GDK: 116 Soodvisnost erozijskih pojavov v prostoru** lnterdependence of Erosion Processes in Environment Matjaž MIKOŠ * Izvleček Mikoš, M.: Soodvisnost erozijskih pojavov v prostoru. Gozdarski vestnik št. 9/1995. V slo- venščini , cit. lit. 14. Prispevek poudarja pomembnost obvladovanja erozijskih pojavov v Sloveniji, ki so razširjeni na skoraj dveh tretjinah njene površine. Kratko so podane in opisane naravne danosti, pomembne za vsako resnejšo analizo ogroženosti zaradi de- lovanja erozijskih pojavov, to je podnebje, obli- kovitost površja, kamninska sestava tal, pokrov- nost tal in vodnatost. Erozijski pojavi so razdeljeni glede na prevladujoče dinamične sile narave. Pou- darek je nadalje dan vodnemu režimu, njegovi povezanosti v prostoru in času. Nakazani so neka- teri problemi pri človeškem poseganju v vodni režim in kratke usmeritve, ki jih moramo upoštevati pri urejanju vodnega režima. Ključne besede: vodni režim, naravne danosti , klasifikacija erozijskih pojavov 1 UVODNA RAZMIŠLJANJA INTRODUCTION Pomen gozdnega prostora v naravni in kulturni krajini je nesporen. Gozdnatost v Sloveniji narašča v zadnjih desetletjih in tako se Slovenija s preko 50%-no gozd- natostjo uvršča v sam vrh evropskih držav. Na drugi strani je za Slovenijo znači lna tudi razvejana hidrografska mreža, saj jo prepreda več kot 25.000 km strug vodo- tokov in več kot 8.000 km hudournikov. •• Razširjeni povzetek predavanja z istim na- slovom na Izobraževalnem dnevu na temo "Voda v gozdnem prostoru", ki ga je organiziralo Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva Posočja v Idriji dne 27. 1 O. 1995. ·doc. dr. Matjaž Mi koš, dipl. ing. gradb., Katedra za splošno hidrotehnika, Fakulteta za gradbe- ništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani in Vodno- gospodarski inštitut, Ljubljana, oboje Hajdrihova 28, 61 000 Ljubljana 342 GozdV 53, 1995 Synops is Mikoš, M.: lnterdependence of Erosion Proc- esses in Environment. Gozdarski vestnik No. 9/ 1995. ln Slovene, lit. quot. 14. The contribution stresses the importance of ero- sion control in Slovenia, where eros ion processes are spread over nearly two thirds of its surface. Natural conditions important for any serious anal- ysis of endangering of environment due to erosion processes are shortly described, i.e. climate, re- lief morphology, lithological composition, soil co- ver and water abundance. Erosion processes are classified according to the prevailing dynamical forces of nature. The emphasis is further given to water regime and its link-up in environment and time. Pointed out are also some problems with human interventions into water regime and short aims to be respected when regulating water re- gime. Keywords: water regime, natural conditions, classification of erosion processes Povprečna gostota tako presega 1.5 km strug vodotokov na km2 površine. Značilna za Slovenijo je tudi relativno zmerna intenziteta erozijskih pojavov, saj se v Sloveniji povprečno letno sprošča okoli 5 milijonov m3 erozijskega drobirja, od katerega dobra polovica zastaja v povirjih . Preostanek, okoli 2.3 milijona m3, pa se iz povirij odplavlja in premešča vzdolž vodotokov. Pri tem povprečja za- vajajo, saj se večina navedenih količin sprošča in odplavlja iz posameznih hudo- urniških območij, predvsem erozijskih ža- rišč globinske in tudi bočne erozije. V nekaterih od njih se povprečno letno sproš- ča tudi več kot 2.000m3 erozijskega dro- birja ali zemljin po km2, kar za nekajkrat presega povprečno specifično sproščanje zemljin v hudourniških območjih Slovenije (500 m3/km2, leto) (Pintar in Mikaš 1983). Pri sonaravnem gospodarjenju z gozdom je potrebno poznati soodvisnosti erozijskih pojavov v prostoru nasploh in posebej v Soodvisnost erozijskih pojavov v prostoru gozdnem prostoru. Pomen gozdnega pro- stora za umirjanje in usmerjanje erozijskih pojavov je velik in sonaravne gospodar- jenje z gozdom predstavlja pomemben člen v trajnostnem urejanju vodnega re- žima v prostoru nasploh (Mikaš 1 994a). 