14. številka. Ljubljana, v torek 19. januvarja. XIX. leto, 1886.
Izhaja vsak dan zvečer« iz mši nedeljo in pravnike, tor velja po pošti pivi« -uri za, » v st r i j sko-o tr e»- ske dežele za vso leto 15 sjld., za pol leta 8 tfld., za ćetrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Z;>, Ljubljano KrtapoAilj:itij:i nm doni /.a   M leto 13 gldt-Mi rit;t lat« .'5 gh\. 30 kr., za jedou mesec 1 gld. 10 ur. Za pošiljanje na dom raču«a s«t po
10 kr. m uuiieti, pu 80 kt. za i'itit krta  — Zi tujo dežele tolika več, kakor poštnimi znaSa. Za oznanila plačnjo so od če tiri st pne pet i t-vrste po »> ki., čh r.; oznanil., jeiltnkiat tinka, pq f> kr., če M (hakrnt, in po 4 kr. da so trikrat ali wčkrat tiski«. Dopisi naj se izvole franki r»ti.       Kokopini so no vrač;ijo. Uredništvo in u p r a v n i St v o je v Rudolfa Kirtdša biSi. .(»ledalii k« stulb'*. Upravni štvu naj se blagovolijo poSiljuti naročnin*, reki Mbaci jo, oznanila, t. j. vso administrativ ne stvar*.
Avstrijski Nemci in ravnopravnost.
„Neue freie Presse" tlonesla je v številki od 8. t. n). članek o jezikovni debati na Češkem, kateri je vsled farizejske zavijače, s katero si avstrijski Nemci narodno ravnopravnost tolmačijo, ter sami sebi in Slovanom peska v oči mečejo, vreden, da ga našim častitim čitateljem v prevodu in z nekaterimi opazkami tu podajamo:
„ Kakor vsako leto od razglasa one osodepohie jezikovne naredbe, tako se je tudi v letošnjem zasedanju češkega deželnega zbora vnel strasten boj mej obema narodnima strankama. Že v prvi zborovi seji, v kateri se je imel razpravljati Plenerjev predlog o razločitvi nemško-českih okrajev, razvilo se je celo jezikovno vprašanje. Čehi in fevdalci obrnili so se jednakomerno ne samo proti zgodovinsko utemeljenemu pravu nemškega jezika v celej državi — katere ud se tudi Čehi zmatrati morajo — marveč tudi proti čisto naravni zahtevi, da se v okrajih z nemško večino prebivalstva, rabi v javnosti izključljivo nemški jezik. Ali že ta prva seja poučila nas je zopet, da je razprava jezikovnega vprašanja v češkem deželnem zboru popolnem neplodovito početje, katero se bode v tem deželnem zastopu jedva za jeden korak svojemu koncu približalo. Jasno nam je torej, ako zastopniki čeških Nemcev čutijo živo potrebo, da povsod, kjer koli se jim na javnih odrih prilika k temu ponuja, svoj glas proti zatiranju nemštva pouzdignejo, v državnem in deželnem zboru proti pritiskanju Nemcev protestirajo, in položaj, kakor ga je jezikovna naredba v kvar nemštva ustvarila, brezozirno obsojajo. Razumljivo nam je, ako vsako priliko porabijo, dokazati, da je mogoče doseči le na potu popolne razločitve kak znosljiv položaj sobitja obeh narodnostij na Češkem. Navzlic temu spozna se lahko kako tenka nit Plenerjev predlog in jezikovni boj s kompetenco deželnega zbora veže, — ta tenka nit je moč in pravica deželnega zbora češkega, novo razdelitev nemško čeških okrajev priznati ali ne."
»Bistvo jezikovnega boja — v katerem centralna državnemu zboru odgovorna vlada prvo ulogo
" LISTEK.
Ivan Zbogar.
Zgodovinsk romal. (SpiBal  Charles Nodior,   poslovenil Jos. Kržiinik.)
III.
(Dalje.)
— Toda kdo ve, meni Tonica, če ga ni zavela baš neumna želja, upozoriti jih na se, do tolikih blodenj in zločinov? A sicer, pridene, morebiti s tajnim namenom, da bi se umirila, brez dvojbe zelo preuveličavajo pripovedovanja o njem. Meni se nekako zdi, da nekoliko prestrogo sodimo te ljudi, kateri se zovo hudodelci, in moj pojem o božjej dobrotljivosti se ne ujema prav dobro z mislijo, da bi bilo možno, toliko strašno zabloditi.
— Zvaja te blagohotno tvoje srce, zavrne jo gospa Albertova. Res je, da je brezmejno zlo nezdružno z našo idejo o skrajnej dobrotljivosti Stvarnikovej ter o sovršenosti njegovih del; toda njemu se je izvestno zdelo potrebno njih soglasju, ker je je pridejal poleg dobrega in lepega vsakej stvari, katerokoli je vzbudil v živenje. Zakaj ne bi bil zasejal v Človeško družbo razdirajočih in grozo-
igia — pa zahteva, da se isti na drugem kakor j na deželnozbo rskem terenu izbojuje; slednjega že taktični razlogi ne priporočajo, ker so zastopniki Nemcev v deželnem zboru češkem, ravno tako v manjšini — kakor v državnem zboru. In že to, da Čehi na vsaki način jezikovno vprašanje v deželnem zboru dognati žele, da Rieger, posnemajoč Poljake, jezikovno vprašanje kot notranjo deželno zadevo zniatra, že to nam je uzroka dovolj, naše nemške rojake na Češkem k največjej opreznosti opozarjati. Reklo bi se v resnici dejanski položaj strmoglaviti, ko bi hoteli samo o specifično nemško-českem jezikovnem boji govoriti. Naša ustava ne govori samo o ravnopravnosti nemškega in češkega jezika, — marveč razglaša vse deželne jezikekot ravnopravne. Ravnopravnost obsega toraj vate avstrijske deželne jezike. Ustava priznava vsem jezikom jednako pravico, ali pa se o ravnopravnosti v zmislu državnega temeljnega zakona uiti govoriti ne da. Mi poznamo samo jedno ravnopravnost —ravnopravnost jezikov v državi, — ravnopravnost v pojedinih deželah pa je sam o v lastni stvor in-teresovanih narodnostij."
„Skrajni čas je že, da se jezikovno vprašanje ne razpravlja še na dalje s pokrajinskega, marveč z državnega stališča; kajti na Štajerskem, Kranjskem in celo na Koroškem že vzgojuje se na umeten način položaj, kateri nam mora v posledici poroditi pojave, kakeršni so na Češkem. Pojem ravnopravnosti pa niti v teh deželah ne more biti drugačen kot splošen, kakor je v državnem temeljnem zakonu ustanovljen, in Nemci v teh deželah ne potrebujejo manj podpore in varstva kakor na Češkem. Postojanke Nemcev pa se morajo proti napadom vel i ko-slovenstva, z jednakimi utrdbami zavarovati kakor proti napredujočim Čehom. Vsled tega se tudi v jezikovnem vprašanji ne smemo posluževati partikularistične taktike, in je le državni zbor jedini ustavni teren za ko-nečno rešenje jezikovnega vprašanja vseh krono vin."
