i Nemčija v zboru zaveznikov Zahodni zavezniki so se držali svoje¬ ga sklepa, da bodi mir z japonsko pod¬ pisan dne 8. septembra. Dva dni pozne¬ je so bili glavni zastopniki Francije, An¬ glije in Združenih držav že zbrani na konferenci v Washintonu: kakor je bila mirovna pogodba z Japonsko sklenjena brez sovjetskih zastopnikov in brez so¬ vjetskega podpisa, tako bodo poslej vsa viseča vprašanja urejevali brez navzoč¬ nosti sovjetskega zunanjega ministra a- li pa njegovega zastopnika. Med glavna vprašanja pa spadata predvsem: uredi¬ tev položaja zahodne nemške republike in pa podelitev posebne državne pogod¬ be Avstriji. Z zahodno nemško repub¬ liko bodo sklenjeni posebni dogovori, z Avstrijo pa bo delo za državno pogod¬ bo težje izvesti, ker je trenotno sovjet¬ ski član komisije njen predsednik in je od njega odvisno, kdaj bo sklical prihod¬ nje zasedanje komisije. V svojem uradnem zaključnem poro¬ čilu pravijo trije zahodni zavezniki, da so se odločili pogajati samo z zahodno republiko, ker je pač že jasno,, da so so¬ vjeti tisti, ki onemogočajo zedinjenje Nemčije.. Kako se naj izdelajo te poseb¬ ne pogodbe med zavezniki in zahodno Nemčijo, pa je bilo v marcu dogovorjeno na konferenci vseh treh zunanjih mini¬ strov že v Bruslju. V Bruslju je bilo zavezniškim komisarjem v Nemčiji na¬ ročeno, da naj se z zahodno nemško vla¬ do dogovore o tem, kako bi še v zahod¬ ni Nemčiji odpravil okupacijski statut in vrnila nemški vladi v zahodni repub¬ liki popolna suverenost in tako bodoča enakost zahodne nemške vlade z vsemi ostalimi evropskimi državami. Zahodni zavezniki so sedaj na konfe¬ renci v Washingtonu ugotovili, da so zavezniški komisarji dobro opravili svo¬ jo nalogo in skupno z zahodno nemško vlado pripravili vse potrebno za odpra¬ vo okupacijskega statuta. Med zahodni¬ mi zavezniki in nemško vlado v Bonnu bodo podpisani posebni dvostranski po¬ godbeni dogovori. Ko bodo ti dogovori podpisani, bo zahodni nemški vladi pri¬ znana vsa suverenost. Kakor v pogodbi z Japonsko, tako morajo zavezniki po¬ skrbeti tudi za varnost zahodnega nem¬ škega ozemlja in v zvezi s tem si za¬ vezniki morejo samo čestitati, da je bi¬ lo na nedavnih vojaških posvetih med zahodnimi zavezniki in nemškimi voja¬ škimi strokovnjaki v Parizu dogovorje¬ no, kako naj nemške oborožene sile so¬ delujejo v celotnem evropskem obram¬ bnem sistemu. Vsi napovedani dogovori med zahod¬ nimi zavezniki in zahodno nemško vla¬ do — tako politični, kakor tudi vojaški .— pa bi naj, po besedah uradnega po¬ ročila ob zaključku konference, bili sklenjeni čim prej in pogosto se napove¬ duje, da naj bi bilo vse to končano že pred božičem. Ko bodo vse to privedli do konca, bodo šli korak dalje in omo¬ gočili, da bo Nemčija pristopila k At¬ lantski obrambni zvezi. V Nemčiji je bil državni kancler dr. Adenauer tisti, ki je prvi zelo navduše¬ no pozdravil sklepe konference v Wa- shingtonu. Tako kakor se napovedujejo bodoči dogovori o nemški suverenosti in o nemški enakopravnosti v okviru ev- j ropske obrambne skupnosti, je zadovolj- j stvo nemškega kanclerja popolnoma ra- ! zumljivo. V San Franciscu je bil sklen¬ jen z Japonsko mir, ki ni bil “maščeva¬ len” ali pa “diktiran.” Komaj je bila pogodba podpisana, je japonska vlada že podpisala z ameriško vlado posebno za¬ vezniško pogodbo: včerajšnja sovražni¬ ka sta končala sovražno razmerje tako, da sta postala zaveznika. V Washingto- nu ponujajo zahodni nemški republiki ne samo zavezništvo ampak popolno vključitev v skupen evropski obrambni sistem. Seveda se tako v Nemčiji, kakor tudi V Franciji oglašajo politiki, ki menijo, da vse ne bo šlo tako lahko in enostav¬ no, kakor so to določili v Washingtonu. General Charles De Gaulle terja, da sme biti Nemčija sprejeta v skupen evrop¬ ski sistem, šele tedaj, kadar se urede vse zadeve med' Francijo in Nemčijo V posebnih direktnih pogajanjih. Vodja socialistične opozicije v Nemčiji dr. Schumacher zahteva, da mora biti Nem¬ čiji vrnjena vsa suverenost pred podpi¬ som vseh dogovorov. Iz vzhodne Nem¬ čije groze člani komunistične vlade, da bodo v zahodni Nemčiji izzvali držav¬ ljansko vojno, ako bi zahodna nemška republika prešla v vojaško zavezništvo z zahodom. Daši je treba računati s težavami in tudi z zamudo, vendar je že tudi treba povdariti predvsem to novost, ki v med¬ narodnih pogajanjih odstranja vmesne člene jn razdobja in ustvarja bloke, ki so tokrat obrambnega značaja. Ko je po¬ ražena Francija po 1. 1815 terjala konec okupacijskega statuta in vrnitev vse suverenosti, ji je bilo to dovoljeno šele po izpolnjeni mirovni pogodbi. Po 1. 1918 je Nemčija morala izpolniti velik del obveznosti iz mirovne pogodbe, pred- no je bila sprejeta v Zvezo narodov. Tokrat pa se za enkrat celo izloča mi¬ rovna pogodba in izdaja najprej vabilo Nemčiji za pristop v Zavezniški blok za¬ hoda. Z Italijo in manjšimi zavezniki Nemčije v drugi svetovni vojni so bile sklenjene mirovne pogodbe z nekateri¬ mi težkimi določbami, v primeru Nemči¬ je pa se more zgoditi, da bo zahodna nemška republika s svojimi oboroženimi Silami kmalu štela več, kakor pa na pr. Italija ali pa še celo kaka bivša odlična članica zahodnega zavezniškega bloka. In čigav uspeh bi bil nazadnje vse to¬ le: v Moskvi so izračunali, da bodo s svojim izzivanjem Združenih držav a- meriško vlado tako izčrpali in razočara¬ li, da bodo Ameriko prisilili v izolacijo in nazadnje v kapitulacijo. Baje je Mo¬ lotov tisti, ki trdi, da bodo počasi Ame- riKan i prepustili Evropo sovjetom. To¬ da sedaj se dogaja ravno nasprotno: 1. 