, Govor slovenskega državuega poslanca dr. Vošnjaka v državnem zboru dne 31. marca. (Po stenografičnem zapisniku.) II. V novejaem času nobeden narodv državi nij tako težkih žrtev prinesel v korist cesarstvu kot slovenski, ker v nobenej deželi mobilizovanje nij bilo tako občno, nego na Kranjskem in Spodnjem Stajerskem. Po približnjej cenitvi je bilo, malo računjeno, črez 30.000 možslovenske narodnosti k orožju poklicanib, mej temi mnogo očetov, tako, da pri najveksej požrtvovalnpsti prebivalstva nij bilo mogoče skrbeti za te uinoge rodbine, ki nijso imele rejnika. Še zdaj se zadržuje veliko atevilo rezervnikov v Boani in Hercegovini, očito, da v veliko akodo njihovim zadevam doma. Edor zahteva takib žrtva, krvavik in denarnib, od lega more se vsaj pri6akovati, da onim, ki donašajo te žrtve, ne bode kratil ujib pravic ter jim vsaj to pustil, kar morejo brezdvonano kot avstrijski državljani zahtevati, namreč rabljenje svojega jezika v šoli in uradu. Zalibog, da je stalo na čelu vladi doalej ministerstvo, ki nikoli nij delalo avstrijske, nego delalo vedno le strankarsko politiko, ki se nij nikdar trudila narodna protivja poprijateljiti, nego nja cel6 poostrila, ter tako gojila boj vseb zoper vse. Ako zdaj premišljam narodno-gospodaratveno delovanje ustavoverne stranke, tako ae pokaže ni6 menj žalostna podoba tu, nego na političnem in narodnem polju. Eer je vlada ob svojem času , da bi aleparstvo s ,,cbabrusom" prikrila, v kar se je celo aodnijatvo zlorabilo, dala na milijone davkovskih goldinarjev razdeliti v podporo na pol faliranim železniškim podjetjem in goljufivim bankam, poatavila je ona temelj za vedno večji primankljej v državnem gospodar8tvu in zakrivila, da se je od leta do letadenarno stanje državi shujšavalo; naruesto da bi se na znižanje državnib stroakov delalo, misli in dela naše finančno vodstvo le na to, kako da bi se uže itak izsusenim davkoplačevalcem mogel še zadnji krajcar vzeti iz žepa, ako pa tega ve6 nij, pa finančni urad rubi in zapravlja njih obleko, govedo in koncem ae vse njih pohiaje. (Dobro! na desnej.) Ali so res tako slepi, da ne vidijo ne-^ varnih posledic, ki morajo državi in 61oveškej družbi vzrasti iz takanega poatopanja finan6ne uprave? Je-li to tako nepomenljiva atvar, ako se na tisoče preje neodvisnih kmetskih rodbin pahne v nemaniatvo ? Gospoda moja! Po vsej pravici straai kužno razairjevanje lihre, odkar se je zakon zoper oderuatvo odpravil, ter se bo6e temu pomagati. Te pijavke naroda kažo lebko na naae finančno vodstro, ki je zahtevalo za najmanjae zaostale davkoTBke dolgove od 2 do 5 krajcarjev kazni, po 5 novcev vaak dan prvega tedna, po 10 novcev vsak dan drugega tedua; naj prera6una kdo zneaek teh obrestij in poskusi tajiti, da takano finančno gospodarstvo nam mora na vaak način dovesti k poginu vse prebivalstvo. Nasitn državnikom na čelu manjka le pre6eato praktičnega pogleda in izpoznanja razmer, kakoršne 80 v reanici, a ne kakoršne 8i jib slikajo pri zelenej mizi. Zato je toliko naredeb, ki so v prak8i pravim potrebam narodovim nasprotne, zato v obče prehitrenje v zakonodaji in osobito slepo posnemanje vaega, kar se je v sosednjej Pruski sklenilo, kar se pak morda tudi tam nij utrdilo, a je naaa vlada uvela, kakordabi semorali mi prej ko mogoče vPrusiji utopiti. (Dobro! Dobro! na deanej.) Najmlajai takšen iz Pruake vzeti zavod so glasoviti davkovski iztirjevalci (Steuer-Exekutoren), katere so oblekli cel6 v prusko uniformo, tako, da Prus, ako v naših planinab vidi te rde6e kapice, mora ae 6udno čutiti domačega pri uas. Ako sem trdil, goapoda moja, da sta vlada in državno zaatopatvo ustvarila take zakone, ki ne morejo ne samo sploane blagosti pospeševati, nego 80 narodno gospodarako stanje naravnost shujšali, potem mi je pokazati le na to, da je uatavoverna stranka odpravila zakone zoper oderuatvo, dajedalasvobodo odvetniatva, uvela obligatno oaemletno šolsko dolžnost na kmetib, odstranila politično dovoljenje za možitev in upeljalaobjektivnopostopanjevtiskovnem zakon u. Na drugej atrani je pa ustavoverna atranka mnogo pregrešila z zanemarjenjem, ker nij tako potrebnega urejenja davkovskega aistema, zboljsanja obrtskega zakona, oziroma odatranitre brezpogojne obrtske svobode, poatave o gozdarstvu, — izvrstno praktičnib vprašanj — reaevala ob času, ko je bila na krmilu. Mi imamo tedaj popolnem prav, ako zavra6amo odgovornost o notranjem državopravnem prepiru in o s 1 a b e m narodnogospodarskem stanju na uatavoverno stranko. Ta je vse zakrivila. Od leta 1861 ima uatavoverna stranka ve6ino v zastopništvih, ter je imela mej V8em tem časom vlado v rokab; to je doba 18 let, v katerej bi ona mogla uže kaj vrlega uvesti. Ali ustavoverna atranka, dokler je bila složna, jemislila samo na ukrepljenje svojega strankarakega stališča, zakrivila slabost Avstrije napram Ogerakej, posebno pri nagodbenih obravnavah, ter je tako toatranakej državnej polovici 5 do 6 milijonov bremena vec naložil a, Mi moramo z delovanjem ustavoverne stranke močno oškodovanemu prebivalstvu prepuatiti, ali bode pri bodoeih volitvah hotelo oaodo svojo dejati ae dragih 6 let v rok6 6ne stranke, koje pogubonosno delovanje v letih njenega gospodarjenja je državo in narode tako rekoc dovelo na rob prepada. (Dobro ! Dobro! na deenej.)