„To uvidi se že iz odnosaja, da je jezikovno vprašanje v obče, neločljivo od vprašanja o držav-
dejnih duš, razmfšljujočih vedno le o morjenji, kakor je dal v pustinjah svobodo strašnim tigrom in leopardom, da pijo kri drugih živalij? Če prav je princip vsega dobrega, hotel je trpeti zlo v moralnem svoti; in ni li dal grdih podob nekaterim sivasem v fizičnem sveti, če prav je roditelj vse lepote iu xo prav mu je bilo možno, okrasiti svoja dela s tolikmi krasili, kolikor se mu je hotelo? Ni si li opazka, da je izvolil pritisuoti odurno znamenje najgabTVvjše grdote zlohotnim ter opasnim bitjem? SpomkaS se li one vrste snežnobelega jastreba, katerega je p.-inesel otčev dopisnik z Malte ? Njegova zvunanjost nemu ničesar neprijetnega, njegovo perje je jako čisto in krasno; če ga vidiš od zadaj na katerem iz raztresen^ kameno? grobja, koder prebiva, zaželiš, približati h* mu ter ogledati ga natanje; a če se skačoč obrno ia svojih tenkih nogah ter upre na te svoje oko, polio krvavega, s široko mrtvaško kožico kakor s mastno krinko okroženega ognja, strese te njega gnus,u>st Uver-jena sem, da je kljubu najlaskavejšemu videzu baš tako tudi z zlobniki, ter da se razpozna na prvi pogled na njih razločno znamenje zavržen^, * katerim jih je Bog označil, — ustvarjaje jih za zločinstvo.
— Po tem takem, pravi Tonica, silft Se s
nem jeziku, — in Plener je brzopripraven, kakor vedno, na Riegerjevo sentimentalne sanjarije o češki sprnvljivosti, odgovarjal, da na uredbo jezikovnih odnošajev v Avstriji, brez priznunja nemškega kot državnega jezika niti misliti ni. Ako Kieger misli, da je češka kultura starejša od nemške, je to dokaj otročja zabava, katera pa z razvojem avstrijske države nič opraviti nema Ta država se niti v jednem stadiji svojega obstoja in razvoja nemškemu življu in nemškemu jeziku odreči ni mogla, kakor se tudi danes nemškemu državnemu jeziku odreči ne more, ako neče postati popolno različno ustrojena skupina. Seja deželnega zbora češkega 5. t. m. nam je ravnokar jasno pokazala, da še celo avstrijska vojska ni varna pred češko brezmejno poželjivostjo; poslanec Matuš misli, da sta v našej vojski nemškemu jeziku prevelika veljavnost in delokrog odkazana, ter že zdaj svojim domišljavim rojakom češko domobransko vojsko s češkim poveljnim iu službenim jezikom riše. Ko je poslanec Knotz v adresni debati na utihotapljenje narodnega razpora v našo vojsko, merodajne kroge opozarjal, navstal je v oficijoznem časnikarstvu silen vihar, in z ministerske klopi navalila se je na nemško liberalno stranko zatožba, da hoče v našo vojsko narodni razpor zasejati. Kak izraz bode pač grof Taafte znašel, da zahtevo poslanca Matuša, da se slovanskim jezikom v naši vojski primerna veljava odkaže, dovoljno označi? Ali ne uriva ravno ta zahteva vsakemu prejasnega prepričanja, da ne samo država kot taka, marveč tudi nje najvažnejša institucija njena vojska, na katere pristni avstrijski duh vsaki državljan v trenotji nevarnosti svoje upanje Btavljn, — zakonitega priznanja nemškega kot državnega jezika v obrambo pretečih slovanskih navalov živo potrebuje?"
rAvstrijski Slovani so svojo ulogo menjali. Koliko časa je komaj, kar so nam Čehi in Slovenci neprenehoma zatrjevali, da ne zahtevajo druzega, kot varstva in obrambe proti preteči germanizaciji. V resnici pa se v Avstriji od Bachove dobe naprej ni več germanizovalo, že od početka konštitucijo-nalne dobe bili so Nemci le na obrambo svojih lastnin proti razširjajočemu se Slovanstvu omejeni,
smehljanjem, tvoja domišljija ne pripisuje posebno mamlive čarote načelniku bratov obče blaginje, ti imaš menda čuden pojem o lepoti Ivona Zbogarja.
Gospa Albertova si je osobito lahko predoče-vala stvari, s katerimi so se nje misli bavile, ter si je bila takoj sestavila podobo najsurovejšega razbojnika. Baš je hotela odgovoriti svojej sestri — kar se začuje šum brzih korakov za njima, kder se je zavijala pot.
Noč je že do cela otemnela in šetatelji so se razšli po hišah, razsejanih sem ter tam po amfiteatru. Sestri se, tresoč se, ustavita; mučno so jo vznepokojile mrkle slike, plavajoče jima pred očmi. Nepremično in sapo k sebi držeč poslušata. Sladak in milozvučen glas, glas, kakeršni z lahka zaziba-vajo skrbi ter dvigajo duha gori v blažene višave, v sovršenejše živenje, razkadi njiju nemir ter ju prijetuo dirne.
Pel je mlad mož: o tem je uverjalo nežno in sveže mu grlo. Bil je ogrnen v kratek plašč po beneškem običaji, ter je imel na glavi s perjem ovenčan klobuk; šel je gori na stezo, ali prav za prav skakal je s skale na skalo kakor nočna prikazen, ponavljajoč refren slepega starčka:
„Če bi rasla kedaj, mlada rastlina, v kakem
59
— vse lamentacije o germanizaciji bile so samo poskus, prikrivati zmagonosne nftvale slovanstva. Danes pa bo se >e naveličali še dalje pod tujo zastavo jadrati, poprijeti so ofenzivo, in poslanec Matus izrazil se je suhoparno, da cehi nemški državni jezik le radi tega perhorescirajo, ker bi zabratijeval slovanstvu svoje meje razširjati, — in one nemštva potiskati. S tem so Slovani slednjič resnico priznali o onem boji, kateri Avstrijo v temelji vzburja. Slo-vanstvo uriva svojo zagozdo in pomika svoje pred-straže vedno dalje proti zahodu, meja nemške narodnosti pa se vedno bolj nazaj potiska. Avstrijskih Slovanov konečai cilj je, kakor je že pred sedemintridesetimi leti največji nemški državnik priznal, Moravsko in Češko v jedno Veliko-Ćesko, — na jugu pa Štajersko in Ilirsko v drugo slovansko drŽavo združiti. Kar se nam je dozdevalo takrat zračna, fantazmagorija, približuje se dandanes že jako svojemu uresničenju. Narodni boj na Češkem ni druzega, kakor posledica napora, s katerim se Nemci za svoj lastni obstoj in za obstoj države, prodiranju Čehov v bran postavljajo; ravno tako kakor je prodiranje ve lik o-hrvatstva uzrok narodnih bojev na Štajerskem, Kranjskem in Hrvatskem. — Popolna zavest te situvacije dela narodni boj tako silno oster, naudaja pa Nemce na Češkem s pogumom in vztrajnostjo za nove boje, s katerimi jim preti sila slovanskega razširjanja."
Tako ra/lagajo narodno ravnopravnost ti nezmotljivi nemški tolmači umetnih in naravnih zakonov. Razsodnemu čitatelju tu ne treba komentarov, zavij a če te bi je j o same sebe po zobeh.