1947 so zadnji ameriški vojaki zapušča¬ li Evropo, sedaj se pa nove ameriške di¬ vizije vračajo v Nemčijo: kontrola ko¬ munistične stranke v Nemčiji se ni tako utrdila, da bi preprečila obrat nemške težke industrije, ki bo sedaj v glavnem poizvajala za oborožitev zahodne Evro¬ pe. Sovjeti so se uračunaii, niso pa še na koncu svojih ukrepov; gotovo pa niso računali, da bodo dosedanji njihovi na¬ stopi pospešili sprejem zahodne Nemči¬ je v blok zahodnih zaveznikov. Razočarani... Ko je Nemčija v letu 1914 sprožila prvo svetovno vojno, so v Franciji trdi¬ li, da bi se to ne bilo zgodilo, ako bi bila Nemčija prepričana, da bo Anglija re¬ snično izpolnila svoje zavezniške dolž¬ nosti do Francije in stopila v vojno. Ko so francoske sile v drugi svetovni vojni morale poleti 1940 kapitulirati,, so fran¬ coski državniki trdili, da bi se to ne bilo zgodilo, ako bi bile Združene države že tedaj stopile na stran Francije in poseg¬ le v vojno. Sedaj pred tretjo svetovno vojno pa je položaj popolnoma druga¬ čen, Anglija in Združene države so glav¬ ne nosilke atlantske obrambne zveze in V Franciji imajo ameriške sile še svoje letalske skupine in nekaj brigad vojske. Nevarnost pa je za Francijo prav tolik¬ šna, kakor je bila 1. 1940, toda tokrat se v Franciji obnašajo tako, kakor da jim je neljubo, da imajo že besedo An¬ glije in Amerike —- še več, oboroženi oddelki obeh držav so že v Franciji, postavljeni pod poveljstvo generala Ei- senhowerja. LETALIŠČ ŠE SEDAJ NE GRADE V Franciji mislijo zavezniki zgraditi sedem velikih letališč. Ker so ta letali¬ šča določena za največja letala, morajo razpolagati z ogromnimi površinami in to na ravninskem področju. Pred sploš¬ nimi volitvami so vladni kandidati pro¬ sili, da naj kmetov še ne razlaščujejo za zemljo za ta letališča in da naj ob¬ lasti počakajo, da bodo volitve mimo. Ko so bile volitve mimo, so razglasili, da bodo volitve v pokrajinske oblastne odbore v jeseni in kandidati so spet do¬ segli, da so priprave za gradnjo letališč odložili. Glavni stan generala Eisenhowerja pa terja tudi še gradnjo velikih transkon- tinentalnih cest v Franciji in to ceste po ameriškem vzoru. Te ceste bi morale čez Francijo od obale voditi v središče srednje Evrope; za vojaške operacije so te ceste določene kot najvažnejše pro¬ metno sredstvo, ker ni računati na zmogljivost in varnost železnic v sluča¬ ju vojnih operacij. Ameriški inžinerji so ceste potegnili kar v ravnih črtah — in sedaj so spet velike težave francoske vlade s krajevnimi oblastmi in s kmeti, ki nočejo žrtvovati v večini slučajev naj¬ boljše zemlje. AMERIŠKI VOJAKI MORAJO BIVATI V ŠOTORIH NA MOČVIRNEM OZEMLJU Že lansko leto je prišla prva ameriška brigada v Francijo in se nastanila blizu P.ordeaux a. Bile so posebne inžinerske čete, določene za sprejemanje materija- la (n čet skozi to francosko pristanišče. V mestu niso dali tem oddelkom stano¬ vanja v vojašnicah, ker da so bile za¬ sedene. Zato so se morali ti oddelki na¬ seliti v šotorih in to na terenu, ki je močvirnat. Eno zimo so že bili pod temi šotori, sedaj se bliža druga zima in ame¬ riški častniki so zaprosili za primernej¬ ša bivališča. Pa ni bilo nič — mestn, očetje so jim odgovorili, da jim ne mo¬ rejo pomagati. Zato je ameriški povelj nik sklenil pripeljati iz Združenih držav nekaj desetin hišic “prefabricadas”, da bodo čez zimo ameriški vojaki na suhem in pod streho. Francoskim oblastem in ostalemu občinstvu se je ta sklep kar dopadel: ko bodo ameriški oddelki odšli, nam bodo pustili nekaj desetin lepih hišic. V nekem mestu v severni Franciji so ameriški oddelki tudi iskali strehe. V mestu je bila stara vojašnica, zgrajena še v letu 1203. Mestne oblasti so Ame- rikancem odstopile to vojašnico — in prvo, kar je moral storiti novi stano¬ valec, je bilo to, da je moral restavrira¬ ti celo vojašnico — tudi v veliko Zado¬ voljstvo lokalnih oblasti. DENAR PA KROŽI, KROŽI Vsa ta dela obnove ali pa nove grad¬ nje za ameriške vojaške oblasti oprav¬ ljajo sedaj Francozi sami. To je vlada dosegla, ker meni, da bodo s tem doma¬ či ljudje toliko zaslužili, da ne bodo preveč godrnjali. Toda to je šlo v redu le prvih dva ali tri mesece. Komaj so Amerikanci dali blagajno iz rok, se no¬ ben račun in nobena dobava več ne pla¬ ča takoj, ali v določenem roku. Fran¬ coski zidarji morajo čakati na izplačilo mesece in mesece; dobivajo počasi ne¬ kaj na račun ali pa v obrokih, za ostale zneske pa se morajo prekladati iz urada v urad. Dela pa zastajajo in ameriški strokovnjaki čakajo na gradnje od po¬ mladi do jeseni, od jeseni do pomladi. Stavka, ki je bila predvidena, da bo zgra¬ jena v aprilu, še v novembru ne bo kon¬ čana. Ko dopisniki ameriških listov poroča¬ jo domov take žalostne novice, opozarja¬ jo, da se v Franciji ameriški denar u- pravlja tako, kakor se je začelo takrat, ko je Kitajska začela prejemati miljar- de dolarjev, da bi se mogla upreti komu¬ nistični nevarnosti na severu. Edina re¬ šitev bi bila: ameriški inženirski oddel¬ ki naj sami v lastni režiji opravljajo Vsa taka dela v Evropi, blagajna pa naj o- stane lepo v New Yorku. Toda dne 4. septembra je prišel v Pa¬ riz poseben ameriški strokovnjak za re¬ organizacijo francoske trgovine na drob¬ no in jo hotel modernizirati v ameri¬ škem smislu. Pa je doživel tako bridke izkušnje, da je 16. septembra že odsto¬ pil in se vrnil v New York. Naročajte in širile Svobodno Slovenijo EN EL NUEVO ANIVERSARiO DE LA VICIORIA DE TUCUMAN SE EVOCARA AL GENERAL BELGRANO Por el Ministerio de