k A ji ŠAL
3 a a
NAŠ
pri Šla I je po	in z njo/ najlepši' me/ee =- Raj v	p ß baladni
.mesece»\ v	'	l	/
ie poajbnc Isp in privlačen pa je zarto&ker je takrat fcvoj
^ rojstni! dano • ■	/	/	/
sj.ovenükeg^ pionirja 9	y
sila svojo /željo0 želi
jo s, ki jo govori in/ti jo' iskre'
| / /
bi #aaka aoiaäeki ,50 od srsÄe potc-6i	Človek oj/' sre
■ ju s itebe j„sa- en©/leto podaljšala t^eje ž^vljeajeI
denka	ra k re d

v/i


■
i
■
i' i
■ -

soda -.i-:ca ho d in - v * solo -de ž: v;;. ov ^ •, L.-, -j jvOe v M--v o m j c Bapx*e , zzX$M vc- r irez,;,
'
;f
\

i.

»de je sre^e-o K a šil so vra žin i k i v so, han.
c bbrili ta svobodo o S rje e
N ^ V g »bCKliv
■
:kain. Krnc'

■. i i*
-a'

/4 s lost na ••
'h
„.ar j ah ta *<e je
S

Nfti

e
A V'
aOK!«„o
o v in V z
Anica Krhs
j/
Mi:


1
SeiLt
Zvhran h&n.ovA


' ;:X
'7-
,VV.
bi>

vdrl" - c. v ik' v našo ponipvir.C'aa b;pa-n za v vobC': ■ a;. : t


v	l '
'
■' ■
a^achl ‘ s c. iLvp£;,!.c ■ a liti ^ ds suzO s tobodm



\; i1
I
. ^bch Lg ..c Aephe kat ULa^Oo' &sni poceni" ^vo\k)ja in.b.iv p;>7
V; ...	1	.	"	A';
;. •:	le > al'^u.,z or.'.eJcoKt;ih evtobuBOBx5 ,^Ä. /
t,	,	:	....	:	. . ...	. „ ,t".	: '	■ • , .-■ Att
A

'^Ar.L
h z.n e Š'o; Ai o A- j " hi. :bil.o täkd>:
n

Ä
A.

oi rad žive) t svobodi*
. • .	. ..	.	.	. r . ; - ■'
■■	'1-.:'•v*;/ ' -, j >, .••‘.gf.f .:.i ti
M
'tt-Š
je £ szwoblAa^ da:. „istfifo' ha bi rpm

»	■V'« -	' .-.:£ k> ■.' ... O e,- ' 'A A i 1.-.Z '-i	' A lv “ "	A--
'‘p..AtSs.^s4:;-g*c
n05:
■ *,/


f ' ' ‘av' lah^e pil
h , -t.	f£\ V, i a v . \. titd ,

t,Jha. ;2\ipen ..,. 1 ■
„A
■
■

L .A"
A'
m
A.A.- A / /	;	v
A ...../ /. :	•, j
11
m
. ■> /
/	f
s .




Z'
■/







:	1	' Z ■	i’	r

,
/


J

I:
•"
- j A: .,i.	-	- -	- ,	,	.. T
,
.
■ '
Mu’; •.	'	-
,„„rr,r■ ■■ 11|■
:




/



'/
./. ■
l .
Z


W

'


./S

1

: •


,z

r / -.„x

7 5' 'Si' 7A..
:


-f) -"
.
\(





'
. V-j| \£0 y /f”’ ?j’i -f'.
.
■	j.y	,, " 7	;
, .

l7 ’


. ■■■ / 'S/


■ :?

.. :"
1

;
cU< ././IZ'3
A ...
5 'f

f/


.

V!;7S77'J -i !l "
'
■ v
'

'‘"Z
1
X:



ro x
. :
E ^	: - ■; ;• v y L y.r t ?. e' 'o sv s b D P v s v>S



3 O ■ b 1	/:
. g & Z g' X- A VSE
-
V-
-
E1 '	'	' '	'	'	'	'
t:l s. ,:'^TejinskVil! activ.x Šentruperta :.n,.n^^gova .'okoJice hvij
*
■


Pre,p z S S,ir- Bex:'ilä bo res p tava- ^.spolnila	poslanstvu * uft
5

-
M
!’<o
't s-
m
.
1
j& g^Si t.Si ena -temeljih seatavtir vašega ,v^x-
"r tn t-T' -do, ta s-e pretaka nepretrgano is roda y roc no*; dokar^ genija .
1 ^Da »is •:.vrerrxk: ' A'lina«. >s ,je Prežihov Vor£r':l prvič ^agiodal U
c-beSnJaie tuko .iäpe.lreblls .iiui„ia>df T.akb.", zra:.eš n t«jiui-» .-.-iorv
ppas -it i "m '■ ! 4 "	1Ä 1 iti ‘ /W
‘ •‘•Oer. jfe sdo^nc-bridkosti tukajšnp;th >.vuai• -r- je ^epi. -»»c	•• -*-* v-
SOVi' ,.	-	1	"
ipi „is ?
prGŠer-nc S::xrnvSijx resiffap.o imsjšrov ;
.
"
a;' grerjixo 1$ ceh starin n«- rtsse.l jeva li v njem - .<- c
iiolenjskx src-ei'cfkriys v r8std: vse. ni,'
„ a/, - sie. p. d--. 'h gotleair:,,ti
kepds S "	' lile
Mi
'
'	' '	' v.	\ ■ .....
:s.:; Vv v. -.	V ol < -na-iai-v - :,s. ■.^s/SSd —wV >). ;p..S

.	i
j iispna^ddkler ■£: ni pokale t hoj as n.aro drv-,; č Ib c e 5 cu in st. . p^raii'Čnbst katore olaynostjaö zoiagOj te 'dni b«us ir:>•• -■ pj-v-L,. .- „
po.hbs nad pričam