Nemški državni jezik je zgodovinsko utemeljeno pravo, nemški javni jezik v okrajih z nemško večino prebivalstva je Čisto naravna zahteva! — no — in Češki javni jezik v okrajih 8 češko večino? — slovenski javni jezik v izključ-Ijivo slovenskih pokrajinah Kranjske, Štajerske, Koroške? — kaj je to? — in kaj druzega kot grdo nasilstvo Veliko-Čehov, Veliko-Slovencev in Veliko-Hrvatov — kaj druzega kot brezsrčno zatiranje nemške narodnosti in jedino zveličavne nemške kulture! Ako avstrijski Nemci kar odkrito po odpadu od Avstrije hrepene ter v nemški raj h škilijo, — ako Dunajski nemški študentje hodijo kar naravnost v Berolin k centralnemu nemškemu bogu cesarju Viljemu in njegovemu prvemu svetniku Bismarcku prodajat maslo svoje veliko-nemške udanosti, — za Boga, to je nedotakljiva lojalnost in poštenost. No, in združenje češko-moravskih pokrajin s češkim jezikom ? — združenje slovenskih okrajev Koroške izključljivo slovenske Spodnje Štajerske s Kranjsko?
— združenje hrvatskih pokrajin? — združenje avstrijskih Slovanov v celotne jednojezične pokrajine pod habsburškim žezlom? — kaj je to? — no kaj druzega kot nelojalnost — in recimo naravnost
— državno izdajstvo!
Ako bi se pri slovanskih oddelkih avstrijske vojske, rabil dotični slovanski kot službeni in povelj ni jezik, — ako bi, recimo slovenski polkovnik, v kritičnem trenotji stopil na Čelo svojemu slovenskemu polku ter svojim rojakom-vojakom — v materinem jeziku polagal važnost tr^notja na srce, jim povedal, da je ž njimi vred zapustil v isti domovini krvavečim
srcem ljubljeno ženo in otroke pa da je pri pravljen m čehi' svojih1 rojakov žrtoVati dragocene; kri* za domovino, — kaj. bi bilo to? — no, kaj druzega kakor izdaja — razpad vojske — propast monarhije! Kafti po umovanji avstrijskih Nemcev, zmožna je le nemška komanda avstrijske vojake v nesmrtne junake preustvariti, le jedino nemška „štats sprana" Avstrijo pogibelji rešiti. To nemško vpitje, logično na slovenski jezik preloženo: nemška „Šta tsš p rah a" in .komanda" so jedina sredstva,  Avstrijo za
bodočo primko pokrajino preparirati---
in a vst rij ske Slo v ane v ve lik o-nemškem morji potopiti. To je jedro in konečni cilj av-strijsko-nemške ravnopravnosti, katero vse nemške firme zastopajo.
Sicer pa nam kot me rod a jen izraz nemškega mišljenja, gori navedeni članek podaje z lati nauk — kateri si naj vsi avstrijski nenemški državni poslanci globoko utisnejo — da je Jedi do prava pot in skrajni ca*9 da se vsem avstrijskim Jezikom popolna in dejanska ravnopravnost, Jeden krat za vselej v državnem zboru izvojuje. Kujte Železo, dokler je vroče — in dokler ga imate v rokah. M. D—r.
Deželni zbor kranjski.
(XII. seja dne H. januarja 1886.) (■Dalje.)
Poslanec De v poroča v imenu odseka za poročilo deželnega odbora zastran slovenskega urado-vanja pri deželnih u t adi h.
Poročilo se glasi:
Slovensko uradovanje pri deželnemu odboru podčinjenih uradih, katero je bito z ukazom deželnega odbora z dne 20. januvarija 1. 1879, številka 7410, močno omejeno, pričelo se je zopet faktično po nastopu sedanjega deželnega zastopa leta 1883, in sicer na podlagi ukaza deželnega odbora z dne 5. februvarija 1. 1870, štev. 4829 1. 1869.
Izvrševaje sklep slavnega deželnega zbora XIII. seje dne" 17. oktobra I, 1884, po katerem imel je s 1. junuvarijem 1. 1 885 počenši pri vseh, deželnemu odboru podrejenih deželnih uradih postati s lovenski jezik uradni jezik, in deželni odbor določiti, katere izjeme bile bi po sedanjih razmerah od tega sklepa še potrebne, sklenil je deželni odbor v sejali dne 12. decembra 1. 1884, potem 6. marcija in 12. junija I. 1885, štev. 7683 1. 1884, 363 in 3271 leta 1885 sledeče:
1. Glede" uradnega jezika pri deželnih uradih razveljavi se dotični ukaz deželnega odbora z dne* 20. januvarija 1. 1879, štev. 7410, ter veljajo zopet ona glavna načela, ki so bila objavljena z ukazom deželnega odbora z dne 5. februvarija 1. 1870,
; štev. 4829, kateri je tukaj v prepisu priložen; iz-I jeme od slovenskega uradovanja, ki so bile takrat ! sklenene, ostanejo tudi zdaj veljavne, kolikor se ne \ predrugačijo s tem odlokom.
2. Na vse madjarske in italijanske dopise dr-i žavnih in avtonomnih oblaste v odgovorja se v slo-' venskem jeziku, v katerem se tudi posluje z vsemi
civilnimi oblastvi m Hrvatskem, na-Goriškem in v Dalmaciji.
Raznim civilnim obtastnijam na Ogerskem itr v druzih kronovinah in deželah dopisuje se v nemškem jeziku. Na nenemške dopise omenjenih obla-stev se pa odgovarja slovenski. Poslovanje z vsemi vojaškimi oblastvi je nemško.
3. Uradni jezik v poslovanji z domačimi občinami je v obče slovenski; le z občinami z nemškimi prebivalci uraduje se nemški, namreč z vsemi občinami Kočevskega sodnijakega okraja, razen občin Kostel, Trava, Osivnica in Draga, ker so le-te občine večinoma slovenske; nemški se uraduje tudi z nemškimi občinami Poljane in Čermošnice v Novomeškem in z občino Smuka v Žužemberškem sod-nijskem okraji, potem z občino Planina (Stocken-dorf) v Črnomel jskem in z občino Bela Peč v Kranj -skogorskem sodnijskem okraji.
4. V poslovanji v zadevah zemljiške odveze ostane pri deželnem knjigovodstvu in pri deželni blagajnici uradni jezik nemški.
5. Pri deželnem stavbenem uradu ostane za sedaj še nemški uradni jezik.
6. V poslovih z okrajnimi cestnimi odbori posluževati se je v obče slovenskega jezika glede na posebne razmere jednega ali druzega cestnega odbora pa tudi po potrebi nemškega jezika.
7. V prisilni delavnici ostane nemško uradovanje kakor do zdaj, le poročila na deželni odbor spisujejo naj se slovenski, razen tedenskih raportov, kateri sa pošiljajo tudi na c. kr. deželno vlado.
To se naznanja vsem deželnim uradom in zavodom v spolnovanje z dostavkom, da splošno veljajo določbe ukaza deželnega odbora z dne 5. februvarija leta 1870, številka 4829, gledd uradnega jezika, v kolikor se spričujočim ukazom ne predrugačijo.
Poročevalec poslanec De v izraževaje željo, da bi se izjeme v kratkem popolnem odstranile, nasvetuje, da se poročilo vzame na znane. Obvelja.