Ejercito se dispusieron aetos de homenaje al general Manuel Belgrano con motivo de cumplirse el 24 del corriente un nuevo aniversa- rio de la vietoria de Tucuman, fecha en que tambien se festeja la festividad de la Virgen de las Mercedes, ademas de celebrarse el Juramento a la Patrona y Gene¬ rala del Ejercito de los Andes. La aludida resolucion ministerial dispone, en efee- to, que en todas las guarniciones militares se efcctuen aetos recordativos del magno acontecimiento historico. De acuerdo con el programa estructurado, las ceremonias evocativas se ini- ciaran en nuestra Capital a las 11 con la formacion de un batallon del regimiento Motorizado Buenos Aires, frente a la basilica de Nuestra Senora de los Buenos Aires, celebrandose en dicho templo un oficio religioso al que asistira el titular de la cartera de Ejercito, general Franklin Lucero, acompahado de altos jefes y oficiales. En la oprtunidad, el general Lucero depositara una ofrenda floral al pie del busto del vencedor de Tucuman y Salta, que se levanta en el atrio. Por otra parte, el Instituto Belgraniano ha dispuesto prestar guardia de ho-, nr en el mausoleo que guarda los restos del general Belgrano y en dicho lugar realizara el 23 del corriente, a las 16.30, un aeto patriotico, estando a cargo del jefe del regimiento 3 de Infanteria General Manuel Belgrano la evocacion de la gloriosa figura del procer. POČASTITEV SPOMINA GENERALA BELGRANA OB NOVI OBLETNICI ZMAGE PRI TUCUMANU Dne 24. t. m. bo nova obletnica zmage pri Tucumanu in praznik Device de laš Mercedes in spomin na prisego Patroni in generali Andske vojske. Ministr¬ stvo za vojsko je izdalo potrebno odredbo za izvedbo slavnosti in počastitev spo¬ mina generala Manuela Belgrana. Po tej odredbi bodo spominske proslave v vseh garnizijah. Ob enajsti uri dop. tega dne bo v baziliki Naše Gospe Btienos- aireške slovesna zahvalna služba božja, katere se bo udeležil vojni minister ge¬ neral Franklin Lucero z vsemi višjimi Vojaškimi poveljniki. Pred baziliko bo postavljen častni oddelek motoriziranega regimenta Buenos Aires. General Lu¬ cero bo ob tej priliki položil venec na podnožje spomenika zmagovalcu pri Tucu¬ manu in Salti gralu Belgranu. V mavzoleju, v katerem počiva general Belgrano, bodo imeli častno stražo člani Belgranovega instituta. Ta institut bo 23. t. m. organiziral na tem mestu tudi rodoljubno slavnost v spomin slavnega zmagovalca generala Manuela Bel¬ grana. Spominski govor o velikem pogojniku in rodoljubu bo imel poveljnik 3. pehonega regimenta Manuel Belgrano. Obvestilo visokošolcem in profesorjem v Evropi Narodni odbor za svobodno Evropo je ustanovil v Strasbourgu svojo uni¬ verzo. Prvi tečaj se bo na tej univerzi začel 1. novembra 1951. Vse stroške bo za slušatelje te uni¬ verze nosil Odbor za svobodno Evropo. Slušatelji bodo imeli hrano in stanova¬ nje zastonj v poslopju, ki je last Odbora za svobodno Evropo. Vsi, ki bi želeli študirati na tej uni¬ verzi, naj čim preje vlože prošnje in prilože vse dokumente. Prošnje je treba nasloviti na: Office of the National Committee for a Free Europe, atten- tion of Mr. Charles A. Foster, 5, Ave- ttiie Foch, ali pa B. P. No 30, Pariš R.P., France. Taki, ki so že dovršili univerzitetne študije in dosegli univerzitetni naslov V svoji stroki, pa bi se želeli špecijalizi- rati in v ta namen nadaljevati študije, Priprave za ofenzivo na Koreji Ameriško vrhovno poveljstvo na Ko¬ reji je pretekli teden priznalo, da so ameriška letala 10. septembra t. 1. kršila nevtralnost Kaesonga. V tozadevni noti komunistom Ridgway obžaluje nenamer¬ no kršenje in poudarja, da je bil krivec že kaznovan. Vsa druga kršenja, ki jih komunisti očitajo Amerikancem, pa Ridgway zavrača kot izmišljotine ter po¬ novno predlaga nadaljevanje mirovnih razgovorov. Komunisti mu niso odgovo¬ rili tudi na to noto, pač pa nadaljujejo po radiu s starimi obtožbami proti si¬ lam ZN. Medtem pa se na bojišču pripravljajo Kitajci na veliko jesensko ofenzivo, ki jim jo Amerikanci s strahovitim nepre¬ stanim bombardiranjem ovirajo, ter me¬ nijo, da jo bodo morali zato odložiti vsaj za nadaljnih 14 dni. Z manjšimi napadi so si ameriške čete utrdile še nekatere položaje na zahodnem delu bojišča, kjer pričakujejo najsilnejši sunek. Amerikanci so objavili, da je korejska vojna zahtevala doslej nad 1 milijon ci¬ vilnih smrtnih žrtev. Nad 8 milijonov civilistov je bilo ranjenih ali pa so ob vse premoženje. Porušenih je bilo naj¬ manj 600.000 poslopij. Lahko zaprosijo za scholarship — pomoč za študije na katerikoli univerzi v Bel¬ giji, Angliji, Franciji ali Italiji. Tudi te prošnje je treba poslati čim preje na gornji naslov in priložiti vsa spričeva¬ la in druge dokumente. Tudi nekateri profesorji iz dežel za železno zaveso bodo mogli dobiti zapo¬ slitev na tej univerzi, ki ima naslov: University of Free Europe. Taki, ki bi reflektirali na to zaposlitev, naj vlože svoje prošnje s popisom življenja in vse¬ mi potrebnimi dokumenti na Mr. Mal- colm Davies, 55, AvenUe Foch, ali B.P. No. 30, Pariš R. P., France. Washington, 8. septembra 1951. Dr. Miha Krek. Prošnja in poziv V “Svobodni Sloveniji” smo že sporo¬ čili, da bomo v Koledarju “Svobodne Slovenije” za leto 1952 objavili seznam vseh umrlih slovenskih protikomunistič¬ nih emigrantov po naselitvi v novih de¬ želah s slikami. Zato prosimo sorodnike, prijatelje In znance umrlih, da nam naj še do konca t. m. to je do 29. septembra t. 1. pošljejo kratke osebne podatke umr¬ lih rojakov s sliko. Med podatki navedi¬ te: rojstni dan, kraj, poklic doma, poklic v novem svetu, dan in kraj smrti (nmrl naravne smrti ali se ponesrečil), kdaj in kje je bil pokopan. Če nimate pokojniko¬ ve slike same, nam pošljite kak pok. do¬ kument s sliko. Po uporabi Vam ga bo¬ mo takoj vrnili. Smatrajte zadevo za nujno, ker je gra¬ divo že v tiskarni. Vse podatke pošiljaj¬ te na naslov: Eslovenia Libre, Viktor Martinez 59, Buenos Aires. “Svobodna Slovenija” Bolj gre ladja v morje, bolj nogam manjka zemlje, pravijo Kitajci. Po naše: bolj ko greš v tujino, bolj ti manjka lepe slovenske knjige. Kadar izide nova knji¬ ga, pomisli, da je izšla z velikimi žrtva¬ mi in da ni misliti na drugo naklado Knjige, ki so zunaj izšle (Peti Evangelij, Črna Maša in druge) in ki jih ima slo¬ venska pisarna še nekaj naprodaj, bodo nekoč redkost. Kupi si jih, daruj jih svoj¬ cem in prijateljem! Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 20. IX. 1951 "Progresisf' Kardelj včeraj in danes V Ljubljani so letos slavili 4. stolet¬ nico izida prve slovenske tiskane knji¬ ge. Glavni govornik na tej proslavi je bil Edvard Kardelj. Slovenska komuni¬ stična stranka ima vse javno življenje v Sloveniji tako pod kontrolo, da sme samo ona vedno in povsod dajati pečat in pravi pomen slehernemu javnemu do¬ godku. Ko so pred leti slavili Županči¬ čev jubilej, je pomen pesnikovega de¬ la v uvodniku revije “Novi svet’’ poja- ■ snil Boris Ziherl. Tako kakor je on kot komunist označil Župančiča, tako so ga morali nato ocenjevati vsi drugi govor¬ niki in pisci. O tem, kako se naj razvi¬ ja siovenska kultura v sedanjih časih, je tudi v isti reviji napisal več člankov pel zbor vodilnih komunistov, tako Potrč, Bratko in še celo Boris Kidrič. Vsi ti gledajo na vse slovensko kultur¬ no delo kot na svoj monopol; sami sicer niso posebni strokovnjaki v vseh teh zadevah, naučili pa so se na izust, kako vrednoti vse te zadeve marksizem — in kdor se ne drži teh od njih določenih paragrafov, ne more in ne sme o niče¬ mer govoriti ali pa imeti svojege mnenje. Ko je sedaj Kardelj govoril v Ljubija- j ni, pa je navedel, “da spominja sedanje sovjetsko monopoliziranje idej na svetu na gospodovalno zadržanje fevdalnega katolicizma pred štiristo leti.’’ Pri tem je Kardelj pokazal s prstom na sovjet¬ ski monopol, ki da zase ohranja nadzor¬ stvo nad vsem komunističnim idejnim delom, obenem pa je pokazal še na fev¬ dalni katolicizem, ki da je pred štiri sto leti na približno enak način kontro¬ liral vse idejno življenje doma in v Ev- ropi. Tisti, ki so v Ljubljani poslušali Kar¬ delja, so morali biti hudo tihi in mirni; soglasno so morali odobravati njegove besede, saj jih je izgovoril voditelj slo¬ venskega komunizma. Mnogo pa je bilo lahko med njimi takih, ki so se morali spomniti, kaj sme na pr. sedaj izhaja¬ ti na slovenskem knjižnem trgu. Ves tisk in vse publikacije so strogo pod kontrolo kom. stranke, vse založbe so trdno v rokah monopola iste kom. stran¬ ke. Iziti sme samo knjiga, ki sloni na zakonih dialektičnega materijalizma in če si hoče kdo od slov. piscev prislužiti s peresom košček kruha, tedaj more to doseči samo na ta način, da vsaj deset¬ krat na isti strani omeni “družbene o- snove socialističnega preustvarjanja se¬ danje družbe. “Kdor se hoče vključiti v ta slovenski komunistični kulturni mo¬ nopol, mora tudi ob primerni priliki a- li pa v pravih presledkih omeniti Tita, Kardelja ali pa Kidriča, da si tako pri¬ bori tisti prostor na rdečem solncu, ki mu naj ohranja to bedno životarjenje. Ko kdo bere te Kardeljeve besede, si pač mora misliti, da jih govori mož dik¬ tature, ki se mu ni treba meniti za to, da bi si kdo upal javno izreči svojo sod¬ bo o kritiziranju sovjetskega kulturne¬ ga monopola, med tem ko se enak komu¬ nistični monopol ščiti in goji v Sloveniji sami. Toda Kardelj je v zvezi s sovjet¬ skim monopolom govoril tudi o mono¬ polu “fevdalnega katolicizma pred 400 leti.” Pri tem pa je Kardelj še enkrat pokazal, kakšen potentat je in kako ma¬ lo se zmeni za to, kaj si lahko kdo doma misli o teh njegovih besedah o “fevdal¬ nem katolicizmu pred 400 leti.” Leta pred drugo svetovno vojno je Kardelj preživel na ta način, da je slo¬ vensko publicistiko množil s svojimi spi¬ si, ki jih je podpisoval z imenom “Spe- rans.” Pod tem tajnim imenom je izdal knjigo “Oris slovenskega vprašanja” in na pičlih 200 straneh podal vso zgodovi¬ no slovenskega naroda in njegovega kul¬ turnega razvoja tako, kakor mora slo¬ venski komunist gledati na vse sloven¬ ske probleme. Knjiga sicer ni originalna, ker se drži predvsem Stalinovih defini¬ cij o življenju malega naroda in njego¬ ve kulture, vendar je v njej odstavek, ki se ravno nanaša na pomen slovenske re¬ formacije in tako tudi na izid prve slo¬ venske tiskane knjige, pred 400 leti. V tem odstavku pa se je Kardelj zelo od¬ maknil od trditev slovenskega literarne¬ ga zgodovinarja Franceta Kidriča, ki je zlasti črno slikal delo slovenske kato¬ liške protireformacije in njenega glav¬ nega predstavnika, škofa Tomaža Hre¬ na. Pod klobukom zbiranja vsega,, kar je progresivno v narodu in kar naj se združi v tedanjih komunističnih ljud¬ skih frontah, je Kardelj v ocenjevanju slovenske katoliške protireformacije šel tako daleč, da je proglasil škofa Toma¬ ža Hrena za “progresista”; ko je nam¬ reč škof iztrebljal protestantsko knji¬ ževnost, je — po Kardeljevih merilih — opravljal odlično progresivno delo, ker IZ TJEOISTA. V TEDJBJV Iz svoboe&M\eqa sveta USA: Ameriško letalstvo je objavilo, da je bilo pred kratkim izdelano in