’<j f
r,o novi y.si,: csije .in..ost;i
%
d'cl;7,;f, S; ■: an., re Č pclj®-E zgs de vi.ns iii z s bit	tn o s in 4. h. »>*
1.5, Po iim-

-. -
%. So. az? S.irni .li pa/Vihm, v Sent -uperi'! je zrasla mogočna žm-.'-p::
.
u, ■« zvese s Češko arhitekturo poznega 14o stoletja?njena dvoranska ■ •
'°vi
Pa kaže ns povezavo z zelo napredno gorenjsko stavbno skupino druge

Ce l5o stoletja. V 17. stole Lju- srečamo tod slikarske dragotine ene
Po
tie
nsjorigMialnejših umetnikov tega öasa'mojstra HcG0Ge Dobrih sto
^ ^eje so obogatile Veselo goro- in Okrog slike našega največjega ba
imetnika Fortunata Berganta9na Veseli gorš pa so se jim pridruži-8like Valentina Zv.etzingerja in freske škofjeloškega slikarja Antona , ^ 'fca tudi Šentrupert je prispeval svojega umetnika Antona Postla9Či» 8Uke
Ce nas pozdravijo na. svetsh stopnicah na žalostni goriš V 19
sto«

Pletimo v Šentrupertu ha dela "Janeza Wolf a in na žalostni gori na
Janeza Šubica
. Pokrajinska podoba pa je ostala kar malce pozabljena ob strani$le
Tl 1 w _ .	. ' _ . „ » -	v	-i * __   ® ^ 4	T -	TJ-m 4 a 111 Hri 4 i
^ letniki so pris3.uhn.ili domačnoutni pesmi njene zemlje = Prislulinimo
so n iene barve spregovori le-z besedo Prežihovega Vorancas ,9Jasno 8W	.....
^ JVsko ozračje8prežeto s soparo9napolnjeno z Vidnimi snopi sončnih
, vs86 je s težko negibnostjo oklanjolo nad«dolinogpo kateri so-se pre-
V ^6i|e zelenih in tu in tam že nekoliko rumenkastih gozdoVgVinogra-
Ovnikov in stmiščo Rjava »razpokana zemlja je puhtela od žeje in
s^'sda je dišalo po njenem zaspanem»težkem vonjuo Globok»truden čar
^ nad dolino in njenimi prelepimi lokami».o -
^ stojimo pred vrsto slikgki bi rade spregovorile o lepotah te oko-e.


,?8tvsril jih je umetnikov čigar žilah se pretaka dolenjska krio Rod
-~eta izvira namreč iz okoli&e Dolenjskih loplic»dasi se je sam
lifU
v Ljubljani r,kjer se je nato posvetil
_ Pred sedemdesetimi .leti
^ Arhitekture pri prof» Jožetu Plečniku» Vzporedno z arhitekturnim 1 § ga je privabljalo tudi Slikarstvo» v katerem ae je izpopolnjeval i^ijskim bivanjem v Parizu» Po osvoboditvi je prevzel pouk risanja
,;übw
-danski fakulteti za arhitekturo in nekaj časa je poučeval tudi na zg likovno umetnost». Tudi kot slikar se je pomembno uvrstil v
H
.^stnostno življenje in iskal v njem novih poti»predvsem pavse je
kot odličen mojster barve
6eo
bil namig»ki je umetnika napotil na šentruperska polja8<& je z
%
V*M barvami zaživela pokrajina »pretkana z nevidnimi nitmi človeka

^ izkušenj9trpkih spominov»umirajočih pripovedk»trudnega veselja

^ "Jovana' z delom marljivih rok= Kobe je upodobil to pokrajino v ča* Menjavah »v neizčrpnih variantah' zelenine travnikov» gozdov 8.vinO”
|^0*y.ki*ibovisn^6.8 so cvetovi. Človeških domov in pobliski svetišč na 1'"1' j- Slovesno kipi lun a d streh gotski Bvonik v Lientrupe rtu gb®lsdi-čn.a äa:=. .. ^06 v stsrib' vrbah ali v golem drevesu ob mlinu, ki- se je us uav>v. kSjtoi i	kakor kamni ten vzdih-se boči st eri most o Samevajoč «»bp lar p^ed
4°8i _ gričev; samo Ikli mineral lene vode £ hladne e trnje snega „trgajoče sanje i ^ajbče zemlje;ggoščeni kristal škrljevskege gradu na prsih griča kot j, priča preteklosti ^prešerni zagon stolpov- in kupol Vesel© goresza '^Ijeno prižet k šopkom drevesnih krošenj?tiha procesija znamenj na Kal« zdaj je. pokrajina oblit- z umirjeno senčno luč jo 6 zdaj počiva nadv težka volna" oblakov?: Pesem pokrajine se je na,sliki spremenila v bar» L,1-11 zemlja je dobila v njej novo. življenje«
ni ničtaar olspšev.al- resničnost je. dovolj leparcele v svojem m-§tvu; spremeni se v' pravo doživetje; hkrati pa je dovoi,., -bsiadtčna^da v njej zabržaeč ^ s to letno bolečino-, Nič ni herojskega - in vse,
L t)QlnQ poguma» Sem in 'živi m .govori ta zemlja o -Vredna sem umetnikove pus-
porablja-slikar oljnate in temperne barve Drzni ao potegi ja ja
ih
;b‘V
kultivirano nadzorovan.!-,' Slikarjevo oko je hkrati tudi oko tenko
g izu-
*§s arhitekta p ki vnaša, v pokrajino nevidne- kompoBici-jsku mrel-b-'Porazdelitvijo svetlob 'in barvnih .prelivov, ter kontrast.©« dp še ga i z---Reliefno plastičnostx ih globino» Slikar je. tudi. to pot dokazal vir^
. ^ znanjeiM ga dviga med naše najboljše današnje krajinarje, Na svoj , še vključuje v tisto vrsto umetnikov9ki se .začenja z impresionisti , ^etku -našega stoletja in v kateri pozneje srečamo mojstre 8.kot So Fran« ) ^loveOgB®žid¥| Jakae in Se nekateri „ .
r9tayljena dela so plod nekaj mesecev». Vabljivo - je .opazovati iste -kotive .letnih Časov,v različnih- osvetljavah in" raspoloženjih-. Vse je p ^ =-• in vse se spremeni, Xn vse je resnično in domače nam ps» f■ di a«