Za ta nasvet glasuje nemški poslanec Luck-munn, da si bi ga bil Dež man rad pregovoril. V imenu gospodarskega odseka poroča poslanec Faber o popravkih na cestah, ki so v zvezi s cesto z Grosupljega na Krko in nasvetuje:
1. Poročilo o stanji nameravanih popravkov pri cestni progi od Črmošnic na Blatnik do Vreič, kakor glede cestnih prog Vrčič-Črnoinel j in Črnomelj-Vinica se vzame odobravajo na znanje, ter se deželni odbor pooblašča, da sme okrajnemu cestnemu odboru Črnoiueljskemu dovoliti primeren donesek iz deželnega zaklada v to svrbo, da se napravijo tehnična dela za popravke na cestni progi Vrčič-Črnomelj in Črnomelj-Vinica. Ob lednem pa se deželnemu odboru naroča, deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji poročati, kakošen uspeh, da je imelo pregledovanje omenjenega načrta, katero se ima izvršiti na lice mesta.
2. Deželni odbor se pooblašča okrajnemu cestnemu odboru Novomeškemu v ta namen, da se pripravi in zagotovi stavbeni zaklad za dela na cestni progi ČrmoŠnice-Blatnik-Vrčič, katera naj bi se, Če le mogoče še 1. 1886 vršila, po razmeri proračuna, kateri ima predložiti:
gozdi, koder gospoduje  Ivan   Zbogar,  kruti Ivan Zbogar."
Dospevši na malo v/višenejšo skalo, radi svoje belote razlikujočo se o<l mračne okolice, postal je ter kakor bi trcnol utihnol; po kratkem molku zaslišal se je s kraja, kder se je bil ustavil, divi vzklik, toliko bolesten, toliko strašan in toliko turoben, da ni bil podoben človeškemu glasu; in v istem migi ponovil se je ta surovi vzd.h, sličen glasu hijene, izgubivše svoje mladiče, na dvajset različnih krajih gozda, potem neznanec izgine, zapevši svojo romanco.
Tonica se je do cela umirila stoprav ustopaje v mesto. Spomnevši se na to, obetala si je često, da ne ostavi nikdar več toli pozno Farnedo. Ali pozneje razmišljajo o tem, našla je, da je nje strah neosnovan ter da se da vse, kar jo je razburilo, naravno razlagati; toda trudila se je zaman: nje slabotnost in boječnost preobladali sta. takoj zopet vse napore nje razuma. Nje rahločutje, baveče se premalo z zunanjimi stvarmi, oprijemalo se je bolj in bolj vznemirljivim dozdevkom; zabrajala je v negotova, nedoločna razmišljevanjsi, razvijal se jej je nepokojen pojem o sveti, in mračil se je od dne do dne bolj radi nje osamljenosti, nezauplivosti in ker se je udalje vala vsem mnogobrojnim družbam;
včasih jej je boječnost toliko zmela misli, da je zašla v nekako blodnjo, budečo jej sram in zgražanje.   Gospa Albertova jo je opazovala  z veliko bolestijo; toda verna svojej zistemi o razvedravanji, obetala si je vedno, da bode z raznoličjem dovolj bavila nje duha, dokler ga jej  ne poda srečna in naravna strast, ter jej ne prerodi srca. To je kila poslednja, to je bila tudi najprijetnejša ir glavna nje nadeja. In zares ni treba o ničemer ompati za one, kateri še niso bili zaljubljeni: njih 3itje se ima še dopolniti in sicer z dopolnilom, kateri pogosto zareže usodno v vse živenje.
IV.
t. prikazale so ee čudne rjLiobe, nenadejune in važno: in ne vedel bi reči, aH je prouzročilo tako blaznenje drcin-Jjoče bedenje ali budno spanje.
Naši znanki sta se i posle šetavali po Far-nedi; samo je gjspa Albertova gledala, da sta prihajali zgodaj tet se vračali v T*"st, predno se je naguol dan. Bi ° Je pekoče vreme i košatih hrastov senca je jedv* dovolj osvežala vzduh ter hladila solnčno vročico, kedar je pihal afričanski veter črez zaliv. Gabni, motno-žolti a vender slepilni oblaki i se kopice ca jednein deli neba, vlače se ter padajo
s svojih velikanskih višav kakor ognjena lavina, raztegne, vzravnajo ter ustave se. Zamolkel hrum je spremlja ter preBtane, kedar se ustanove: tedaj je cela priroda vkbnena od strahu, kakor žival, upirajoča ne^emično pogled v pretečo jej pogubo, da bi jej ušla. Vse je tiho: ni lista ni, da bi zašum-Ijal, ni mrčesa, da bi začvrčal pod mirno travo. Če obrneš oko proti one j plati, koder bi imelo biti solnce, vidiš iz svetlih atomov sestavljen plavajoč poševen steber predrobnega prahu, da ga je odnesel široko iz puščave, svedoči njegova kakor opeka rudeča barva. Inače se ni migljaj ne opazi, izimši morebiti let jastreba, krožečega gori vrh obnebja ter kažočega od daleč svoj plen, kateri je teža tega zlonosnega vzdušja potrla. Ni glaska ni čuti, izimši morebiti ostri in žatobni krik razbojnih ži-valij, katere podi divji nagon in misel, da se bliža konec sveta, da tuleč zahtevajo za Be ostanke bitij, namenjenih njim. Celo človek se udaje kljubu svojej moralnej sili tej oblasti, proti katerej še nikoli ni izkušal svojih močij. Ponosno inu čelo se nagiblje proti zemlji, udje mu slabe ter omahujo; brez poguma in moči pade in pričakuje v neokrepnej med-lobi, da ga nežnejši vzduh vzdrami, razbudi mu duha, ogreje mu kri ter oživi prirodo.
(Dalje prih.)
a) Za 1. 1886 Se drugo, toda S*/, ne presegajočo priklado na neposredne davke z izvanrednim nakladom vred naložiti ter zaradi pobiranja potrebno ukreniti, dalje temu cestnemu odboru v isti namen za zdaj
b) zagotoviti podporo iz deželnega zaklada v znesku 200 gld. ter po napredku stavbe izplačevati.
3. Nova cesta od Grosuplja na Krko ostane do tja, ko se bode tukajšne cestne zadeve, kolikor se tiče javnih neeraričnih cest in potov, z novim cestnim zakonom konečno uredile in se bo uvrštenje te ceste zvršilo, kakor doslej v neposreduji oskrbi deželnega odbora, kateri se pooblašča, da ■ do tične stroške po dosedanjem načinu plačuje iz deželnega zaklada.
Predlogi se vsprejmo. (Konec prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 19. januvarja.
Državni zbor je sklican na 28. t. m., da
nadaljuje svoje zborovanje. V februvarji se že začne budgetna debata, ki bode letos jako burna. Ne le, da bodo slovanski poslauci zahtevali uresničenje jednakopravnnsti, temveč tudi Nemci bodo prišli s svojimi rekriminacijami. Knotz in tovariši bodo zopet v državnem zboru se pritoževali o upravi na Češkem, ker v češkem deželnem zboru neso mogli vsega povedati, kar bi bili radi.