preizkušeno prvo reakcijsko letalo brez pilota. Sestavili so tudi že prvo skupi¬ no takih letal, ki jih bodo uporabljali prvenstveno za bombardiranja. Skoro vse ameriške latalonosilke bo¬ do opremljene za prevažanje atomskih bomb in atomskih bombnikov. V pokrajini Las Vegas v ameriški dr¬ žavi Nevada bodo v kratkem pričeli, z vojaškimi vajami v atomskem orožju. Opazovalci menijo, da bodo preizkušali predvsem atomske topove. V USA so mobilizirali dve novi di¬ viziji National Guard ter je s tem mobi¬ liziranih 8 takih divizij od pričetka ko¬ rejske vojne. Predsednik češkega narodnega odbo¬ ra za osvoboditev je izjavil, da so tisoči in tisoči prebivalcev v sovj. sa¬ telitskih državah morali zapustiti svo¬ ja stanovanja, v katera so se nato vselili iz ZSSR poslani agenti in ‘branilci mi¬ ru’. Takšna poročila je prejel iz domo¬ vine. Rep. poslanec za New York je pred¬ lagal, naj bi vlada odobrila vselitev 600.000 strokovno usposobljenim delav¬ cem in tehnikom iz vseh držav tostran železne zavese, da bi Ameriki pomagali v njenih naporih za ohranitev miru. Po hitrem in uspešnem zaključku kon¬ ference velikih treh v Washingtonu, kjer so sklenili, da bodo zahodno Nem¬ čijo vsaj do “1. januarja 1962 vključi¬ li v zahodni obrambni pakt”, so se zu¬ nanji ministri USA, Anglije in Franci¬ je preselili v Ottavvo v Kanado na kon¬ ferenco 12 držav atlantskega pakta. Konferenca N. A. T. O.-a (North Atlan¬ tic Treaty Organisation) izredno dobro napreduje ter se vsi razgovori vodijo pod vtisom besed kanadskega min. pred¬ sednika, da “se hitro približuje trenutek, ki bo odločil med mirom in vojno.’’ Do konca tedna bodo proučevali Eisenho- werjev poziv za pošiljko nadaljnih vo¬ jaških formacij v Evropo “kar najhit¬ reje jo mogoče”. Po podpisu japonske mirovne pogod be v San Franciscu so se pojavili neka¬ teri novi problemi na Daljnem Vzhodu v zvezi s samostojnim odločanjem politike japonske vlade. Eno najvažnejših vpra¬ šanj trenutno je, kakšno stališče bo ja¬ ponska vlada zavzela napram rdeči m čangkajškovi Kitajski. Znano je, da je doslej vedno trgovala z obema. Ameri¬ ški senatorji so Trumanu poslali skup¬ no pismo, v katerem zahtevajo, da “Ja¬ ponska prekine vse odnose z rdečo Ki¬ tajsko”. VATIKAN: Sv. Oče je za 1600 oblet¬ nico koncila v Kaledoniji izdal okrož¬ nico “Večni Kralj”, v kateri poziva vse kristjane, naj se pod skupnim prapo¬ rom rimsko - katoliške Cerkve združijo v boju proti komunizmu. ANGLIJA: Attlee sam je pri Sout¬ hamptonu slovesno odprl novo največjo petrolejsko čistilnico na svetu, katere letna produkcija bo znašala nad 6 mili¬ jonov ton petroleja. Z dokončanjem del so pohiteli zaradi ustavitve čiščenja petroleja v perzijskem Abadanu. Ce¬ lotni stroški bodo znašali 106 mil. do¬ larjev. Vojni min. Strachey je v nekem govo¬ ra dejal, da “Evropa brez Nemcev žive¬ ti ne more”, da 'pa je istočasno možen nadaljni obstoj Evrope samo v trdni po¬ vezavi in edinosti vseh evropskih naro¬ dov, katere najtrdnejši temelj je bil po¬ stavljen s skupno željo nekdanjih hudih je zadal s tem hud udarec kranjskemu deželnemu fevdalnemu plemstvu, ki se je hotelo nasloniti na protestantizem in si z njim okrepiti svojo nadoblast nad slovenskim ljudstvom. S svojo akcijo da je škof Hren odločilno podprl nastaja¬ joči napredni odpor slovenskega me¬ ščanstva proti plemstvu, ki je bilo nem¬ ško in reakcionarno. .. Ko je sedaj Kardelj V Ljubljani napa¬ dal sovjetski monopol idej, je mirno pre¬ šel dejstvo, da enak idejni monopol tla¬ či danes svobodo slovenskega duha in to pod pestjo Kardeljeve diktature. Ko se je v isti sapi zaletel v gospodovalno zadržanje fevdalnega katolicizma pred 400 leti, je mirno prešel čez dejstvo, da je pred konaj 15 leti istemu katolicizmu doma poklanjal svoj vzdevek “progre- sizma”. Pač vse po starih pravilih kom. d : alektike: kar je bilo včeraj belo, je danes črno, kar je pri sosedu teror, je pri meni demokracija — vse pač tako, kakor to odgovarja trenotni taktiki ko¬ munistične stranke. nasprotnikov — Nemčije in Francije o postavitvi skupne armade. Predsednik Attlee je razpisal parla¬ ment. volitve za 26. oktober. Sed. par¬ lament bodo razpustili 6. okt., novoizvo¬ ljeni se bo pa sestal 31. okt. t. 1. Kralj Jurij VI. je po izjavi zdravni¬ kov, ki ga zdravijo, hudo bolan. Širijo se govorice, da ima tuberkulozo ali ra¬ ka. Vlada ima že vse pripravljeno za imenovanje regentstva, če bi kralj radi bolezni ne mogel vršiti svojih poslov. ITALIJA: Ital. vlada je zaradi repre¬ salij zaprla svoj konzulat v Bratislavi, češ da so češke kom. oblasti ital. urad¬ nike stalno šikanirale. FRANCIJA: Nepričakovano je umrl Maurice Petsche, bivši fin. minister, strokovnjak za finančna vprašanja ter član vlade. Star je bil 66 let. Letni stroški vojskovanja v Indokini znašajo 860.000.000 dolarjev, je dejal Schuman. General Eisenhower se je v razgo¬ voru z ameriškimi politiki odločno za¬ vzel za takojšnjo izgradnjo Združene Evrope na federativni osnovi. Če mora do takšne Evrope priti preko organizi¬ ranja skupne armade, potem se bo on, tako trdi Eisenhower, z vsemi silami lotil zadane mu naloge. NEMČIJA: Koncem tega meseca bodo v zah. Nemčiji doslej največji letalski manevri, pri katerih bodo sodelovali skoraj vsi narodi, člani Atlantskega pakta. Adenauer je izjavil, da zah. Nemci ‘nikakor ne bodo odstopili od borbe za vrnitev Šlezije v materinsko naročje Nemčije’, da pa hkrati upa v mirno re¬ šitev problema. Ob obletnici ustanovitve zah. nem¬ ške države je Adenauer pozval Berlinča¬ ne in vzhodne Nemce, “naj