hi
navzoč..slutijo' v pokrajini človekapki se rojeva in umira z zemljo ^;jc oblikuje, Tu je " na svoji zemlji svoj gospod" . Z njim.pa je .tudi, "^ost (,kajti ta živi iz človeka in za- človeka» Ta zavest vodi tudi čopič 6^hika Kobeta -ih zato .se njegovo delo približuje slehernemu:)ki. x'er^.je V. -^stvo umetnosti in išps v njej potrditev svoje - in naše resničnosti.
Ik
profesor Smilijan Cevi
f
hi


^Ob
.







še nä swetu je ~ 56 v o bo d 8	Sonca Škikjanc
,0d^.iP ka'kX cvetličarki na ji^epše \diši jeveti^in ?fc^^/Veni:
je žiVeti8v svobodi V lepC!
'vQb
& je zame naj.v^je bogVstvo na sxletu»
SlsftkG Vojnovič J dne z;
zanič
,0da^4 .dr&žjX-kot\npi zlate! \ Berharda IkiLOvdk
"bskor soh^e ^kiynas g^e je ,Viam ^da j
1 j ud jXd ri p	d us
siuDv svobodni^ vsega
1	'X...	X
e sjvetlpbo ir/ življenje' Bremka ij/ribar/
:a kc\ je’ bi lo Irucčf vo j /o i n/ke r
woljXven\?dA jb fevo»oda/n^kaO ^el>
t'any Lafirovžek,,
:.ega

mi po ■..'eri v.klanje

^ ^ tbgrl'-M.^partizarTis^^t\
^?2ato mi je 'ze^.dragat-'-
'OdB
^2,	‘življenje
'v';a mi n omeni.:—
Zevrl


moramo
X
t»-'1 največ>r/aaklad>X^eta<
y z
/	//	/ /	/ .	I *
W: je- aytooda to9>dr jeyia myjMnega/otro ne Jbi mc^e! Sivet; „Aas na bi tež
\X
\
X
s
ia mama.
lel br
Z
Božo Kurent
kjhen \t rok Xx z svobodeo . X.
X
^ °dB meni/veliko yZ0!Leni
asm še pčeta in mat«
Lno<
^^adi/Tojne niktojo st ar'-M v in simi tavajo'po Vy|tue liri nas 2m^x/ ' ,	- .V «-, nonr/i 4 n ntig 'ob jamq ...nogi ipa gre
, k v gne-mo' spat eBiS#ma z nami in ne

X
inamine/lepe be sed/»• S vobodp še posebno žel^m vsem'cX iv kom e	X
I .
'kitica grobne
-X
z
; z . , ■










\
\
V
>.
•X
\

^y-fsi

r^"'jte^'7r
c
Wildem
^HZ/ca^rCb' iL'
•^v.?>;coi ^ono-
/ , mUfii.
ryL/u iyiy uj u-v}
iVQ^pf^yU ■; ^
- - -/• - /
jyodo 1/ ■ f uč'^7f&t4}py T v'>
K yptfrvu	*	( s
^ y/dd...g&'diu/(my fydf^u, (tojL-
■ -' ly jirtifcts xxtf /tr^bixU'- X
'4t, f ":.':/X icx //%05- jpjji^j-d/D
in z» //; /' i rJ
Xmri/i
W <m/ ~/p
A

2/btLly nt
l:
2 G O DDV I IN £ Šentrupertu
šolstva
V
| ^©pih Zgodovinskih zapiskov Šentruperta razberemoda je Šentrupert
V1 šolo že leta 1618-v gradu Rakovniko Šola je bila e no ra z redna in na L le izbrancem o 'Šolski obisk tedaj ni bil obvezen iri «udi učitelj
$ samo učitelj. Bil'je tudi organistka svoje delo je prejemal pla-ij ^ denarju in poljskih pridelkih» Poučevali so „razumljivo „le v nemškem L Taka šola je delovala v letu 1777 -tudi v gradu- na Veseli gori pod |Franceta Štularja»- .Leta 1828 je .bilo v šolo vpisaaih .‘.e 1? učen-11 ^ladi Šentruperčani so dobivali prvo učenost v letu 2.835 nad nekda'* ^ežnari jo „ poprej pa s© poučevali tudi v sedanji j? reli ho v.>. hišie Ka ^6<3n'je leto je bilo vpisanih-27 otrok in še ti so obiskovali pouk zelo
%
'"dn©0 Takratna avstrijska oblast ni želela razgledanih „pismeni h Slo

„-ampak zveste o zaostale podanike» Prebujanje narodne zavesti se je
:^al0 pri vpisu otrok v letu 1840,ko' je že 217 učencev obiskovalo- eno-^edr - -	~	- -	-«- - --- •3-

