Začetnica za Koroške ljudske šole. Spisal Walter Maklin. Podobe iz začet* nice »Kinderwelt« od Norbertine Bresslerns Rath. LevkamsVerlag, Padagogische Abtei= lung, Graz 1929. V republiki Avstriji je šolstvo v zadnjem desetletju in že prej tako napredovalo, da si je pridobilo uvaževanje tudi pri vnas njih velikih državah. — Človek bi mislil, da so blagodati novih smeri deležni vsi kraji v republiki in da vse učiteljstvo dobro pozna in tudi uvažuje te smeri. Ko pa smo pregle« dovali zgoraj omenjeno začetnico, se nam je usiljevala misel, da sestavitelj knjige ali ne pozna ali pa noče upoštevati novih smeri vkljub ucnemu načrtu iz leta 1926., ki od* ločno zahteva čitanje le v učnem jeziku, pi= sanju pa odkazuje mesto poseben odstavek z lastnim smotrom, saj je knjigo zasnoval tako, da pričenja z malimi pisanimi črkami, nadaljuje z velikimi ter pride nato k tiska^ nim črkam. Začetnica je torej taka kakor večina začetnic, ki smo jih doslej rabili po naših šolah, le s to razliko, da ne prinaša ti= skane črke vzporedno s pisano. Proti pisalno«čitalni metodi se pri nas sicer niso oglašali, pač pa je imela drugod dosti nasprotnikov. Ti so jo hoteli zamenjati e 5italno=pisalno metodo, zakaj spoznali so, da je ta metoda bližja splošnemu principu »od lažjega do težjega«, pa tudi to, da je zahteva med obema tehnikama, čitanja in pisanja, različna, ker hoče prva duševnega dela, druga predvsem ročnosti. Sestavitelj se na vse to ni oziral, zato v knjigi ni novodobnih smeri, ki zahtevajo, da bodi otrok samodelaven, pouk ukupen. Po pričujoči knjigi ni mogoče izrabljati 5rk vse* stransko, kar bi učenca sililo k samostojnemu delu, ko bi sestavljal črke iz palicic, polkro^ gov, krogov itd. (Antiqua), saj je znano, da ima otrok že ob vstopu v šolo razne risalne zmožnosti za preproste oblike, ki jih je treba izrabiti, in da si otrok po čitalno=pisalni me= todi lahko igraje prisvoji velike tiskane črke. Še to bi omenil: Ob čitalnospisalni metodi, kjer otrok aktivno sodeluje (sestavlja, riše itd.), se mu razvijajo mišice prstov, kar je gotovo potrebno, preden pride do vezane pi* save. In tudi v tem oziru je uvaževanja vre= den princip, »od lažjega do težjega« in pa ekonomična izraba časa, kar je po metodi v tej knjigi manj mogoče. Slike v knjigi so prav čedne, kakor je 5eden tisk, papir in vsa druga oprema. Pra* vim, da so slike 5edne. Drugo pa je vpraša^ nje, kakšen vtisk bodo napravile slike na otroka«začetnika. Vzemimo takoj prvo, ko otrok joka pred učiteljem, kako so v drugi sliki drasti5no pokazane že prve težave uče* nosti; lomljenje vej v 4. sliki gotovo ni vzgojno, prav tako ne lovljenje (mučenje) žab na trnek, isto je s kajenjem pipe itd. Prehodu od pisanih na tiskane črke po= sveča knjiga za male črke 5, za velike pa 8 strani. Pa naj bi bila knjiga, čeravno sestavljena po starih principih, dobra, ji ne moremo pri* hraniti očitka, da zaradi slabega jezika ni sprejemljiva. Jezik kakor v tej knjigi sploh ne sodi v knjigo, najmanj pa v šolsko knji* go, kjer naj se otrok nau5i pravilne matc rinščine. V Maklinovi »Začetnici« kar mrgoli sti* lističnih in slovniških napak, germanizmov, lokalizmov itd. Naj navedem le nekaj te navlake kar po vrsti, kakor sem si beležil: buter, cvirn, luštno, župa (za juho). ruksak, cuker, košta* jo, Bog loni, mavžna itd. Naj li šolska knjiga vsebuje takele stav* ke: Hanzi si zdi kakor mož. Hanzi se si zdi velik. Rozina in teta sta šla skozi vse ulice. Ona (luna) vidi pridne in hudobne otroke v njihovih posteljih. Lovec je imel usmiljenje z otrokom in mu reče. — V šol; je veliko otrok. Sedijo po štiri v nizki klopi. Ptičjih jajčic se ne dotakne. Oče so rekli, da dobi vsaki otrok majhno klobaso. Luna se smeji na poln obraz. Miha mora leteti (ptič leti). Včasih zgleda. —. Po celem (vsem) svetu itd., itd. Kdor ne zna jezika, naj ne piše ali se* stavlja šolskih knjig, ali pa naj jih pred ti* skom da v pregled. Morda pa si gospodje mislijo, da je za koroško slovensko mladino vse dobro. — Kljub nekaj dobrim stvarem nam knjiga ne ugaja. A. Rape.