vzdrže v težkih časih, kajti dan nemške edinosti bo prišel”. Isti dan, ko je Adenauer nameraval imeti važen govor o položaju Nemčije v novi Evropi in svetu, je neka zasebna informativna agencija objavila rezulta¬ te poizvedb, koliko Nemcev je priprav¬ ljenih nositi spet orožje in se boriti na strani zahoda. Za sodelovanje z Arne- rikanci se je izreklo 20% od vprašanih oseb, okrog 70% jih hoče biti nevtral¬ nih, ostali pa nimajo nikakega mnenja. Podobne številke so navedli tudi različni politiki, zlasti socialisti. Adenauer je govor naslednji dan kljub vsemu imel, poudarjajoč prednosti zah. nemškega sodelovanja z zah. zavezniki; na Grote- wohlovo ponudbo o izvedbi volitev v vsej Nemčiji pa je dejal, da vodi pot zdru¬ ženja Nemčije samo vzporedno s cilji združene Evrope. Po sklepu zah. zav. je Nemčija do¬ končno izgubila vse svoje premoženje v inozemstvu — okrog 8 milijard mark. Ta ukrep je Nemce temeljito presenetil, zlasti še, ker so zav. še nadalje ostali pri nekaterih važnejših omejitvah v nemški produkciji. GRČIJA: ‘Narodni heroj” general Pa- pagos, ki je dobil sicer največ glasov pri volitvah, pa vlade ne bo mogel sestaviti, ker sta proti njemu malce levičarsko usmerjeni general Plastiras ter liberal¬ ni Venizelos, je očital slednjemu, da je preko svojih uradnikov z različnim volil¬ nim manevriranjem zmanjšal njemu število poslancev za 9. Od 260 manda¬ tov jih ima Papagos priznanih 109, medtem ko mu je prve dni Venizelos ja¬ vil 116 mandatov. — Kot sklepajo bo mandat za sestavo vlade dobil general Plastiras skupno z Venizelosem Balkanska komisija UNO je izdala svoje redno poročilo, v katerem trdi, da je Grčija še vedno ogrožena zaradi stal¬ ne prisotnosti guerilskih oddelkov gr¬ ške narodnosti na področju Bolgarske in Romunije. PERZIJA: Min. preds. Mosadeg je zagroz : l, da bo sam na lastno pest, če mu parlament ne podeli pristanka, po- ni Anglij' - ultimat o ponovnih razgo¬ vorih. Preko 20 poslancev se zadnje dni spl ~h noče v°č udePževati zasedanj par¬ lamenta; Mosadeg sam jih niti s polici- io ni mogel najti ter privesti v parla¬ ment: manjkajoči poslanci vedo, da bi morali v parlamentu glasovati za ulti¬ mat, česar pa nočejo, ker se jim zdi, da Vse tiste naročnike “Svobodne Slove¬ nije”, ki nam dolgujejo naročnino še za leto 1950, prav lepo prosimo, da nam to čim prej nakažejo. Dolžni zneski so raz¬ vidni iz opominov, ki jih je uprava lista nedavno vnovič poslala vsem takim na¬ ročnikom. Istočasno z naročnino za leto 1950 nam pošljite tudi naročnino za leto 1951. tako zagrizena protiangleška politika vodi Mosadega in Perzijo v propad; iti v parlament ter glasovati proti pa si tudi ne upajo, ker se boje, da bi jih ver¬ sko fanatični elementi ožigosali kot na¬ rodne izdajalce ter nato pobili. Mosadeg je svoj ultimat angl. vladi nato poslal Harrimanu, ki ga pa ni hotel oddati Angležem, češ da ultimat ne vse¬ buje n.kakega stvarnega predloga o po¬ novnih pogajanjih, ampak samo perzij¬ sko grožnjo, da bodo izgnali vse Angle¬ že in pričeli z delom v čistilnicah na svoje. Ker je bil ta čas po navedbah u- radnih krogov odkrit nameravan aten¬ tat na Mosadega in njegove pripadnike, sklepajo nekateri, da bo sčasoma tudi Mosadeg sam postal bolj voljan za re¬ sne razgovore z Angleži, ki naj dove¬ dejo do končnega dogovora o bodoči u- sodi perzijskega petroleja. EGIPT: Amer. vlada naj bi uradno ponudila egipt. vladi svoje sodelovenje pri ureditvi trenutnih sporov z Angli¬ jo. JORDANIJA: Novi kralj Emir El Talal, najstarejši sin pok. Abdulaha, je te dni prevzel oblast nad deželo, svoje¬ ga sina Huseina pa proglasil za zako¬ nitega prestolonaslednika. Kralj sam je sl ar že preko 40 let. Med prvimi uredbami je El Talal od¬ pravil redno izkazovanje časti vladarju vsak petek ter prihajanje na dvor kot znak pokornosti in predanosti; prav ta¬ ko se s pritožbami ne bo več ukvarjala kraljevska hiša, ampak morajo iti po redni poti do parlamenta, na čigar za¬ sedanjih se mora dati dokončna oblika ustavnega življenja v novi Jordaniji. Kralj sam se bo v vsem pokoril skle¬ pom parlamenta, čigar novo zasedbo je treba urediti po izvedenih volitvah, u- poštevajoč načela čiste demokracije, e- nako pa tudi sestaviti vlado, ki naj bo resnično spričevalo vseh slojev in pri¬ padnosti prebivalstva. Arabski zastopniki so sklenili udele¬ ževati se razgovorov z Judi o sklenitvi dogovora o medsebojnih odnosih. Kar zadeva egiptovsko pripustitev plovbe vseh ladij, namenjenih v Izrael skozi Sueški prekop, bi bili Arabci pripravlje¬ ni to dopustiti, vendar pod gotovimi po¬ goji. SAN MARINO: Pri voltvah so kršč. demokrati dobili 27 mandatov, komuni¬ sti 18 in levičarski socialisti 13. Tako bo zaradi vladne koalicije slednjih dveh strank San Marino še nadalje edina dr¬ žav izven železne zavese v rdečih rokah. železna zavesa TITOVA JUGOSLAVIJA: Brit. trg. minister sir Shawcross je ob obisku v Beogradu izjavil, da “Vel. Britanija želi močno in neodvisno Jugoslavijo in bi bi¬ la samo srečna, ako bi videla, da si mo¬ rejo vsi narodi krojiti svojo usodo sami brez tujega pritiska”. Shawcross je pri¬ šel v FLRJ na povabilo novinarjev; obi¬ skal je tudi Tita v Splitu; na tiskovni konf. je omenil nevarnosti bližajoče se splošne svetovne inflacije in Jugoslova¬ ne opozoril na nujnost .