Še bolj kakor pri nas, prezira se narodna jednakopravnost na Ogernkein. Tako pišejo slovaške .Narodnie Novinv", da je okrajni sodeč v Maroškem okraji ukazal, da mora prebivalstvo tega okraja od Novega leta sem k svojim ulogam pri-kladati Je madjarske priloge, ali pa vsaj ina-djarske prevode prilog, ker sicer se na nje ne bode oziralo. In vendar določuje član 44. zakona z leta 1868, da se vsak sme pri okrajnem sodišči posluževati onega jezika, kateri se govori, kje do-tičnik biva, in da sodeč mora v tem jeziku zasliša-vati stranke, strankam razlagati važnejše dokumente, ali jih celo prevajati, ako so pisani v kakem jeziku, katerega stranka ne razume. V vsem zakonu se prav nič ne omenja, da bi okrajno sodišče smelo zavračati nemadjarske uloge ali pa zahtevati madjarske prevode nemadjarskih prilog. Omenjeni okraj je pa slovašk Še celo v okrajnem imeniku, kateri je izdal ministerijalni tajnik Kollerfv v kraljevi ogerski pisarni za statistiko v 1875 letu, stoji: „Marot ima 2125 slovaških prebivalcev in nobenih drugih". Razumljivo je samo po sebi, da so zadolž niče in drugi taki dokumenti, kateri se prilagajo tožbam, pisani v slovaščini, katero vsakdo razume. In vsi ti papirji morejo se le tedaj prilagati, ako se jim pridene madjarski prevod. In kaj bode posledica tega? Prevod, ne pa izvirnik, bode podlaga razsodbi, in vsled tega more navstati nevarnost, da obsodba ne bode pravična. To je prav tako, kakor bi se s takimi naredbarai hotelo reči Slovakom: Ti jednakopravni Nemadjar imaš pravico, da ne razumeš naših sodišč in njih izrekov, kajti zato so notarji in eksekutor; ako pa hočeš, da se bode oziralo na tvoje zasebne slovaške dokumente, vzemi svoj ne baš preveč rejeni denarni mošnjiček ter preskrbi si za drag denar madjarski prevod; madjar-sko-patrijotičnih pisačev ti ne manjka. To gotovo ni vesela jednakopravnost. „Narodnie Noviny* še pristavljajo, da so pričakovale, da bode kateri izmej šestdesetih poslancev, kateri so slovaškim volilcem ob svojem času obljubili, da se bodo vestno potegovali za njih pravice in interese, povzdignil svoj glas in opozoril vlado, kako postopa Maroški okrajni sodeč, toda vsi so molčali. Tako molče" vsi oni, ki sicer vpijejo, da jim je blagor slovaškega naroda pri srci.
Vitanje države.
V kratkem bode več bolgarskih častnikov, kateri so se odlikovali v poslednji vojni, evanzovalo. Kapitan Petrov, ki je še le 25 let star, in je pokazal nenavadno vojaško nadarjenost, imenovan bode polkovnikom ter načelnikom generalnega štaba, kapitan Panov, ki je izvrsten topniški častnik, bode tudi imenovan polkovnikom in se mu bodo izročili posli brigadnega generala. Več druzih kapitanov bode imenovanih za majorje in podpolkovnike. Nadalje je knez podelil 1 zlato in 100 srebernih svetinj. Zlato svetinjo dobil je nek mohamedansk Vzhodnorumelijec. 13 mohamedancev je pa dobilo srebrne svetinje.
Ne le, da je Srbija odklonila zahtevo vlastij, da bi demobilizovala, sklicala je zopet celo drugo rezervo na 12. januarja po pravoslavnem koledarji. Kakor se poroča, se bodo vojaki takoj odposlali v Niš in se bode zaradi prevažanja vojakov zopet za nekaj dnij ustavil privatni promet. Sklicanje druge rezerve vzbudilo je veliko nevoljo mej narodom, kateri želi miru.
Turčija in Bolgarija se še nikakor neata sporazumeli zastran Vzhodne Rumelije. Knez Aleksander odločno zahteva, da se Vzhodna Rumelija mora popolnem zjediniti z Bolgarijo v vojaškem in administrativnem oziru. Sultan pa še seduj toliko ne mara privoliti.
Kakor .Przeglond" poroča, pisal je nemški cesar rit^kemn carju piamo, v katerem ga prosi varstva nemškim naseljencem v Rusiji, h kratu ga tudi nagovarja k spravi z bolgarskim knezom. To pismo je carju izročil grof Adlerberg.
Ruski veleposlanik Nelidov izročil je turAkeJ vladi noto, da mora hitro izvesti član 61. Berolinske pogodbe, ki govori o reformah v Armeniji. Ta nota je vzbudila veliko nevoljo v Carigradu, kjer že tako prav ne zaupajo Rusiji. Govori se, da se po Armeniji razširjajo knjižure, ki narod ščujejo k ustaji. Turška vlada se mora bati, da ne bukne vsak čas ustanek v Armeniji, zlasti sedaj, ko se je že Rusija potegnila za Armence To bi utegnilo pospešiti le razpad turške države. Najbrž bi Rusija se tudi z vojno silo potegnila za Armence, ako bi Turčija ne hotela ali ne mogla izvesti omenjenega člana Berolinske pogodbe.. Zategadelj pa Turčija nadaljuje oboroževanje. Sklicala je 100 batalijonov redifov, naročila več topov in konj. Sultan se pogostem posvetuje z maršali, v pomorskem ministerstvu pa imajo vsak dan admirali posvetovanja. Vse to kaže, da v Carigradu ne verjamejo, da bi se sedanje zmešnjave v orijentu mirno poravnale.
dirki so jako nevoljni na Anglijo. Pričakovali so namreč, da  bode  Anglija  podpirala njih težnje, a sedaj se angleška vlada kaže odločno nasprotno proti Grkom. Finančno stanje na Grškem je jako slabo, tako slabo, da sejo angleškemu poslaniku   v  Atenah  sir  Horace  Rumboldu potrebno zdelo opozoriti Angleže, kateri imajo grške papirje, da se Grška bliža državnemu bankerotu. Izdelal je namreč o tem obširno poročilo, katero se je potem objavilo po angleških listih.   S tem je pa Grkom silno škodoval, vzlic vsemu prizadevanju sedaj vlada ne more dobiti dosti denarja na posodo.   — Ako Grška ne bode demobiiizovala, so nekda Turki odločno sklenili, da takoj  začno vojevanje.   V Cari-i gradu so se Že naveličali čakanja.  — Grško bode i jako oviralo v vojevanji  to, da bodo Francija, An-j glija in Italija  ueutralizovale Sredozemsko morje, ko bi se začela vojna. Dnsedaj so Grki upali s svo-! jim; ladijami mnogo škodovati Turč'ji, sedaj pa no i bodo mogli bojevati se po morji.   To bode grško ' vojevitost gotovo precej  pomanjšalo. — Zastopni-j kom velevlastij  naznanila je grška vlada, da po ; njenih mislih sed?j demobilizacija ni mogoča. Ako j je pa kralj druzih misli j.  bode pa vlada odstopila.
Kakor je znano, je nemftkl cesar v prestol-| nem govoru, s katerim  je otvoril pruski deželni ; zbor, izjavil se, da bode  vlada zboru predložila predloge, kako bi se obvaroval nemški element v j vzhodnih provincijali proti poljskemu natisku Ka-! kor čujemo, misli vlada nakupiti  več kmetskih posestev na Poznanjskem,  da jih bode izročila nemškim kmetom, kateri jih bodo polagoma v več letih 1 državi plačali. Na ta način mislijo pruski državniki i najhitreje ponemčiti to pokrajino   Vlada bode od deželnega zbora v ta namen zahtevala več mili-■ jonov.
Dopisi.