2 NARAVNE DANOSTI 2 NATURAL CONDITIONS Za razumevanje dinamike erozijskih poR javov v prostoru je najprej potrebna analiza naravnih danosti v prostoru. Takšna ana- liza nam omogoča prepoznati tista ob- močja v prostoru, ki so potencialno ogro- žena zaradi delovanja erozijskih pojavov. Naravne danosti, pomembne za obravnavo erozijskih pojavov, običajno delimo v pet skupin: podnebje, oblikovitost površja, kamninska sestava tal, pokrovnost tal in vodnatost (Pintar in Mi koš 1 984b) 2.1 Podnebje 2.1 Climate Med parametri podnebja so morebiti najpomembnejše padavine, predvsem nji- hova prostorska in časovna razporeditev. Na splošno velja pravilo, da so za erozijske pojave predvsem pomembne ekstremne vrednosti parametrov naravnih danosti in manj njihova povprečja, tudi če so rezultat dolgotrajnih opazovanj (Fazarinc in Mikaš 1 992). Tako lahko za padavine rečemo, da je pomembneje poznati intenziteta kratkotrajnih nalivov, kot pa letna ali me- sečna povprečja padavin. Prav intenziteta padavin poljubne povratne dobe (ver- jetnosti nastopanja) in trajanja, ki ustreza kritičnemu času stekanja nekega povirja, je pomemben parameter določanja povr- šinskega odtoka iz tega povirja oziroma t. i. visoke vode. Pri analizi podnebja je zelo pomembno poznati mikroklimatske značilnosti po- sameznega območja, ki se kažejo v njegovi osončenosti, prevladujočih temperaturnih nihanjih ali prevladujočih smereh vetra. Vpliven parameter podnebja je tudi snež- nost. Tako povprečni datum začetka in konca neprekinjene snežne odeje določa smiselnost naložbe v gradnjo smučarskih naprav. Različne višine snežne odeje se uporabljajo v razne namene. Maksimalna višina snežne odeje v opazovalnem ob- dobju, ki naj bo čim daljše, je na primer dober kazalec ogroženosti pred snežnimi plazovi in osnova za dimenzioniranje obR jektov za varstvo pred snežnimi plazovi. 2.2 Oblikovitost površja 2.2 Relief Morpholo9y Pri površju ločimo tri značilnosti njene oblikovitosti in sicer: -orientacijo povfšin, -nagib površin in -hrapavost površin. Tako orientacija površin predvsem do- loča mikroklimatske razmere, saj vpliva neposredno na osončenost neke lege in s tem tudi posredno na rastiščne pogoje, ki tako omogočajo rast določene vegetacijske združbe. Najpomembnejši parameter obli- kovitosti površin je nedvomno nagib po- vršin, ki je skupaj z absolutno nadmorsko višino edinstven kazalec potencialne ogroR ženosti prostora. Tako lahko že na osnovi nagiba neke površine sklepamo, ali je ta površina lahko plazovite območje, ogro- ženo zaradi proženja snežnih plazov. Z nagibom površin se večajo tudi erozijske sile tekočih voda in vpliv zemeljske tež- nosti, ki zmanjšuje odpor zrn zemljin, kar vodi v drugačne ali intenzivnejše erozijske pojave pri večjih nagibih površin. Hrapavost površin je manj vpliven parameter obli- kovitosti površin, je pa pomemben pri določanju ogroženosti neke površine pred počasnim plazenjem snežne odeje in pro- ženjem snežnih plazov. Hrapave površine delujejo stabilizirajoče na snežno odejo, medtem ko gladke površine, predvsem nevarna so strma travnata pobočja, omo- gočajo pogosto proženje snežnih plazov. 