čim prejšnjega izravnanja mednarodne plačilne bilance. Angl. križarka “Liverpool” je napra¬ vila uraden obisk FLRJ mornarici in pri¬ stala v Splitu, kjer je posetil komandan¬ ta ladje sam Tito; razgovoru na ladji so poleg Tita prisostvovali še višji FLRJ morn. oficirji ter angl. poslanik v Bel- gradu. — Titov obisk angl. ladje sma¬ trajo na zahodu kot izraz jug. hvaležno¬ sti za izkazano prijateljsko gesto Vel. Britanije, hkrati pa tudi kot Titov na¬ mig Lahom, češ da je sedaj tudi on s pravimi zavezniki. Tito je pretekli teden prvič uradno protestiral pri ZN. zaradi “neprestanih provokacij albanske milice na jug.-alban- ski meji”. Kardelj je uradno izjavil, da se FLRJ pridružuje vsem akcijam, ki streme za ureditvijo razmer med FLRJ in Italijo; FLRJ vidi v ital. prošnji za revizijo mi¬ rovne pogodbe rešitev samo v sklenitvi resničnega dogovora vseh prizadetih držav z Italijo. Kar zadeva FLRJ, bo k takemu dogovoru pristopila takoj, ko bodo urejeni dosedanji spori, tako zlasti glede Trsta. Kljub vsemu pa bo FLRJ še naprej vztrajala v svojem sklepu, ne priključiti se različnim paktom in poseb¬ nim dogovorom, dokler bo to le mogoče. ČEŠKO - SLOVAŠKA: Te dni je pre¬ ko meje med češko ter amer. zono v Nemčiji zdrvel vlak z okrog 100 potniki. Vlakovodja ter 27 drugih Čehov je ta na¬ čin ušlo v zah. zono, ker se ne strinjajo s kom. režimom v domovini. Ostali pot¬ niki se bodo vrnili domov. — Vlakovodji so že njegovi poklicni kolegi iz USA poslali prvo pomoč 100 dolarjev. ARGENTINA Delegati. I. nac. kongresa argent. časnikarjev so bili po končanem zbo¬ rovanju sprejeti tudi pri predsedni¬ ku republike gralu Peronu. Zahvali¬ li so se mu za vso naklonjenost, ki se je bili deležni z njegove strani pri pripravah za kongres, sam, kakor tu¬ di za razvoj argent. tiska. Gral Pe¬ ron je imel nanje lep nagovor, v ka¬ terem je med drugim poudarjal viso¬ ko moralno kvaliteto argent. tiska. Poročali smo že o razpisu volitev za 11. november. Nova poslovna do¬ ba novembra meseca izvoljenega predsednika in podpredsednika re¬ publike bo začela teči 4. junija 1952 in traja 6 let. Za toliko let se volijo tudi poslanci in senatorji, vendar vsako tretje leto obe zbornici obnav¬ ljajo. Polovica posl. in senat, z žre¬ bom izpade ter na njihova mesta iz¬ volijo nove. Volilni rezultati novem- berskih volitev bodo po določilih no¬ vega volilnega zakona znani še iste¬ ga dne, ker bodo začeli šteti oddane glasove kar na voliščih po zaključe¬ nih volitvah. Zadnji dnevi zimske dobe so v re¬ snici zimski. Z južnega Atlantika se je nad vse področje republike razlil polarni mraz ter je močno zbil tem¬ peraturo. Povsod je zavladalo hladno vreme. Tako smo imeli v Bs. Airesu prejšnjo soboto samo 4 stop. nad nič¬ lo, cela vrsta krajev je pa imela temperaturo pod ničlo. Navajamo sa¬ mo nekatere: Bariloche, Esquel — 7, San Carlos, Mendoza — 4, Trelev, Bahia Blanca, Rawson — 2 itd. V Andih so divjali silni snežni viharji. V nevarnosti je bila neka filmska ekspedicija, katero so pa planinci še pravočasno rešili. V Bs. Airesu se je v soboto poroči¬ la hčerka ministra za javna dela gra- la Pistarinija. Po poroki je bil velik sprejem v Vojaškem krožku, na ka¬ terega je prišel tudi predsednik re¬ publike gral Peron in njegova sopro¬ ga Eva Peron. V Comodoro Rivadavia so imeli na¬ mišljeni letalski napad na mesto in petrolejske naprave. Ob nastopu “sovražnih” letal so začele bruhati ogenj številne protiletalske baterije. Države Centralne Amerike so v so¬ boto slavile 130. obletnico neodvisno¬ sti. Slavnosti so bile tudi v Bs. Aire¬ su. Dr. Herman Terdenge bo prvi nem¬ ški veleposlanik v Argentini po kon¬ čani II. svet. vojni. Tako se bodo med obema državama zopet obnovile di¬ plomatske zveze, ki so bile prekinje¬ ne 27. marca 1945, ko je Argentina napovedala vojno Nemčiji in Japon¬ ski. V Bs. Airesu bo prih. leto I. Vse- ameriški kongres za srčne bolezni. Mestna 1 občina v Bs. Airesu bo po¬ rabila nad 180 miljonov Pesov za mo¬ dernizacijo še netlakovanih ulic v go¬ tovih mestnih predelih. V prosveti ministrstvu so ustanovi¬ li komisijo, ki ima nalogo izdelati e- notni učni načrt za ljudske, srednje in tudi nekatere visoke šole v repub¬ liki. V Bs. Aires bo v kratkem prišla japonska gospodarska komisija za sklenitev nove trgov, pogodbe med o- bema državama. Kot znano je tudi Argentina v San Franciscu podpisala mirovno pogodbo z Japonsko. V Bs. Airesu se je mudil več dni na prijateljskem obisku am. let. gral Dwal H. Edwards. Po vseh argent. šolah je s pone¬ deljkom stopil v veljavo letni šolski čas. Pouk se začenja zjutraj ob o- smih, pop. pa ob 12.50. Iz Bs. Airesa v Lanus bodo v krat¬ kem vzpostavili trolejbusno linijo, na kateri bo vozilo 50 voz. V Lanusu bo trolejbusna postaja pri žel. postaji. Glavna uprava nac. cest po celi republiki gradi nove ceste in moder¬ nizira že obstoječe. V avgustu je za ta dela plačala 94 miljonov Pesov, oddala je pa novih del za 50 miljonov Pesov. V' Rio de la Plata so ribiči pri Be- razategui ujeli pol drug meter dolge¬ ga morskega psa. Morsko zverino so izročili živalskemu muzeju v Bs. Ai- rfesu. Pred tem so pa ujeli morskega psa tudi pri Sarandiju. Stanje posevkov je po poročilih kmet. min. bilo v provinci Bs. Aires in (La Pampa v avgustu zelo zado¬ voljivo. Buenos Aires. 