Iz Spodnje Šiftke 18. januarja. [Izv. dop.] Včeraj popoludne ustanovila se je poddružnica svetega Cirila in Metoda za županiji Gorenja in Dolenja Šiška. V sobi Šišenske čitalnice zbralo se je nad 20 že oglašenih društvenikov in ob pol 3. uri otvoril je g. Franjo Ravnikar zborovanje z daljšim, stvarnim in patrljotično navdihnjenim nagovorom. Omenivši blagovestnikov, katera sta Slovane pisati učila in jih 'tako opravičila in ohrabrila k boju za obstanek in napredek, sklenil je svoj lepi navduševalni govor — s slavo in živijo! na presvetlega cesarja, kateremu moramo biti in smo hvaležni Slovenci za pravice, da smemo in moremo razvijati se in napredovati.
Čital je potem gosp. Anton Knez društvena pravila, koje so navzoči društveniki brez ugovora odobrili, ter so tudi jednoglasno izvolili v začasni odbor poddružnice: gg. Frana Ravnikarja prvomest-nikom, Frana Drenika prvosed. namestnikom, Anton Kneza zapisnikarjem, Frana Bizjana zapisn. namestnikom, Ivana Suvo blagajnikom, Frana Adamiča blagajn, namestnikom.
Pred koncem zbora poudarja g. Fr. Dr eni k važnost ustanovljene poddružnici, rekoč, da je za spomin tisočletnice sv. blagovestnikov najprimerneje, da snujemo poddružuice društva sv. Cirila in Metoda. Tako se kažemo Slovenci hvaležne za nauke, katere sta slavna moža pred več nego tisoč leti Slovanom dajala, ter zidamo trdnjavice za varstvo narodne ideje v korenini. Naj bi torej vsak po vsej moči v krogu svojih znancev vabil k pristopu.
K sklepu zahvalil seje prvomestnik gosp. Fr. Ravnikar posebno g. Anton Knezu, kateri je največ storil za to, da je v okolici Ljubljane prva poddružnica sv. Cirila in Metoda nastala v „Šiški", ter dostavil, da hoče v sosednem Št. Vidu osobno poizvedeti, ^nameravajo li lastno poddružnico za Št. Vidško faro osnovati ali žele pristopiti k poddruž-
nici v Šiški, ter da hoče potem nemudoma predložiti pravila visoki vladi v potrjenje, upajoč, da novo. društvo ne bode zadelo na ovire, o kakeršnih se čeatokrat bero tožbe.
Iz Planin« 17. januarja. [Izv. dop.j Kakor je že iz vabila znano, ki je bilo v SI. Nar. objavljeno, napravili so Rakovski fantje dne 17. januarja t. 1. plesni venček, ki je izpal v Čast fantom vrlo dobro. Gosp. Đ. Tomšič pripustil je komiteju svoje lepo dvorano na razpolaganje. Okolu 8. ure začeli so gostje, kljubu sneženemu vremenu v tako obilnem številu prihajati, da so bile vse dvorane natlačene z gosti. Cerkničanji, Postojinčanji, Planinci, Lo-gatčani bili so dobro zastopani, domačih gostov pa je bilo nenavadno veliko. Ob 9. uri prične dobro ubrani quintet prvo raazurko in mladi svet jel se = je zibati v zelo okusno okrašeni dvorani. Prvo cvet vorko plesalo je 30 parov. Vendar je treba ravno pri tem plesu nekaj opomniti. Naj bo dovoljeno privatno mnenje izreči, n»mreč, čvetvorka naj bi se rajše opustila, kakor pa da bi se plesala na Rakeku. Ta zelo lopi in umetni ples potrebuje it> urjenih plesalcev, še bolj pa dobro vajenega voditelja. Ako ni aranžer vešč kadrilje, zastonj je trud, da bi se lepo in gladko izpeljala. Jedna figura napačno začeta, napravi zmešnjavo in navadno je potem s čvetvorko pri kraji. Prav fino pa bil je ko-tiljon z zelo primernimi šalami prirejen; napravil je mnogo smeha in veselja plesalcem, kakor gledalcem. Mej plesnimi točkami zapeli so nam pevci par prav dobro ubranih narodnih pesmij. Jed in pijača, kakor postrežba bila je prav povoljna. Se bomo li ta predpu.it še kdaj na Rakeku sukali?
Ž .... e
Domače stvari.
— (V denašnji seji deželnega zbora kranjskega) vsprejel se je za davkoplačevalce jako važen predlog, ki se glasi: »Deželnemu odboru se nalaga ter se pooblaščuje, da s c kr. vlado pte* drugačenje dogovora z dne 29. aprila 1876 (zakon z dne 8. majnika 1876 drž. zak. št. 72) glede končnega uravnan j a mi nima priklade na neposredne davke za zemljiščno-odvezni zaklad tako pogodi in sklene, da se oni s 15°/0 na polni predpis vseh neposrednih davkov pri obveljanji določbe ustanovi, da ostane tudi v prihodnje prednica-čenje  tega  minima  odvisno od slučajne spreme-
I nitve splošnih merodajnih dačnih postavkov. — ! Deželnemu odboru se na to nalaga ter se poobltt-1 ščuje, da zadobi pritrjenje visokega državnega za-I stopstva in Najvišjo sankcijo za to skleneno pri-! klado za neposredni davek." Poslanec Luckman je j predlog stvarno in izvrstno podpiral isto tako poroče-{ valeč dr. Mosche. Vlada je zahtevala 20°/0- Potem j s*1 je rešila dolga vrsta prošenj. Poročilo upravnega j odseka o občinskem redu in volilnem redu za stolno j deželno mesto Ljubljana se je danes razdelilo. Po-| ročevalec je poslanec dr. Papež. V jutršnji seji se bode mej poznejšimi točkami obravnavalo.
— (Slovensko delavsko pevsko društvo „Slave c") izvolilo je v včerajšnjem občnem zboru g. J. Medena svojim častnim članom. Natančneje poročilo priobčimo jutri.
— (Ustanoviteljem podružnic družbe sv. Cirila in Metoda na spodnjem Štajerskem) naznanja odbor podružnice v Celji, da je z veseljem pripravljen, jim pri ustanovitvi podružnic pomagati s Bvetom, ulogami, pravili itd. Obračajo naj se na načelnika Celjske podružnice g. dr. Jos. Vrečka, ali njenega tajnika g. drd. Ivana Dečka, oba odvetniška kandidata v Celji pri g. dr. J. Sernci.