2.3 Kamninska sestava tal 2.3 Lithological Com position Zemeljsko površje sestavljajo hribine, ki jih delimo na kamnine, zemljine in plodna tla (Pintar in ostali 1 990). Kamnine pre- perevajo in razpadajo v zemljine in plodna tla. Erozijskim pojavom so predvsem pod- Gozd V 53, 1995 343 Soodvisnost erozijskih pojavov v prostoru vržene zemljine. Najpomembnejša lastnost zemljin, ko gre za erozijske pojave, je njihova erodibilnost, to je podvrženost erodiranju. Večja erodibilnost pomeni manjši odpor posameznega zrna zemljin dinamičnim silam voda, snega, ledu, vetra in težnosti. Zemljine odlikuje sicer cela vrsta pomemb- nih lastnosti, od osnovnih (poroznost, gostota, prepustnost, vodosprejemnost, vodozadrževalnost), prek posledičnih (po- vezanost, lepljivost, vlažnost), do odvisnih lastnosti (stabilnost, nosilnost, obstojnost, obdelovalnost, rodovitnost, uporabnost, erodibilnost). Skupen imenovalec večine lastnosti zemljin je odvisnost posamezne lastnosti od vsebnosti ali nasploh pri- sotnosti vode v povezavi z zrnavostjo zemljine. Z uravnavanjem odnosov voda- zemljina lahko v temeljih spremenimo lastnosti nekega zem ljišča, npr. labilno v stabilno, poplavno v varno, sušno v plodno (Pintar in Mikoš 1984b). Običajno govorimo o zrnavostnih združ- bah zemljin, saj je zrnavost temeljna last- nost zemljine, kadar gre za določanje podvrženosti erozijskim silam narave. Izraz združba želi tudi poudariti vzporednost z rastlinskimi združbami, npr. tipičnimi gozd- nimi združbami Slovenije. Za vsako združ- bo, npr. predalpskega mešanega buko- vega gozda, je značilna mešanica dre- vesnih vrst in zvrsti podrastja, ki lahko uspeva ob določenih rastiščnih pogojih (nadmorska višina, količina in razporeditev padavin, sestava tal ... ). Podobno velja za zrnavostne združbe, npr. neprebranih in grobih hudourniških plavin, drobnih usedlin v zadrževalnikih voda ali ledeniških gro- belj, da so nastale ob prevladujočih dina- mičnih pogojih in imajo tem pogojem ustrez- no zrnavostno sestavo, ki nato v veliki meri določa njihove ostale že prej omenjene lastnosti. Plodna tla kot zadnja zvrst hribin so predvsem objekt raziskovanja agro- nomov, čeprav so tudi plodna tla pod- vržena erozijskim silam, predvsem vetra in tekočih voda. 2.4 Pokrovnost tal 2.4 Soil Cover Pokrovnost tal delimo v več zvrsti, od goličav prek tipičnih vegetacijskih zvrsti , 344 GozdV 53, 1995 kot so travniki, pašniki, grmičevje , sa- dovnjaki , vinogradi, njive ali gozd, do krčevin (Pintar in Zemljič 1990). Sledijo rabe prostora zaradi človekove prisotnosti ali dejavnosti, kot je poselitev ali promet- nice. Zadnja zvrst pokrovnosti tal pripada hidrografski mreži tekočih in stoječih voda, tudi močvirij. Predvsem je med zvrstmi pokrovnosti pomembna obraslost tal, ki uravnana zračne tokove, gibanje voda, infiltracijsko sposobnost zemljišč, stabilnost zemljišč , rastiščne pogoje ali rastlinsko zaščitenost tal. Obraslost tal pa je obenem tudi kazalec dosedanje rabe prostora in s tem kazalec mnogih biotičnih in abiotičnih pojavov, stopnje ogroženosti ali uporab- nosti prostora. Zvrsti pokrovnosti je možno določati z metodami daljinskega zaznavanja in kot take nakazujejo globalne lastnosti povirja. Tako lahko že v naprej precej dobro oce- nimo, kam usmeriti morebitne raziskave terenskih razmer v povirju in kje bo težišče kasnejšega urejanja povirja. Slika 1. Gozdni potok v povirju reke Sopote (foto avtor). Figure 1. Forest