šolor, Taka S^la je ostala vse do leta 1875x> Sele naslednje leto ! razširila v dvorazrednico in 1890» leta v trirazredmco» Ker je Šle-, tiČeneev staipo naraščalo88 je bilo veliko pomanjkanje prostorov-)je
Šentrupert odkupila hišo % velikim zemljiščem in jo leta 1891 pre^ gs šolo g V tem času je bil nadučitelj Anton, Pavšiče Zanimivo jed -q 3° leta X9o2 odprli oddelek za učence goddaljene nad 4_km od šole» Ti f ®tlakovali pouk le trikrat tedensko in so se tako le bolj malo nauči"
' 2ara<3£ velikega pomanjkanja učnih prostorov je bila od le>s 19o6 do ^ ® zopet vzporednica na Veseli gori o Ko pa so našli prostor za vzpored*^ >0 .1» razreda V sedanji Tominčevi hiši g je tu delovala . do i.919o.letao ? 8 tari Jugoslaviji je". leta 1921 trirazredha Ljudska sola postala p e tre z s šestimi učitelji'in ravnateljem Aleksandrom Lunačkom»
^^ilo učencev je še vedno iz,leta v leto naraščalo; odprti so bili no-1 0<*delki'<~ vzporednice« Leta 1935 je bila taka vzporednica tudi v da~ ^dem, poslopju Kmetijske zadruge»
?Uš šole Šentrupert je bil takrat zelo ob širen „s a'j so celo šoloobvez-Otroci> z Velikega Cirnikp hodili v Šentruperto Pa bi tem odoaljeninig ^ovitim krajem šolo približali Bso leta 1938 na Velikem Cimiku zgra«"
^ Šolo „ki je sprejela 73 učencev,-, četudi je 'bilo številčno stanje v 6ke». letu 194o/4l	545 učencev „ki jih je poučevalo le deset učiteljev

l Vo^stvom Tatije Brezovarja o '' ;	■
k spačijo naše doaovine se «je šola znaSla v velikih težavah« Le me.LO 6*jev je bilo-, zato je bil poukne reden $ občasen g z ve.H kima presledki,
8e de... 12 „ 'aprila 1941 pripeljalo a motorji v Šentrupert Jcf Nemcev 8 jih ^ >^4 zaslepljencev z- veseljem pričakalo z zastavo s kljukastim križem.
0r' julija 1941čko so bili pri nas Nemčije bil pouk vršeli prepovedan« i^odom Italijanov se' pouk začel' v materinem jeziku .učenci so delno uporabljati prejšnje učne,, knjige<. V pouk so Itali jani uvedli tudi^ L^janeki jezik,.ki ga je poučeval italijanski učitelj Silvio ..sichere a ; ^8Učnim komisarjem Mariom Besehiggbm sta na šoli Ustanovila -urgani^a-^ "'GILL6' ...vpeljala obvezen rimski .pozdrav.skušala ata ustanovi.ti vadi l®'Uč.no organizacijo 9Vendar .brez vsakega uspeha<.
italijanskega jezika se je' pri javilo le'21 % učenceV?a ta odsto-
Ig ^6. stalno upadal»	'	/ ' 1
italijanska, posadka;zaradi vedno večjega pritiska partizanov 2o0ma.-[, ^42 zapustila Šentrupert in odšla v Mokronog, je pouk it ali jan.» as ga .je-Prenehal.domači učitelji pa ao poučevali le nekatere predmete«
4,)^ Preprečili Nemcem in belogardistom ustanoviti v Šentrupertu vojaško janko8so partizani SN6UB -'"IVana Cankarja” zažgali v noči od 3o0 no-'na- 1 o-, december X943 obe šolio-S .šolama je pogorel ves inventar$iiči“ ^"^Pjižnicedokumentacija o 'Zato se je. šolsko leto 1943/44 pričelo ae^e ^a<3i8220. aprila 1944 „v dveh zasilnih ueilnieaho
,^8a'ni ■ so se borili.» krvaveli .prirejali po vaseh mitinge in navduševali ^ z& $iOV.v Tudi pionirji so sodelovali na teh prireditvah« V šolskem le ^44/45 so učenci seradi> hudih vojnih razmer neredno obiskovali pouk,



Se je začel 19» oktobra,a'bil zaradi mraza in pomanjkanja drv preki-
}jja V januarju.Sabrüarju in marcu«
j® dölgo1 pričakovani 9» maj 1945 =, dan zmage ^osvoboditve Jaii- miru» ^^ji ao okrasili hiše z zelenjem in zastavicami» V svobodni 9a porušeni üj^yini je 438. učencev začelo redni pouk v treh zasilnih učilnicah “ L:ad ^Nrno^pri. Jakiju in v stavbi store občine«
J/' sieja 1947 pa je pod vodstvom Vlada Berce ta prihitelo v Šentrupert 55 /iteljev trebanjskega okraja» P© pozdravnem govoru je tovariš Vlado Berce ^fkiiil.; "lati ja, zasadi prvi krampi” Ravnatelj lati ja Brezovar je zamah-, ^ 8' krampom, tudi ostalih 33 učiteljev je/ zamahnilo -krampe,žasaoAjuj lupa-^ 1 Udarniško delo • za novo .šolo se 'je začelo»
h ^ pa se začenja novo poglavje v zgodovini šolstva, v bentruperta., v tem
£jy drugi e
ravnatelj Bojan Brezovar








-' V '
.
.
.

x/
i.



x

•: ^ t
?