— (Železnica Ljubljana-Kamnik.) Predlogi, ki so se zastran te železnice v zadnji seji deželnega zbora kranjskega vsprejeli so sledeči: 1. „Kranjska dežela zagotavlja za gradnjo lokalne železnice od Ljubljanske postaje casarjevič Rudolfa fove železnice v Kamnik z dovlačnico k ondotni erarni praharni donesek za petdeset tisoč (50 0O0) goldinarjev avstr. veljave v notah. 2. S tem doneskom udeležila se bode dežela pri dobavi glavnice, namenjene za gradnjo navedene lokalne železnice s tem, da prevzame za 50.000 gld. avstr. velj. v notah glavinskih delnic delničarske družbe, katera se osnuje za to lokalno železnico. Ta udeležba je odvisna od pogoja, da bodoči koncesijonar dobavo ostale od državnega zaklada in od dežele nepokrite glavnice zagotovi v znesku, ki ga določi državna uprava, z izdatbo prioritetnih in glavinskih delnic družbe, katera se ima osnovati na ta način,
cfa prevzame bodoči konceaijonar poroštvo za to in glede izhajanja z glavnico, ki jo določi državna uprava za. gradnjo. 3. Dividenda, katera pristoji prioritetnim delnicam, ki se izdado, ne sme se, predno nastane gl,» vinskim delnicam pravica do prejemanja dividende, izmeriti više nego s pet odstotki. Glavinske delnice, ki jih dežela prevzame, morajo uživati jednake pravice, kakor one, ki jih prevzame država in kakor glavinske-delnice delničarska družbe, katera se osnuje. 4. Uplačila za glavinske delnice, ki jih prevzame dežela, naj se zvrše v dveh letnih zneskih, ki se začneta od leta 1887. dalje, v onih rokih, katere določi državna uprava za uplačevanje glavinskih delnic, ki jih prevzame država. 1'rvi uplačilni obrok naj se nikakor ne uplača prej, dokler se do celega ne izkaže, da je uplačana in uporabljena še ostala glavnica za gradnjo, katere nima poki iti ne državni zakh?d in ne dežela, ter da je omenjena lokalna železnica po določilih koncesije dodelana in javnemu prometu izročena. 5. Deželnemu odboru se naroča, da stavi v prihodnjem letu deželnemu zboru primerne nasvete, kako bode preskrbeti skleneni donesek.**
— (»Dieses Slovenische ist so ordi-niir!" ) Prijateljica našemu listu nam piše; Da nam naši zlobni protivniki na pot našega narodnega napora povsodi sipljejo trnje in osat, je žalibože žalostna istina, a da surove politične napade tira celo slabotna ženska v cerkev, hišo božjo, kjer ne bi smelo biti prostora politiki, je pač neodpustljivo in grozno. Preteklo nedeljo bila sem pri popoludanski službi božji v frančiškanski cerkvi. Kar se pririneta v cerkev skozi obilo množico vernikov dve gosposko opravljeni gospe s pajčalonom na obrazi, postojita in kakih pet minut, vlečeta na uho slovenske litanije. Mili glasovi našega jezika jima užgo toliko mržno, da se takoj kakor besni zopet rineta skozi veliko gnječo venkaj. Mej odhodom pa izusti jedna precej glasno: Dieses Slovenische ist so o r d i n a r !" Občinstvo se je nejevoljno spogledovalo nad toli surovo kritiko in nespodobnim vedenjem gospij. ki se hote prištevati naobraženim krogom. Za tako obnašanje je najboljša kritika Greuterjev: Pf ..!
— (Vabilo) k občnemu zboru društva »Edinost" v Središči, ki bode v nedeljo 24. januvarija 1886 ob 6. uri zvečer v društveni sobi v Središči. Dnevni red: 1. Poročilo društvenega vodstva o društvenem delovanji in stanji.   2. Polaganje računov.
3. Volitev: a) treh pregledovalcev; b) predsednika; c) šestih odbornikov. 4. Predlogi. 5. Uplačevanje društ-venine.
— (Vabilo k veselici), katero prirede Idrijski fantje dne 24. t. m. v dvorani gosp. F. Di-diča. Spored. I. 1. Benjam. Ipavec: „Slovenec sem", moški zbor. 2. Schubert: „Podoknica-4, Fltigelhorn-solo. 3. B. Ipavec: „Cuj ostra borja", mešan zbor.
4. J. Strauss: »Pert kraljice", Potpourri. 5. Loterija. II. Ples. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopnina 20 kr. za osebo. — Za družino 40 kr. Čisti dohodek je namenjen revni Šolski mladini. Radodarnost i 8e ne stavijo meje.
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
Dunaj 19. januvarja. Deželne sodnije svetniki: Ledenig iz Ljubljane, Wellspacher iz Gradca, dr. Heiss iz Celovca imenovani so nadsodnijskimi svetniki v Gradci; svetnik nadsodnije Graške dr. Leitmaier imenovan je državnim nadpravnikom v Gradci in državni pravd-nik Gerdešič v Rudolfovem nadsodnijskim svetnikom v Ljubljani.
Dunaj 19. januvarja. „Wiener Zeitung" objavlja imenovanje deželne sodnije svetnika Ledeniga v Ljubljani nadsodnije svetnikom v Gradci in državnega pravdnika v Rudolfovem Gerdešiča nadsodnije svćtnikom v Ljubljani. — Cesar imenoval je profesorja na gimnaziji v Terezijanišči P. Riedla deželnim šolskim nadzornikom za Moravsko.
Praga 1 9. januvarja. V deželnem zboru govorili so še VViedersperg in generalni govornik Russ in C lam Martinic. Ob 11. uri konec seje. Nadaljevanje danes.
Praga 18. januarja. Deželni zbor pričel je danes'debato o predlogu Plenerjevem in Tro-janovem. Poročevalec Faček pridržal si je besedo po končani debati. Govorili so: Plener kot poročevalec manjšiDe, Schmevkal, Matuš, Scharschmidt,  grof PaJffv,  Bareuther, Gregr,
Knotz. Potem se je seja pretrgala. Početkom večerne seje izjavil je namestnik najodločneje, da v zadevi nemškega „schulvereina" ni izdal nobene okrožnice, na kar se je debata nadaljevala.
Solnograd 19. januarja. Deželni zbor zaključil se je danes s trikratnimi „hoch" -klici na cesarja.
Atene 10. januarja. Grška izročila je noto, v kateri odklanja razoroženje, ker po dogodkih v Plovdivu navstala vprašanja še neso povoljno rešena.
Pariz 19. januarja. Princ Napoleon hudo obolel.
Pariz 18. januarja. Umrl je slikar Paul Jacques Baudrv (ki je napravil slike za Veliko opero) v 58. letu.
Poslano.
Slavnim županstvom: v Borovnici, na Vrhniki, v Dolenjem in Gorenjem Logatci, v Planini, v Postojim in v Cerknici!
Usojam se podpisani s tega mesta naznanjati, da je slavno glavno ravnateljstvo južne železnice povsem ustreglo prošnji, katero sem tukaj v Vašem imenu zastopal, da bi se mej Postojino in Ljubljano dopolnila vožnja prilika za osobe.
S 1. dnem februvarja meseca bode vlak št. 1 19 od postaje Št. Peter pa do Ljubljane vozil tudi osobe. Vožnji red tega vlaka je naslednji:
Št. Peter . . . odhod ob 3. uri 5 min. zjutraj. Prestranek.   .   . „  3.  „   24 „
Postojina   .   . „   3.  „   53    „ ,
Rakek .... „ „ 4. „ 28 „ Logatec.   ... „   5. „   12 „
Borovnica ...      „     „  6. „   16 „ Ljubljana  .   .   .   dohod „  7. „   17    , „
Voznina bode tista, kakor pri mešanem vlaku, a izdajale se bodo tudi tour- in retour-voznice po znižani ceni, kakeršne so že uvedene v relacijah Št. Peter-Lj ubijana.
Pripomnim naj še, da je našo prošnjo podpirala tudi si. trgovska in obrtna zbornica v Ljubljani in sicer brez odloga po postrežljivosti njenega tajnika, gosp. ces. svetn ka J. Murnika.
Slavnemu glavnemu ravnateljstvu, oziroma obratnemu odboru južne železnice pa gre častno priznanje, da je z nesebičnim ozirom na potrebe dotičnih naših krajev blagovolilo tako ugodno rešiti našo prošnjo!
Na Dunaji, 17. januvarja 1886.