creek in the Sopota River basin (photo author). Soodvisnost erozijskih pojavov v prostoru Pomembnejši vpl ivi obraslosti tal na vodni režim in erozijske pojave so pred- vsem: -tvorba, obnavljanje in ohranjanje plod- nih tal, -uravnavanje lokalne klime (obnavljanje in čiščenje zraka, blaženje temperaturnih nihanj in vetrov, zasenčevanje in vplivi na soseščino) , -vplivi na snežno odejo (nalet snega z vetrom, prestrezanje, mehansko opiranje snežne odeje, zasenčenost), -vplivi na gibanje voda in odtekanje visokih voda (prestrezanje padavin in mehansko zaviranje predvsem površin- skega in tudi podpovršinskega odtoka, plemenitenje vodozadrževalne zmoglji- vosti, uravnavanje izhlapevanja) ter -zaščita pred spi ran jem in plazenjem zemljišč. 2.5 Vodnatost 2.5 Water Abundance Zadnja naravna danost ne obsega pa- rametrov vodne bilance nekega povodja, ki so podani že med podnebnimi parametri (padavine, izhlapevanje), temveč obsega parametre odtoka voda. Predvsem gre za trajanje pretočnih hitrosti voda kot kazalca erozivnih sil tekočih voda. Le-te so izra- žene s pomočjo krivulj trajanja pretokov voda in metodami vrednotenja srednjih in lokalnih pretočnih hitrosti voda v hudo- urniških strugah in strugah dolinskih vo- dotokov (Mikoš 1989b, _Mikoš v tisku). 3 EROZIJSKI POJAVI 3 EROSION PROCESSES Na našem planetu delujejo eksogeni in endogeni dinamični naravni pojavi, tako da se erozijski pojavi uvrščajo ob bok tekton- skim premikom ali vulkanskim izbruhom. Erozija je v svoji preprosti obliki posledica delovanja eksogenih naravnih sil vetra, vode, snega, ledu, težnosti in tempe- raturnih nihanj vsled delovanja sončnih žarkov na zemeljsko površje. Posledica je Slika 2. Prodna te hudourniške naplavine v gozdu-: hudournik Črlovec v dolini Vrat (foto avtor). Figure 2. Torrential gravel deposits in forest- the Crlovec Torrent in the Vrata valley (photo author). GozdV 53, 1995 345 Soodvisnost erozijskih pojavov v prostoru nižanje zemeljskega površja, ki se včasih prikazuje v povprečnem znižanju neke površine v 1000 letih. Če privzamemo, da je v Sloveniji povprečno letno odplavljanje zemljin iz povirij in njihovo premeščanje vzdolž vodotokov okoli 270 m3 na km2 površine in leto, potem tej količ i n i ustreza znižanje površine v povprečju za 270 mm v 1000 letih. Ker se seveda površina ne niža enakomerno, tako izračunana pov- prečje prej zavaja oziroma je lahko le orientacijska primerjava intenziteta ero- zijskih pojavov med posameznimi področji ali podnebji. Za uspešno spremljanje in obvladovanje erozijskih pojavov je najprej potrebna neka njihova enotna klasifikacija. Pogosto se uporablja delitev erozijskih pojavov glede na vzrok njihovega nastanka, to je glede na prevladujoče dinamične sile narave, ki erodirajo zemeljsko površje in premeščajo zemljine. Tako poznamo naslednje vrste erozijskih pojavov (Pintar in Mikoš 1983): -pojavi kemičnega, biološkega in fi- zikalnega preperevanja, - vetrna erozija, -snežna erozija, -ledeniška erozija, -vodna erozija, - plazna erozija in - podorna erozija. Ker se dinamične si le narave med- sebojno prepletajo, pogosto nastopijo tudi mešane oblike erozijskih pojavov. Po- sledica delovanja erozijskih pojavov je torej sproščanje, odplavljanje, premeščanje in odlaganje erozijskega drobirja. Ko erozijski drobir ali sproščene zemljine dosežejo struge vodotokov, jih poimenujemo plavine. Plavine se premeščajo po dnu kot rinjene plavine ali skupaj z vodnim tokom kot lebdeče plavine, dokler se ne odložijo in tako tvorijo odkladnine. Zrnavostna