^ ?l8	,-tit.v i8k,V-3tiprooi|:i sao gs6d'a -.naE je pripdwdgväl o $ a’SS KS
™ • §
h;
i'i
.jytrio	. '	■
.1. ■ . '
w ,,teV' je ] xai :-l. pripo7ečl.ovati tovariš Zgonc;•Rsmp 'številčno'ena 5>ajiu.ß ^ ; tiz.-äi • . c n i-.aj -]-3 pri nee 2365 občanovo Vbi ei. prizade7c.^o 5 •■• Dr.i.hodnoe?:i v kreju odprli manjši industrijski obrate S tem' bi

^u. vo.aj mo šlo <1,6 lumpi ailo^ki sa-jsedaj vozi as delb tudi ksv^s) obči;-,
veliko prispevala -tudi gradnja; zögst o
-
b:
2dnj#«ps- še 23 parcele Veliko a.
<' j,. •	i '	^
176d "‘odovoda še skoraj končala 3^^<llEbČ' družbe .-s .j sami, vsega ne bomo, zmogla»
Kmečki' t '.z j na /es-eli'gori in počastili trideseti^ ra;-7c -« t , ‘j’ 2 rt. vrtava daetr . tki h del slikarja prof,- Borisa Kobeta b-,.r trupr.r| %lh Utnih: časih,	;
l'
v:> prosfoteF» liolavie,	'	...	'
,
l^a
m
imalne zedeve ( opozarja
ti- kolturvo dr. airnost kr;-- je: t-er komisije: ?,a izvedbo	Vpe
' ' kopališki odbor» Vse;naloge pa

»1;..'^Ar- tis ti # ki’ so prispevali	delež p da se je n-kdaj izraeLte »&-
W ^ kmeelo področje vsaj-malo režaahniloo
'{it,,
*..z ostalima., (očani si bom prizadevala f da bi de vsi načrti.. KS ure sni
tj".	. x ■ ■ '	'	'	- . -	•	' \	■
'	Zdenka• Jurgličv St. razred.'
■ • čatiovj*1 je poudaril tovariš preddednikt kes
Jk
“•I
h
%
P R E D S E D K I K Ü	SKUPŠČINE
B N j e TOVARIŠU SLAVKU
O B Čl N £ KRŽANU
Prosili predsednika naše ob6ine?jče bi ga lahko obiskaligje naši takoj ustregel® Na obisku v njegovi pisarni sem mu sastavila ne^ ^ašanj®
so načrti trebanjske1 občine za prihodnje obdobje?11 sem vprašala-
_ ---------—
^^■ranje že obstoječih«, S tem bi podvojili vrednost dohodka in zapo-^liko novih delavcev® Če bi nam uspelo izpolniti ta programp bi ob»
^ Predsednik je pričel pripovedovati s"Gre predvsem za izpolnitev pr©-gospodarskega razvoja® Tu velja omeniti'predvsem zgraditev nekate-,^0^ih tovarn j, predvsem tovarne v Račjem selu in na Veliki Loki ter mo-^
[Ui
£2 kroga manj razvitih® Sedaj imamo kot manj razvit^ občina nekatere prednosti ,0a dobimo več sredstev in kredita®M z ^t,6ro področje kaže najhitrejši napredek in v katero področje bo skupijo vložila največ sredstev?M
,^'e5 sredstev bomo vložili v področje gospodarstvavzgoje in izobraže-|^ in stanovanjske izgradnje® Z izgradnjo stanovanj bi nekako privla-/ ljudi z višjo ali visoko izobrazbo 8da bi ostali v občini/'je odgovo--
hoV<	'
Kržan,
<VQ j	•	-
^ P^Žrtujete za prihodnje obdobje v gospodarstvušolstvu in kulturi;
, ^°8Podarstvu- želiiao z izgradnjo tovarn predvsem zaposliti kmete8ki se 0 8 ka,.etijstvom ne morejo ukvarjati8in deiaveeski se sedaj vozijo na
O	'	x
! ^ v druge občine®	1
,0	je naša prva naloga izgradnja šole in otroškega vrtea v Eokro»
^>5oie y Trebnjem,želeli pa bi tudi oddelek pedagoške1 gimnazije® Pri u Pa bi veljalo omeniti nadaljnjo skrb za delo Tabora likovnih sa^ &8tnikov3razvoj amaterske'dejavnosti ter izgradnja vsaj enega kultur«
:«H ao®e."	’
^spQ vlogo pri načrtovanju pa ima predsednik občinske, skupščine?"
! sPaednik predstavlja občine»organizira in vodi njeno dejavnošt„skupaj , ^dsedstvom' načrtujemo delo ter s ode Ib jemo z- IS ter z ostalimi organi Veliko časa pe. vzame'tudi delo. s strankami g saj je odnos delov« ^ ^l°Vek « predsednik 'zelo pomembenel,,,
Kržan je vnet i spolnjevale e nalog svoje funkcije in si zelo pri« ■'{^8 za premik naše občine viz iaostalpstic

.
-





.
'	A ;vvV ;.'v;


■ 1 • : ,

\: *

| t
R E IVA: R O K Z K S
RAE J $ POVEDAL
!fev,

emo se s sekretarjem-občinske konterenee ZKS Tonetom Žiber™

öü najprej zastavili vprašanje;
je vloga ZK po novi ustavi?"
^S.2K se ni spremenila^ker deluje že vseskozi kot idejna vodilna sila, ^ Zdenka pa. je pridobila po 210 seji predsedstva ZKJ in II® konferenci
S^led pa ji je narasel še posebno po obeh kongresih»M


so načrti m prihodnje obdobje?” me je sanimaio» tik ' ’,u^ je ogromno;v sleherni sredini biti kos vsem nalogam» Vsem nalogam
v - x
^ Kos$ker fčasih odpovedo posamezne organizacije» Prav gotovo je osnov» dosledneje uresničevati ustavo» Važna pa je tudi naloga na podr izobraževanjažpi>idobix¥anje kvalitetnih kadrov za pedagoške poklice 8 ^ Pozornost programski usmerjenosti šolstva 8ogromna naloga pa je tudi šola» Hkrati pa bomo tudi utrjevali osnovne organizacije ■■= šte»
--■°dnfevna šola c
in kvalitetno/’ nam je povedale
ho
:»5e
'v
de"$‘° v Pr^hoänost^‘?"
6aiati se za šc? hitrejši razv'oj občine,za načrtnejši razvoj gospodar»

