Tovariš Englelbjert G a n g 1 je na občnem zboru Učiteljske tiskarne povdaril troje: 1. Učiteljska tiskarna mora postati ne* vtralna gospodarska baza izven notranjih stanovskdh borb. 2. Narodno in državno edinstvo ne mo= re 'biti več izvor stamovske nesloge, ker je to že izvršeno dejstvo in zgodovinski fakt. 3. Načelno moramo stati na stališču, da ne politike v- stanovske organizacije. To so načela, ki jih mora pozdraviti vsak stanovsko zavedcn tovariš in vsaka stanovsko zavedna to.varišica. kcr lahko do« ^edejo do popolnoma novih razmer v na« šem stanu. Rcsnica je da v zadnjem času Učitelj= ska t^skarna ni bila nevtralna, tcmveč je bila bojni kader od knjigarne do uprav* ncga sveta in nadzorstva-. Bojno oporišče pruti ideji stanovskc enotnosti učiteljstva, bojno oporišče akcij, ki so ibile naperjene proti organizaoiji UJU in bojno »porišče proti stališču, ki je označeno v točki 2. in 3. zgoraj. Da jc tako stališčc kvarno vsakemu zdravcmu gospodarskemu načclu je jasno. Resnica je tudi, da Učiteljska tiskarna ni služila nalogam, kakor jih je tov. Gangl označil na občnem zboru kot cilje zadruge, ampak je zaradi nezdravega gospodarstva pozabljala na te naloge in dolžnosti napram učiteljstvu. Danes so razmere take. da jc poverjes ništvo desinteresirano na poslovanju td* skarne in bo ščdtilo samo neodvisnost svoje ©rganizacije ter je pripravljeno na vse kon* sekvence, da varuje idejo enotnosti vsega stanu ter dostojne mctode mcdsebojne na= čelne botfbe, ki ne sme biti v nečast cclemu stanu, kakršna je danes ravno z one strani, ki ima svoje ©porišče v Učiteljski knji< garni. Vse ima vidcz, da se skriva za intcre= som -razkola, za netenjem osebne mržnje in osebnega maščevanja, varstvo osebnih po= zicij. Povdarjanje narodnega in državnega eddnstva kot izvor stanovske nesloge vzbuja danes po izvrf.enih dejstvih, samo sumnjo anacionalnih dementov. Nacionalni pros blem in nacionalno delo je danes v drugem. j Toc?no lopredeljuje ^adnja »Mladlina« tozadevni pokret učiteljstva, ko pravi: »Ta = ko je vsaj v enem delu dnteligence, ki raz= ven duhovnika živi v najožjem stiku z Ijuds stvom, zmagala tista večno zdrava ideja da je narod prvotnejša in trajnejša vrednota kakor katerakoli konkretna država,' da je narod merilo vrednosti države, da je treba izhajati od naroda k državd dn ne narobe ter graditi od spodaj navzgor in ne >od zgo= raj doli narodu ukazovati, kaj da naj bo.« Poverjeništvo je danes v tem pravcu že ipozitivno pokazalo nacionalne naloge in nac'ionalni značaj organdzacdje s tem da or= ganizira delo na reformi šole, kmetijsko na« daljevalnega šolstva, gospodinjskih tečajev, Mladinske Matice za slovensko šolsko deco, opredcljcno izvenšolsko delo ter samoiz* obraževalno akcijo učiteljstva, kot podlago za vse to delo. Spoznanje, da izvršeno dejstvo narod* nega dn državnega edinstva ne more biti več izvor stanovske nesloge, temveč da grc le za utrditev tega edinstva po zgoraj ©zna« čeni poti, je prvi korak k popolni stanovski edinosti slovenskega učiteljstva. To je pa tudi prvi korak k spoznanju, da naj ne vnašamo politike v stanovske >or« ganizacije. Prvi korak je to k depoidtizaciji stanovskih organizacij. da ne bo stan iz* igravan od strank in ne od bankdrjev. Eno= ten nastop stanu v stanovski organizadji b© moč, ki bo lahko klubo^ala marsičemu in ki jo bo moral upoštevati marsikdo in oib vsaki situacijd. Pregazili smo blato preteklosti in treba je, da se ozremo tudi v potrebe bodočnosti. Gornja načeta lahko postanejo baza popolni slogi slovenskega učiteljstva, ako postanejo iz besed dejanja.