sestava odkladnin je določena z izvornimi tipi- kamnin , intenziteto na njih delujočih di- namičnih erozijskih sil v času premeščanja in prevladujočimi pogoji odkladanja. Kot vidimo, je za delovanje erozijskih pojavov značilno, da lahko območje njihovega delovanja razdelimo na tri ločena območja: območje nastanka ali sproščanja, območje premeščanja ali spreminjanja ter območje odlaganja ali zastajanja. Takšna delitev je 346 GozdV 53, 1995 pomembna ne samo za razumevanje di- namike erozijskih pojavov, temveč tudi za pravilno izbiro in dimenzioniranje varo- valnih in zaščitnih objektov. Le-ti so lahko tehnološko ali inženirsko popolnoma v redu, vendar ne služijo svojemu namenu, če so postavljeni na napačno mesto in zato dimenzioniranj na napačnih zasnovah. Zaradi tega je toliko bolj pomembno pri urejanju vodnega režima nasploh in še posebej pri urejanju povirij poznavanje dejanskih razmer in ne le tehnologi je gradnje. 4 VODNI REŽIM 4 WATER REGIME 4.1 Povezanost vodnega režima 4.1 Link-up of Water Regime Vodni režim lahko opišemo kot količinsko in kakovostno gibanje vode v prostoru in času. Pomembna naloga urejanja vodnega režima je uravnavanje odtokov voda, ki naj bo optimalno tako za vodni prostor kot za človeka. S temi nalogami se ukvarja varstvo pred škodljivim delovanjem voda. Prehitro odtekanje voda siromaši vodnatost območja, voda se ne pretaka skozi pod- talje, kjer bi se očistila in mineralizirala. Tako na eni strani visoka voda hitro odteče in na svoji poti povzroča škodo, na drugi strani pa so nizki pretoki dodatno osi- romašeni in pogosto ne dopuščajo nikakr- šnih odvzemom voda, npr. za energetsko izrabo, saj bi bil s tem ogrožen biološki minimum v vodotoku. Povezanost vodnega režima se nadalje kaže v pomenu dinamičnega pojava sproš- čanja, spiranja, odplavljanja, premeščanja in odlaganja plavin v vodotokih na vodni režim (Mikoš 1989a). Kakršnokoli pre- kinjanje normalnega dotoka plavin iz zaledij v dolinske vodotoke onemogoča vzpo- stavljanje naravnega ravnovesja strug. Le- to sloni na izenačitvi premestitvene zmog- ljivosti vodnih tokov za premeščanje plavin z dotokom plavin, tako količinsko kot tudi zrnavostno. Prekinjen dotok plavin ali dotok plavin neustrezne zrnavostne se- stave iz povirij voda vodi k delno in popol- noma nezasičen im vodnim tokovom, ko se relativno ravnovesje posteljic dna strug Soodvisnost erozijskih pojavov 11 prostoru vodotokov ne more več doseči in je potM rebno dna strug vodotokov umetno sta- bilizirati, da se ne bi pretirano poglabljala. Obenem prekinitev dotoka plavin iz zale- dij onemogoča stalno in zmerno obnav- ljanje dna strug vodotokov, kar zmanjšuje njihovo samočistilno sposobnost. Le-ta postaja vse bolj upoštevanja vredna last- nost. Naši vodotoki so že precej onesna- ženi, tako da zaščita voda poleg ukrepov preprečevanja neposrednega in posred- nega onesnaževanja tekočih in stoječih površinskih ter podzemnih voda računa prav na samočistilno sposobnost tekočih pa tudi podzemnih voda. Pri tem je pomembna tudi dinamična povezava površinskih in podzemnih voda. Na eni strani se površinske vode pretakajo v podtalje in napajajo podtalnico, ki je glavni vir pitne vode v velikem delu Slo- venije. Obratno pa se podzemne vode lahko drenirajo v površinske vode in vodoM tok tako osušuje okoliški vodni svet ob njem. Stalna povezava površinskih in pod- zemnih voda je obenem še posebej po- membna za obstanek in razvoj vodnih in obvodnih biotopov. Vse pogosteje prihaja v vodotokih do kolmacije ali zamuljitve dna struge, ki preprečuje pretakanje podzem- nih in površinskih voda. Glavni vzrok za- muljevanja je dotok prevelikih količin drob- nozrnatih plavin, ki se nato odlagajo v dnu. Pojav zamuljevanja ni enkraten, je pa lahko napredujoč, če se dno zamuljene struge ne obnavlja, in zamuljena plast vsaj ob- časno ne spere. 