Ik	je vanje političnega sistema, da bi .zaživele- samoupravne interesne
l|JPn
K^Vs®tp pdvedalc
in 'da bi učinkovito delovale vse d ruš b en o '=p o 1 i t i čn e organizacije,
!-et še
^ kaj težav pri delu?"
Uspešnejše delo je premalo kadrovsker dobra 'volja še ni dovolj4»"

t/	zadovoljni s svojim delom?" je bilo moje zadnje vprašanje«
n® more biti nikdar zadovoljen s svojim de lom 8 ker drugače ne bi ^ Noveli ,w je zaključil tovariš Zibe rt»
se,da -bomo le s, skupnimi- napori »resničili' vse načrte»
Miro Brezovar,8a' razred'
n
1 R I PREDSEDNICI O K SZDL TREBNJE
1 tovarišico predsednico @K SZDL Trebnje Ivanko Pavlin smo se pogovarja-i o pomenu najbolj množične organizacije j
Kakšna je vloga SZDL po novi ustavi?"6 nas je najprej zanimalo»
'Ked vojno je OF združevala ljudipki so podpirali boj» Po vojni vlogo GF ^daEjuje SZDL, Velike odgovornosti pa je dobila po novi ustavipsaj zdru» •tije vse politične organizacije/‘nam je razložila prijazna tovarišica Pav linova„
In kakšni so načrti za prihodnje obdobje?"11
SZDL ima številne načrte8saj b© delovala na vseh področjih« Velikokrat
0	delo potekalo po posebnih komisijah» Tudi s mladino bo veliko sodelo-^lagSaj se nekaterih problemov ne da reševati brez nje^posebno v zvezi 'proslavami in pri družbeno-poli ti čnsm izobraževan ju»""
Kakšno je sodelovanje SZDL s terenskimi organizacijami?" t'ajevne konference SZDL bodo pošiljale svoje delegate na sestanke „kjer °do reševali probleme $ G tem pa bodo delegati spet posredovali občanoma" Kekšno je vaše sodelovanje z občani?" smo še vprašali»
Veliko hodiiga na razne sestanke pvendar bi moralo biti sodelovanje z obča-
1	še bolj tesno;,a nam čas tega ne dopušča»"
^li, vas pri delu spremljajo tudi kakšne težave?”"
Kelo veliko se mpram poglabljati v gradivo8tako da je včasih resnično oporno» Pa tudi časa mi primanjkuje/* je dodala» '
Kakšno bo predvsem vaše delo v prihodnosti?91
Predvsem bo potrebno dati SZDL globljo vsebino in uresničevati ustavo»
8i se moramo truditi za izboljšanje sedanjega stanja in za izgradnjo so-UligELa""
Ih vaše zadovoljstvo ob delu?" smo za konec vprašali»
Koje na j več je zadovoljstvo je, če vidim?da se "sooialne razlike zmanjšu-6jo/’ je zaključila tov» Pavlinova0
imam prizadevne ljudi»	Anica Brcapp8» razred

Z
I
M
R L I K O V. N I a T R E B M J E' L,
S A i, (J B A S T JN Ji K O V
i ^	r
W, **	. pa’tiayeäniBa Tabora likovnih sanoeastnikor tov c Janesa Gart
M
\ih
^	* ■ samo ra s trii kov?
j^0 -s ,	o x *;•	‘
' ' 9C:ä koSa -in Mej se je porodila ^amiael?da je w TrebnjeiL Taborili-
ei"
^rcnar ^ odgo mrli; “Pred nekg§ leti je tu živel slikar- Wiktor T-y. -**?<i/k* pripravil dve samostojni razstavi o' Tako smo. prišli «3o esialö -t>a-vtfr slikarje ■ samorastniki nekako povešali in 1968o leta smo ^povabili^sedem samorastnikov is Slovenije in drugih republik«"
^§5 ’Dili že vse razstavijaici?”
k	s© tako Slovenci kot naši bratje is drugi h • republik» ' Zvrsti
; že preko, sto razstavljaleeVj,razstavljalo pa je tudi 21 posames»
'Gia 'j^TVate finančno .pomoč za obstoj in razvijanje?"
^elo uspešne pa je bila naša razstava na Poljskem 1972,'leta,

!sek
^ s■ J® ^^činnka kulturna skupnost9potem prispevki delovnih organi-nekad sredstev.pa' smo dobili od republike«"
°stane kakšno od razstavljenih dbl tudi last Tabora?"
^V, .^sstavljalee pusti galeriji eno delo-," k 'lkšna
ioj(j ^-Sbor z,e 17p ael» Za vrednost pa je težko reči.;toda ugotovili
8 'tema' ua’etSID8ai^ krili vsa finančna sredstva,ki smo jih doslej "11, za Tabor,8'
je.vrednost umetniških del „ki jih ima Tabor?" 'e i&a Tabor že 175
'Ž§ 0e ž medrepubliškim sodelovanjem med 'umetniki - samorastniki?"
'Hi *	>-l,.u je uil B8e «li !„j približati slovenskega slikarja s,amoras ".ii%■
fnz ,,	„x
''^k w ?)v 3ru^ah .republik, Np ' Tabore vabimo ustvarjalce iz vseh repu-;k.ln Vsi se ..povabilu’ radi 'odzovejo« "
14 fcOs načtnii ustvarjanja samorastnikov?"j ŠtikeSa samorastnika je v cebi odkriti;svoj slikarjev,"	;
\ ^ tetf3 organizirate Tabor' - kaj je -to?"
p6i g	sre^Si.!je u-aetnikuy^-ki tukaj ustvarjajo . svoje umetnine
¥
- -
■
urne ve čepi $naü liC,er;;Lb v odg 'sodelovali sami znan:: umetni ki ir
.
hi
R
M