Drd. Danilo Majaron.
prinaša v 2. številki sledeče: Prekmurska pošta. Pesen. Zložil S. Gregorčič. — Nekdaj—sedaj. Pesen. Zložil Fr. Gestrin. — Janez Solnce. Zgodovinska novela. Spisal dr. Ivan Tavčar. (Dalje.) — Srcu. Pesen. Zložila Zorislava. — V prvotnost nazaj .. . Fantazija. Spisal Danilo. — Glasbeni pogovori. Piše Lucila Podgoruikova. I. — Hrvaški spomini. Spisal J, Trdina. (Dalje.) — Umstvene razmere v Iztučni Rumeliji. Priobčil Anton Bezen-Šek. — O naši politični reorganizaciji II. — Naše slike. Ubežniki. Slovenec iz tržaške okolice. — Pogled po slovanskem svetu. Slovenske dežele. Ostali slovanski svet. — „Slovan" velja za celo leto 4 gld. 60 kr., za polu leta 2 gld. 30 kr. in za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Mnogoletna opazovanja. Proti slabosti želodca in pomanjkanju slasti do jedij, sploh pri vseh želodčnih boleznih se pristni Moli-ovi „ Sci dl itz-praški" zelo odlikujejo od druzih sredstev, s svojim prebavljenje poape-šujočitn in želodec okrepčujoeini uplivom. Cena škateljici 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja, jih vsak dan A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vadno izrecno Moli-ove preparate z njega varstveno znamko in podpisom. 3(20 — 1)
Poslano.
Vsakdo more biti zdrav in doaeči visoko starost, ako skrbi za svoje telo. Največ bolezni izvira iz krvi, tedaj je dolžnost alednjega, na to obračati največo pozornost. Naš m preiBkavanjem in dolgoletnim Bkušnjam se je posrečilo izumiti taka sredstva, kutca hitro in brez zlih nasledkov čistijo kri, krepe njen pravi tok. Naša zdravilna metoda je priznana in je že bila večkrat odlikovana z redi in zlatimi kolajnami. Ozdravljamo z vspehom bolezni, ki izvirajo iz eprideue krvi (brez živega »rebra), žalostne UKsIedke skrivnih navad, nadalje alabotno »tanje., kožne bolezni; no tako zatitaraue rane, grlute, Izpadanje las, trganje in revuiatizem, vse žeaMke bolezni. Trakuljo odstranimo po posebnej metodi, celo pri otrocih v mulo urah. Kllove ozdravimo na racijonalni način z našimi po novejših metodah napravljenimi pasovi zu kilove, sicer počaai uli gotovo. Prosimo pošiljati zaupna pisma z obširnim popisom bolezni s poštno znamko za odgovor. (709—b)
Privatna klinika „Freisal" v Soinogradu (Avstrija).
Tuf Cl:
18. januvarja.
Pri Hlonm Rmneli iz Trata. —Bachrich z Dnnaja. — VValmarin iz Trsta.
Pri SI*»1?«I» Grof Zichy, Schwank z Dunaja. — Resel iz Gradca. — Horowits, Hoffinan z Dunaja.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Ve-trovi	Nehr>
IS. jan.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	72H-69 mm. 723 69 mm. 721'65 mm.	— 60" C — 1 4 T — 2-6° G	sl. svz. si. svz. sl. svz.	obl. ohl. 1 obl.
Mo-krina v
mm.
1-40 mm. snega in dežja.
Srednja temperatura — 3'3", za 1-3' pod normalom.
•O-diasLjslsia, borza
dne 19. januvarja t. i (Izvirno tclegrafično poročilo)
Papirna renta.........
Srebrna renta .........
Zlata renta..........
5°/0 marčna renta........
			kr
84	n	30	
111	n	80	„
101		40	
870	m		
296		75	„
126	-■	26	
10	rr	_	
6		91	
61	!	90	
123	9	—	t
170		40	a
100		85	0
92	ti	70	
104		—	_
117		—	r
12«	*	"0	n
11H		—	
10".		80	>
178		—	v
Vi	„ ►	40	B
109		80	t
199		BO	»
Kreditne akcije...... . .
London ....
Srebro....... ...
Napol. ... C. kr. cekini ... Nemške marke
40/B državno srečko iz L 1854 250 gld. Državno srečke iz I. 1864 100 gld.
Ogrska zlata renta 4°/„
ff    papirna renta 5°/,, . .
5"., štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava rt>g. srečko 5%, 100 gld.
Zemlj. obč. avstr. 4l/i"/0 zlati zast. listi Prior, oblig. Elizahetinc zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnico Kreditne srečke 100 gld.
Riidoltbve srečke 10 „
Akcije anglo-avstr. banke 120 Tramni\vay-društ. velj. 170 trki. a. v.
Proda »e po nizki veni
Brockhaus Conversations - Lexikon.
Izdaja iz leta 1883. (22—3)
Kje? se izve pri uprav ni št vu n Slovenskega Naroda".
Trgovski pomočnik, slovenskega in nemškega jezika popolnem zmožen, kateri ima 1500 do 20O0 gld. gotovine, vaprejme se za
sodružnika
k firmi, katera se peča z ru/.poišiljatvijo kolonijalnoga in druzega jedilnega blaga in južnega sadja. Več o tem 86 izve pri upravništvu „Slovenskoga Naroda". (26—3)
Klizn Litljatkega trga proda se iz proste roke, oziroma da v najem
mlin s štirimi tečaji in stope z osmimi pahovi
In Jako močno vodno silo.
Če se bodo želelo, pridalo se bode nekaj zemljišč. — Kaj več pove Anton lloth v I^Jui>lj*mi na M v- Petra cesti *t. 84. (16—3)
Emu Lucas Bols,
ustanovljeno leta 1575,
katerih specijalitete:
Curacao-Anisette,
(Curacao-sko auiško žganje)
c. k. dvorni zalagate-Iji, k. nlzozem. dvorni zalagatelji,
Amsterdam,
se  dobi  v prvih prodaj alnicah v deželi. (534-20)
V Vidmu pri Velikih Laiičah na tako zvanem Dobrem poiji iGuteofeld) proda ae pod dobrimi pogoji lopo poseatvo, obstoječe iz hiše s krčmo in pokritim kegljiščem, staoune, hlevov in kletlj, na novo lepo zidane opekarnloe in njiv; to poaestvo proda ao za oko u 10.000 gld., tako, da se polovica plača takoj, drugo pa v obrokih, ali se pa da tudi za 5O0 gld. letalne v najem.
Kupci naj se oglasijo pismeno ali osobno pri gosp. Antonu Drufovku, veleposestniku v Mirni pri Gorioi, ali pa pri pooblaščencu gpnp. Frunu Kor-»evM-iii-ji v Dornberpn pri Gorlol. (30—2)
i i
A so se vselej sijajno osvedočile pri zabaeanjl člo-4 redkega telesa, glavobolu, navalu krvi9 A otrnneiilu udih, skuženeiu želodci« po* " manjkanju slasti do jedij, Jetrnih in obi-4 Mtuik bolesnili. in presegajo v svojem učinku vsa druga v reklamah toliko proslavljana Bredstva. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja jedna škatlja samo 21 kr.; jeden zavoj a 6 škatljami 1 gld. 5 kr. — Manj kot jeden zavoj se s pošto ne razpošilja. — Prodaja (650—12)
„LEKARNA TRNKO CZY"
H§y zraven rotovža v LJubljani. MH Razpošilja se vsak dan po pošti. ■■ r
w-w w wvnr r 'ir v vir v ^ ^"^r
► ►
►
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastniua iu tisk „ No vodne Tiskarne".
1300278143