4.2 Problemi pri poseganju v vodni režim 4.2 Problems when intervening into Water Regime Raba prostora se ob vsesplošnem in relativno hitrem družbeno gospodarskem razvoju vse bolj intenzivira in posega tudi v predele, ki so bili dosedaj puščeni ob strani. Razvoj v preteklosti je pripeljal do številnih posegov v vodni režim (Pintar in Mikaš 1983, Mikaš 1989a). Taki poseji so: -zadrževalnik] plavin in voda, -hidroelektrarne in male hidroelektrarne, -odvzemanje proda in divje robkanje, -obzidavanje in utesnjevanje strug - hidromelioracije močvirnega obvod- nega sveta, -in podobno. Pogosto se je urejanje vodnega režima usmerilo v investicijsko gradnjo posa- meznih objektov ali naprav in premalo v stalno in redno vzdrževanje. Obenem je značilnost zadnjega časa tudi vse bolj: -intenzivna in neprimerna raba prostora, -slabljenje in ponekod odmiranje rast- linske odeje, predvsem prizadetost gozdov, -zanemarjanje hribskih in gorskih ob- močij, to je ravno območij pogosto labil- nega ravnovesja po človeku preoblikovana krajine, -in še bi lahko naštevali. Prej omenjeno stanje vse bolj vodi v: -povečan in skoncentriran površinski odtok voda, -povečano površinsko sproščanje in spiranje razrahljanih zemljin, -prekinjen normalni dotok in pretok plavin, z že omenjenimi posledicami za vodni režim, naravo in krajino ter s tem posredno za človeka. Svoje bo v bližnji prihodnosti dodal še efekt tople grede kot posledica globalnih podnebnih sprememb. Nekateri scenariji napovedujejo pogostejše suše, intenziv- nejše nalive velikih intenzitet ter drugačno razmerje med umirjenimi erozijskimi pojavi in enkratnim/ sporadičnimi erozijskimi po- javi. Le-ti lahko presežejo intenziteto umir- jenih erozijskih pojavov tudi za magnitudo in več. Tako lahko enkratni udari plavin iz povirij dosežejo večkratne povprečne letne količine dotekajočih plavin. To dejstvo zelo otežkoča inženirsko reševanje erozijske problematike, saj pogosto sporadičnih pojavov ne moremo obvladovati in pred- stavljajo latentno nevarnost za prostor v precejšnjem delu Slovenije. 4.3 Usmeritve pri urejanju vodnega re· žima 4.3 Aims of Water Reg ime Regulations Pri načrtovanju in izvajanju ukrepov urejanja vodnega režima je nujno upo- števati naravo erozijskih pojavov. Prednost pri urejanju morajo dobiti bolj intenzivni in GozdV 53, 1995 347 Soodvisnost erozijskih pojavov v prostoru pogosteje nastopajoči pojavi, ki bolj ogro- žajo prostor. Pri tem je potrebno na- črtovane ukrepe obravnavati dinamično in ne statično. Predvsem je potrebno objekte in naprave dimenzionirati na dinamične obremenitve in ob tem upoštevati ne- zanesljivost izhodiščnih osnov. V naravi se pogosto pojavov ne da vrednotiti z natanč­ nimi vrednostmi temveč veliko bolj z ve- likostnimi razredi oziroma verjetnostjo ali pogostostjo njihovega nastopanja. To pa pomeni, da obstaja določena verjetnost, da bo objekt ali naprava morala prenesti tudi večje obremenitve od tistih v postopku dimenzioniranja. Zato je potrebno načrto- Slika 4. Zemeljski usad v povirju hudournika Belca v Zgornjesavski dolin i (foto Franci Rojnik, Vodno- gospodarski inštitut, Ljubljana). Figure 4. Slope failure in the watersheds of the Be/ca Torrent in the Upper Sava Valley (photo Franci Rojnik, Water Management Institute, Ljub- ljana). Slika 3. Prodna te naplavine v gozdu-Tamar v Julijskih Alpah (foto Franci Rojnik, V GI, Ljubljana). Figure 3. Gravel deposits in forest- Tamar in the Julian Alps (photo Franci Rojnik, VGI, Ljubljana). 