^	: vt ü&et/::dSkA izdelki?'if
j't-3
%i.
■ .
|
I v’d-' J , 'Oi ‘
'iii.
€’p---,diiv. m! Ijtidb^s, :'akc ' amo nekatere trne trti he ' 'pb'8 tfevi. 15 •»>• d g-s-
/

h	s; 3'!0;, fi-:o	Lsnc '•- Leskovec ' E.- m*>,- ' -.e 'ff- |!
.	• "••• ' ■	, ..^ v; • ••• x
"	, ■ •	x	^	i	■
V "	'	'	v :	,	I. ;	-	■	■	.	; 'van '	■'	'
. č, v - '	■
Fti)s '	;:a'. , eto;":" |
•^>8	' r' ■ -awsmm*-.
i

k ...	.	.	.’	. . .	..	/'	*	' * *	«	. i V
<■	(,. ir:, h $81letnico c - 7.'dor'.': - ^
‘J v&y.	1
^ ^ oseb m? f. isni et)f 4'.' .	,
■
^	" - d,.Uk:

, jd h u;"'. 'te •,prireditve ,
j(. .,dk< ..i odkv?. . bde talente v z st p anvo že Ir<* •'*• rgur.:-v-t.U
5
l6Š8
k-aiß. sode 1 ovajaj e Irb-ra, ž kd adui:- jist-verdclvt'

je godovo died iBlInt ^ičbimEda je naM8xndlf?ge.9dfc .ga odkri je&'
■

6
■
.
‘liti .V e.!i'. 'sami bu-iedi Pri zjegöyeE pridadevru-r de lu r- l%:i.8d.a
'
•.' . -ii J'.?	;................ » .. i. ..... . V , .....	.................... * •i/. .»	....--i'	.v ,...,u '•■	'i,-	. r»-• •. r: v: Tl f: <1 S t •. Vi ./•.. ?‘s	;•• •.. ;"••• •'•••
JI'
s^tobra-atti. x > -v velijo 'pri p o mo ge, 1 "k •špu^narsr.jV .n* ;fe' vh;d •’ *
*81.:
ptdsd:
e-<d
> »det. ar. d z -org-i:.! :,aeido Tebe ra likoaniit samorastnik»^ spat to ruk Ur, ^kvltosti o V in..	,
Zdenka J-trgliv v,€f ra urad
IX
B
Al A
1 Z O B H Ä Z E V A E J E O D B A 'S L 1 H
N
M
1.Š
;l0vn
Stefan -Kamin je pire d- leti učil ha naši šoli 5 3darj pa je ravnatelj e Šole; y Trebnje/, in direktor Dgiav.^ke univerze v Irebnject, Popro-
fUi	n
gl.,, naj .nas -kij 'pote o delu na DU o
I - č&es ste že direktor DU v Trabnje?^^ me je Zanimalo«
"iko
tioi
. ‘6te
2dost sem prevzel.od 10 januarja.1975»
^5
oddelke ■ is;®te?"
(3 ■;
Oe • dveletna, delc ^odakti šola.l« ,2oin '5« letnik dopisne - ekonomske
»dh ? N	v	■	„	•	„
'šole ter 6, in -7o razred osnovne šole m odrasle?"mi je odgovoril
, * Br
h . y P to/; to rt
P?-
DU?-
r‘SK
08tori;'sn .zelo. velike težave = Tri učilnice so v baraki „kjer je_ ze lo prostofsXa'idar trenutno :ni'pomoči» V .najesti pa imame tudi pro
fc'M
km
Mkš
^ri: osnovni šoli,
V

ye"j je odziv za šolanje' na DU?'
jbh, '*e .ni ■ bilo veiiko zanimanja 8 zdaj pa je čedalje večje o Posebno se .. m° a.a srednje šole „premajhno pa je za večerno osnovno šolo ?saj smo
kitali, kandidate kar dve leti,?'Prirejamo tudi šfepagBgdsne tečaje '8&m 'Odraslim, tudi v obliki seminarjev*
je zanlar.anJa za srednjo tehnično 'šolo,vendar ji iruamo aamo^v
>,w
‘H»
'0it
ni prostorov in primanjkuje predavateljev«
X :“v slušateljev dokonča šolanje? i ,"al slušat
^ " 6(len ni opravi 1 • še vseh izpitov,pa
äko.
v ju jev i' K'a- delovodski šoli je letos vpisanih 16 slušatelj o v
še ta zaradi daljše odsotnosti« 5tudij zaradi dru-
Romski šoli i je pogostoada slušatelji prekinejo *
{a... ^ razmer 'in se Čez - leto ali ^ več izobražujejo naprej; zelo halo je
kih.
bi popolnona opustili študij«
ipj / "‘‘»Ki.
s slušatelji zad o voljni?”
tl»*
8^ /^Ij-Šimi ljudmi ni težav g,ml a j Si. pa dela-ne vzamejo ■ preveč resn&oki-
,c;« bodo hl DU lažje prišli do ustrezne izobrazbe kot pa na redni
i hOb
Soli 0	-	■	X	'
“kg •	1	: .	/
x ' .«J6 z učiteljskim kadrom?"
"^40
' §8 'primanjkuje.,, Bedno zaposlenih učiteljev nima,-.Oo Honorarno pre =
*6 X.
učitelji a osnovnih šol fen razni, 'inženirjio'"	/ •

ni
P 26: prihodnost?“'	, .
.	'	.	nV •	\	.	..	V	A
t6 Center naj bi bile vključene tudi kulturne ustanove - občinska knji*-
!,CsAulturni doa.ovi.kinee.atografi. la center naj.bi čet nekaj let imel 'llrti	..	V
k 4 ^edae oddelke srednjih sol.
^ ee naša občina racija .potrebuje tudi več izobraženih ljudi.zato so-% «.ledini srednje šole približati» Seveda bomo najprej uvedli oade e
ä Uste poklice 3ki jih bo naša občinamajbolj potreboveiac eio nam manjka prosvetnih'delavcev in bi bilo lepote bi lahko xike l o pedagoške' gimnazije8vendar so pogoji za uresničite« zelo e,180»°
Vam osebno pomeni skrb za DU/“'
veliko zadovoljstvo, če vidim uspeh* Najbolj sem zadovoljen »če lahko pomagamo,kar so v rednem šolanju zamudili,še posebno pa tistim
dokončali osnovne šole/’
^ela bi 9dn bi še načrti čimprej uresničili»saj vem,da je. potrebno veli-k° izobraženih ljudi,da se bo lahko naša občina Se hitreje razvijala,,
Dušanka Hribar,8* razred
'(	X.
)

