Božično drevesce.
^jan*                 I.                                    In to, o dete, vse je zate,
¦Asf oglej, o defe, siedi sobc                    Ker anSel si meJ aI«eli'
jfef Božifno tara stojl drevi;                   ° zdaJ tekli 4i Dr6 zlate
?rfp«lna m\,a je svetlobe                     Nad tabo B»8 9e veaelf-Odprto zdi se mi neb<i.                                               IX.
Kot augeli Iep6 veseli                           Na srodi gozdn v tihem kraji
Zdaj zapustili bi svoj raj,                     Zelena smre^iea stojf,
Na zemljo k tel>i prilnteli                    Prepoba bleska je — svetlol>e
NobeSki kazat ti sijaj. —                     Glej, svcžie sto na njej gori.
Le glej, te sveJicc prekraBne               Kakii Iep6 snežinkc bcle
Kako Iep6 ti yse gor4;                         Po vojieah nastlaue so,
Poglej — žaro^B njih prejasne             Krog njih pa steKoe lftdene
• Kot zlato solnoe se hteeti. —              Od angelov prižganc so.
Poglej, kak<S lcpo nastlali,                    In g*zd zumakncn tiho glcda
Po vejicsh so zlato vfa;                       Ka smrcčico — nje lilesk stoter,
Kak6 lopft 80 povraali                           Sč smrefieo v m»litv»h glasnih
Srebrii in dijamante vmes.                    Uožieni slavi zdaj vefčr. —
A. Pin.