348 Gozd V 53, 1995 Soodvisnost erozijskih pojavov v prostoru vati in iskati take tehnične rešitve, kjer izbran objekt tudi ob večjih obremenitvah ne odpove takoj in popolnoma. Kot kla- sičen primer tega pristopa lahko omenimo kaštne zgradbe ali uporabo žičnih košar, ki zagotavljajo podajnost opernega ali podpornega objekta, ki se lahko vsaj do določene mere prilagaja pomikom zaledja. Rešitve pri urejanju vodnega režima mo- ramo torej iskati ob upoštevanju dinamike in spremenljivosti robnih pogojev. Naslednji pomemben parameter pri iska- nju ustreznih rešitev je upoštevanje traj- nostnega razvoja ter zahtev varstva narave in nege krajine. V sedanjem času tako postajajo ekološke zahteve vse pomemb- nejše in se vgrajujejo v sonaravne ureditve Slika 5. Sistem zaplavnih pregrad v hudourniku Selca v Zgornjesavski dolini (foto Franci Rojnik, Vodnogospodarski inštitut, Ljubljana). Figure 5. Check dams in the Be/ca Torrent in the Upper Sava Valley (photo Franci Rojnik, Water Management Institute, Ljubljana). Slika 6. Zemeljski usad v povirju reke Sopote (foto avtor) . Figure 6. Slope failure in the Sopota River basin (photo author). Gozd V 53, 1995 349 Soodvisnost erozijskih pojavov v prostoru EROZIVNOST VODE ~ ERODIBILNOST ZEMLJE EROZIVNE SILE ~ dinamična ODPOR PROTI PREMEŠČANJU VODE soodvisnost 1' DINAMIČNE SILE ~ ravnovesne ZRNAVOSTNEZDRUŽBE ZEMLJIN TEKOČIH soodvisnosti VODA v POVIRJIH V STRUGAH VODOTOKOV sproščanje, spiranje in odplavljanje zemljin DOTOK gibanje in odlaganje pla vin 7 pribiranje, premena in predelava zemljin PLA VIN priblranje, premena in predelava plavin Diagram 1: Dinamika vodne erozije. Diagramm 1: Dynamics of water erosion. vodotokov. Pri tem ne gre pozabiti, da v območju intenzivnih dinamičnih obreme- nitev seveda izbira "mehkih" rešitev ni ravno velika in se mora še vedno pogosto uporabljati klasične materiale, kot so ka- men, les in beton. V nižinskih vodotokih, kjer so dinamične sile voda bistveno bolj umirjene, je uporaba živih gradiv in so- naravna ureditev vodotoka dosti bolj spre- jemljiva z inženirskega stališča zagotav- ljanja protipoplavne varnosti ali relativnega ravnovesja vodotoka. Zanemariti tudi ne smemo dejstva, da sonaravne ureditve zahtevajo več prostora. V preteklosti je ta prostor vodam že pripadal, sedaj jim ga vračamo in temu rečemo sonaravna ure- ditev. Vrednotenje erozijskih pojavov v sonaravno urejenih vodotokih je z inže- nirskega vidika izziv in zahteva poglobljeno znanje, predvsem rečne morfologije in rečne hidravlike. V vsakem primeru še naprej velja, da je potrebno pri urejanju vodnega režima zagotoviti gospodarnost in upravičenost vlaganj . Problem pri tem predstavljajo ekološke, krajinske in sociološke funkcije vodnega režima, ki se le težko finančno vrednotijo. Nadalje je potrebno za traj- 350 GozdV 53. 