/
I
Q
2 K A h S S k K k E I I J S K O Z A D R Ü G O
je KBnieaEa 6 kako deluje in kej predstavlja KZ -v naši občini g smo. 'kovinarskega- krožka obiskali direktorja KZ Trebnje to*o Slavka Ne-
ilh -	- " '	............
«1
da nsff; je to podrobneje opijal«
"V	je »kakšen je program razvoja kmetijstva v 'Občini ^ je odgovoril?
ima.iiio srednjeročni prograsio Proizvodnjo nameravamo povečati pri ^	krompirj« od sedem na štirinajst do šestnajst milijonov kilogra-
mleku ©d 325ocö litrov'nä Voodoo litrov?pri kumaricah od 55© na Povečali bomo tudi število zadružnih telet in Knetove' živine$za- , ^ l'kX bomo' še 15 ha-"ribe saj za potrebe tovarne Bana«. Pri nas je najvažneje pHŽiv^Q:rejami predstavlja 7oi dohodka?poljedelstvo pa ostalih 3®%a Us-8	£»8^de '-'na katero se veže tovarna .Dana 8ki odkupuje ribez fhruške j,
^Salive in drugo0 Imamo tudi primerna področja za vinogradništvos moramo za •modernizacijo obdelovanja „naše vino pa je eno najkvali--OfiiN	vin na Dolenjskem®".
je tudi . strojno obdelovanje in dejal; "Tudi na naših kmeti j ah 8 ki 'so ^	hribovske 3 je mogoče strojno obdelovanje o-Ker so stroji zelo ' dra-
^8n'aj bi se v - vsaki vasi ustanovila strojna skupnost9ki nabavi nek stroj k lavo vsem kmetovalcem«"	•
^ ^ Je tudisda je izobraževanje kmečkih gospodarjev in gospodinj osnova
VSQk
kmečki turizem in dodal;; "Predvsem žene imajo' v zadnjem. času vedno
v	^
\ vlogöyker so. možje pretežno v. službi = " %jal je tudi „da so kmetje ^©bro organiziranisda pa ni delovne organizacije - to je organizaci-
Ž
%
k^tOv.:
(jg ^ ^ _ s
^ a^tih zadružnih enotah,večjo skrb bo .treba posvetiti izobraževanju
so nas - še načrti o "Potrebno bo bolj' poglobljene samoupravljanje
‘no
A
^ b
v3skrbeti -za modernizacijo kmetij ter ustvarjati pogoje za kmečki tu-
znali prisluhniti potrebam„bo lahko tudi kmetijstvo uspešno«
Jože Ramovš«,80 razred






nt h

e,>..OL ne
se ne - :ii
5 V c bb dn i..	ž i ve 1 i \^o X i\č e«; A k I e t
x	je’ \rtino1 znWt9 Svobod1
c j ca V.okaA
Klek;., /bi ct
, p,er
eeknj /b-re:
5voboc,
v e
fi-a
,re M vLn
; oveni tOjdasje Dui.-r^da' n e V n l ,i v e čj^s^re č n 8ki . j^Sni k o iKn e ;	i A i z
?š>dca Gregorič ^	't"
ia krvi J Svr/bod'
t ub« ti
’:>Voböda je to
v ho din. v'-xqoi o 8 dKs e ’
sprehž pila k očeij.rvi><L, Har^S^ärSvX'
Äj
't,
s o prelili ....napo Ir v:-. 5: s v°bo c o t; 4ap pa
- il e n. o pr-osiic ., ni Perne
?

atLe r°LU. ii.^ X• v o s o i j c do-
Branko-' P^s-t< /
4/" ' y
i\
?Qb°äa v e P	t. p oiLi^'pp	„.ali .«JL&e\je
' °^d^3e kakor song^id ie.p'cy- slje^aday • pe arekriv/s jo^obin ->at’U.p<;::e.. pa je ^^dnce te^a^ro ka^6r ze/ljst./i ni š votLdn&0
^Vob«
x-i
,/
_/	/	/	i
/.	/	U o M € a Bmzni kB r
°dbXie • ač leoae^/Kivije^pč;, iya.Uca jpšČEt
y°bod8 nem por^fU lepo	j enje/p ra jate /j s t vq j vel i ko je lovni h-
'•i-.	/Menka n^c'	y	7	'	‘ 1
-?iLe PondnE' svoboda ,/se ,k<,r	biti ns/ svetuj kerinke ^SteHč-
O' :V q L jj?	_
vt-;^o je Y8e n&^Be ži^lje-njec '^srinya V rabe
"-ad- Stevilgf h žrtev .bp /brali vsi ivobodb sboot-ovati iri vedno
■Xiubezn jVv srcu govorili o njej» / Dušan k J Hribar
d:^.. -3 e ^Cibods nekaj /ni e.ga, česar Ve ne da kipi ti z denarjec .
‘‘-Pak Vkrvjo vljudio / - ožics Brc ar/
/
/ -
/