Janko Samec    Jesenska
Hej, pa listo Še zupojmo o prečudnem rožnem cvetu, ki za solncem nepokojno šel od domu je po soetu!
Sedem gričeo je preplezal in prebrodil sedem morij: o usaho luknjico podrezal — Solnca ni bilo z obzorij!
Pa od dolgega iskunjtt truden je zaspal hraj poti... '  Noeca črna kakor kanja mu stopila je nasprnii.
RekH boste: »2'a je pruoa! Kaj se je zgodilo cvetu?* —
¦  *                      Ej, pustimo ga naj spaval
¦                          Drugo oam pnoem ob leiu . ..