1995 nostno urejanje vodnega režima zagotoviti ustrezno organizacijsko strukturo nosilcev urejanja, predvsem vodarjev in njihovo tesno sodelovanje z ostalimi temeljnimi nosilci urejanje prostora, predvsem goz- darji, kmetijci in urejevalci krajine. Le-ti urejajo naravne danosti, katerim se morajo prilagoditi uporabniki prostora, kot so npr. urbanisti, ki načrtujejo prostorski razvoj in usklajujejo rabe prostora. Sama organi- zacijska struktura ne pomeni nič brez stabilnega vira financiranja ob spoštovanju lokalnih interesov. Ob konkretnem urejanju je predvsem pomembno zaporedje izva- janja ureditvenih ukrepov in del, pri čemer naj imajo prednost pri izvajanju tista ob- močja, kjer je večja osredotočenost ero- zijskih pojavov in hitrejše njihovo napre- dovanje, večja ogroženost prostora, krajin- skih in kulturnih vrednot ter kadar gre za večnamensko rabo prostora. LITERATURA 1. Fazarinc, R., Mikoš, M., 1992. Feststoffmobi- lisierung als Folge extremer Niederschlage in Slo- wenien. Mednarodni simpozij INTERPRAEVENT Soodvisnost erozijskih pojavov v prostoru 1992, Bern, Švica, Zbornik del, 1, s. 377-388. 2. Mikoš, M., 1989a. Urejanje hribovskih vodo- tokov. Acta hydrotechnica, Laboratorij za meha- niko tekočin, Univerza v Ljubljani, let. 7, št. 6, 84 s. 3. Mikoš, M., 1989b. Metode vrednotenja sred- njih pretočnih hitrosti v naravnih vodotokih. Grad- beni vestnik, 38, 1/2, s. 16-23. 4. Mikoš, M., 1994a. Pomen eksperimentalnih povodij za ugotavljanje vplivov gozda na vodni režim. - Gozd in voda, Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fakultete, Univerza v Ljubljani, s. 51- 60. 5. Mikoš, M., 1994b. Erozija v Sloveniji (1 ). Tudi sonaravno urejanje vodotokov mora upoštevati zakonitosti premeščanja plavin. DELO, Priloga Znanost za razvoj, Ljubljana, 12.10.1994, s. 14 6. Mikoš, M., 1994c. Erozija v Sloveniji (2). Za zmanjševanje posledic erozije so potrebne izkuš- nje in znanje. DELO, Priloga Znanost za razvoj, Ljubljana, 19.10.1994, s. 6 7. Mikoš, M., v tisku. Vrednotenje pretočnih hit- rosti voda v strmih hudourniških strugah. Gradbeni vestnik (sprejeto v objavo) 8. Mikoš, M., Colarič, 0 ., 1987. Presoja zapro- jevanja HE Doblar 1938-1982. Poročilo Vodno- gospodarskega inštituta, C-640, Ljubljana, 37 s. 9. Pintar, J., Fazarinc, R., Mikoš, M., Zemljič, M., 1990. Kvalitativna in kvantitativna razdelava lastnosti za Slovenijo značiln ih hribin. - Poročilo o delu na projektnem sklopu Raziskava temeljnih lastnosti zemljin in vplivnih parametrov v odnosu "voda-zemlja", Vodnogospodarski inštitut, Ljub- ljana, 57 s. in priloge 10. Pintar, J ., Mikoš, M., 1983. Izdelava smernic in normativov z globalno usmeritvijo urejanja po ekosistemih, pojavnostih in ekološki primernosti ter načinov gospodarjenja s povirji voda. - Poročilo Vodnogospodarskega inštituta, C-432, Ljubljana, 133 s. 11. Pintar, J., Mikoš, M., 1984a. Povzetek dose- daj opravljenih del s področja urejanja snežnih plazov za potrebe operativne hudourniške dejav- nosti. Poročilo Vodnogospodarskega inštituta, C- 439, Ljubljana, 90s. 12. Pintar, J. , Mikoš, M., 1984b. Zugang zu der langfristigen Planung der Bewirtschaftung von Wa- ssereinzugsgebiete. Mednarodni simpozij INTER- PRAEVENT 1984, Beljak, Avstrija, Zbornik del, 3, s. 205-220. 13. Pintar, J., Mikoš, M., Šolar, M., 1989. Ure- ditvene zasnove območja Sopote. Poročilo Vodno- gospodarskega inštituta, C-539, Ljubljana, 1 OO s. 14. Pintar, J. , Zemljič, M., 1990. Kvalitativna in kvantitativna razdelava hidroloških lastnosti raznih tipov pokrovnosti površin- rastlinske odeje. - Poro- čilo o delu na projektnem sklopu Raziskava temelj- nih lastnosti zemljin in vplivnih parametrov v od- nosu "voda-zemlja", Vodnogospodarski inštitut, Ljubljana, 35 s. in priloge Slika 7: Primer uspešne utrditve brežine pri gradnji gozdne ceste (foto: mag. Robert Robek). Figure 7: An example of successfuly stabilization of slope at forest road construction (photo: mag. Robert Robek). GozdV 53, 1995 351