SHERPA
Eni z rumom, drugi s pivom
V petek se je v Žalcu mudil veleposlanik Venezuele Wilmer Armando Depablos (drugi z desne). Skupaj z žalskim županom Jankom Kosom in podžupanjo Hano Šuster Erjavec (levo) si je ogled Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. Manjkalo ni niti druženje ob fontani piva. Venezuela je poleg Karibskega otočja ena najpomembnejših proizvajalk ruma, zato ne preseneča, da je njihov najpogostejši izvozni izdelek v Slovenijo prav ta pijača. Žalski župan si želi, da bi v občino pritegniti tudi turiste iz Venezuele, pri čemer mu je veleposlanik v petek ponudil pomoč. Venezuela pa želi okrepiti gospodarsko sodelovanje s Slovenijo, zato vabi podjetnike Spodnje Savinjske doline, da se opogumijo in se podajo na 31-milijonski trg te južnoameriške države. Če bodo uspešni, bodo lahko nazdravljali tako s pivom kot z rumom.	Foto: TT
Zmagovalki - vsaj za minuto
Naša sodelavka pri postavitvi časopisnih strani je že vrsto let Andreja Balja, za katero je znano, da je tudi velika ljubiteljica živali. S psičko Min-ko sta se pred dnevi udeležili državnega tekmovanja v disciplini rally obedience, ki je bilo na vadišču ŠKD Celeia. Osvojili sta prvo mesto! No ja, vsaj za fotografiranje, saj sta izkoristili priložnost, ko je bil zmagovalni oder prazen, sicer pa sta bili le gledalki zanimive pasje preizkušnje. Morda pa sta dobili navdih za prihodnjič.
Foto: GrupA