20. IX. 1951 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Dimice vz S&toeiiijje*- NEZADOVOLJSTVO MED IDRIJSKIMI RUDARJI Ljudje doma z režimom niso zadovolj¬ ni. Ne kmetje, ne delavci, ne uradniki. Poročilo navaja tu razmere v idrijskem rudniku živega srebra. Divjanje parti¬ zanov med drugo svetovno vojno se jim še sedaj maščuje. Tako so leta 1944 par¬ tizani, ko so prišli v Idrijo, spustili vo¬ do v rudnik. In od tedaj so vsi boljši ro¬ vi zaliti z vodo, ker komunisti nimajo črpalk, da bi izčrpali vodo iz rovov. Se¬ daj kopljejo srebro le v slabših rovih in iščejo novih. Bila je že nevarnost, da bodo morali s kopanjem sploh pre¬ nehati, pa se je stanje v zadnjem času nekoliko izboljšalo, ker na več krajih iščejo novih ležišč in delajo nove rove. Rudarji so na splošno zelo nezadovolj¬ ni. Tisti, ki delajo težko v rovih 8 ur zaslužijo dnevno po 130 dinarjev, za de¬ lo izven rovov pa 80 dinarjev. TITOVA DEMOKRACIJA Titovi komunisti se večkrat pobahajo, da so tudi oni demokrati, in sicer pravi “ljudski demokrati”. To naj bi potrdila tudi skrinjica pri njihovih “volitvah”, ki si jih od časa do časa privoščijo, v katero lahko odvržejo kroglice tisti, ki za vladne kandidate ne marajo glaso¬ vati. Pri zadnjih takih “volitvah” na Vrhniki je bil seveda enoglasno izvoljen sed. minister Popit, t. j. Benetkov iz Va¬ si, ki je bil v prejšnjih časih znan kot delomržnež in komunist. K tej enogla¬ snosti je precej pripomogel tudi revol¬ ver in grožnje. Pa sta se kljub temu našla dva korajžna možaka in splohnista volila. S tem sta zagrešila za komuni¬ ste strašno dejanje. Kmetu Supcu na Vasi so še isto noč pomazali vse stene njegove hiše z napisi: Izdajalec domovi¬ ne. Petkovšku Janezu v Pavkarjevi do¬ lini pa so isto noč z revolverji streljali v okna ter pobili vse šipe. —■ Taka je v dejanju še vedno titova “demokracija” kakor je bila vedno: nasilje in grožnje. Župni upravitelj na Vrhniki Martin Tavčar je nastavljen še za vojnega ka¬ plana na Vrhniki. Iz Begunj se je po šestih let iz zapo¬ ra vrnila domov na Vrhniko vneta cer¬ kvena pevka Betka Šklepčeva. V teh le¬ tih je prestala mnogo gorja. Ob vrnitvi domov svoje matere ni več našla, ker ji je malo poprej umrla. Na Verdu je krojač Tomšič popolno¬ ma oslepel. Na Vrhniki je med delavstvom močno završalo, ker so v zadnjem času odpu¬ stili iz to varen precej delavcev radi po¬ manjkanja surovin. Beda narašča in kmetje nimajo semenskega žita. Nekate¬ ri še celo krompirja ne. Kako potuje rdeče veličanstvo? Kadar pride Tito v Slovenijo, pridejo trije po¬ sebni vlaki. V njih je njegova osebna straža, razne stvari in nato njegov o- sebni — včasih smo rekli — dvorni vlak. Vse ceste, koder se vozi, že davno prej močno zastražijo. S postaje na Lescah oddrdra najprej velik kamijon s Titovo osebno stražo, Vsi najzanesljivejši par¬ tijci so oboroženi z brzostrelkami, ka¬ tere imajo naperjene na vse strani, tem slede trije avtomobili z detektivi, UDBO in drugimi agenti, nato se vozi Tito v oklepnem avtomobili, na obeh straneh pa spremljajo ta avtomobil člani njego¬ ve telesne straže na motociklih, temu slede spet štirje avtomobili, kjer je spremstvo in drugi del agentov in voja¬ kov. Tovariš Tito se torej pri vsej svo¬ ji toliko povdarjani priljubljenosti le ne čuti preveč varnega. Terencem se slabo godi. Terenci so imeli v zadnjih letih pod komunisti zla¬ te čase. Za svoje denunciranje pošte¬ nih ljudi so jih komunisti bogato na¬ grajevali in jim dajali razne priboljške. Sedaj pa nastopajo slabši časi tudi za¬ nje, ko je kom. režim na deželi zašel ne¬ kam v slepo ulico. Tako si terenci se¬ daj sami ne upajo več ponoči hoditi po vasi, ker se boje da bi jih kmetje ne pre¬ tepli. Od kmetov izterjavajo pridelke samo v spremstvu kom. milice. V Kranju so stare tekstilne tovarne popravili in zgradili eno novo. Romarjem na Brezje straža na mostu pri Otočah še vedno ne dovoljuje pre¬ hoda. Ker ljudje protestirajo in zabav¬ ljajo, pride večkrat do aretacij. Na Jesenicah so komunisti rabili pol¬ nih pet let, da so postavili novo postaj¬ no poslopje, ki je pa zelo skromno. V Gorico je po zadnjih poročilih be¬ guncev pribežalo nad 100 Knojevcev v popolni vojaški uniformi s častniki in podčastniki vred. Italijanske oblasti jih sedaj še zaslišujejo. Opero v Beogradu drže pokonci pred¬ vsem slov. umetniške moči. Vse glavne ženske vloge so v rokah Heybalove in Anite Mezetove. Tam sta tudi Križaj in Gostič. Nesreče v Kranjski industrijski to¬ varni na Jesenicah so na dnevnem redu. Komunisti so namreč tja navlekli ljudi, ki niso za tisto delo izvežbani. Zato sko- ro ni dneva, da ne bi kakega delavca pripeljali iz tovarne v bolnišnice. Umrli so: V Ljubljani: Lilijanca Hostnik, Ivana Godeša, dr. Zvonimir Švent, Janez Usenik, Vojteh Vrančič, Ivan Perkon in Ana Peklar v Šmartnem pri Litiji, dr. Fran Jenko v Zagrebu, Te¬ rezija Pogačar, roj. Toni v Dravljah, Anton Kmet v Selah pri Šumberku in Feliks Fuks v Metliki. Na zadnjem koncertu APZ v Maribo¬ ru je nastopilo tudi deset pevcev, ki so že pred 24. leti sodelovali na prvem kon¬ certu tega zbora v Mariboru. Ti pevci so bili: Binter, Kuret, župec, Otrin, Vraber, Tozon, Pitako, Kitek, Rak in Vajda. V Vrbi na Gorenjskem so začeli goji¬ ti tobak za cigare., V Ljubljani je veliko povpraševanje po čevljih za dojenčke. Po trgovinah so | razstavljeni sicer otroški čeveljčki, to¬ da od številke 22 navzdol jih pa ni. Jih sploh še ni bilo in jih tudi danes še ni, čeprav so matere že prosile zanje vse mogoče oblasti. Poročali smo že, da je dekan Gornik v Šmartnem pri Litiji komunistom pre¬ cej v želodcu. Ni jim prav, da se briga za mladino in tudi z govori, ki jih ima na članice dekl. Marijine družbe niso za¬ dovoljni .Poleg tega je pa dekan Gor¬ nik zagrešil za komuniste še nekaj ne¬ zaslišanega. Vernike je namreč prosil, haj se v molitvi spominjajo tudi tistih, “ki so vsi razkropljeni.” Komunistični pisun se je ob tej novici razbesnel in u- darja po dekanu Gorniku, češ, da bo¬ do "ti razkropljeni najbrž pobegli belo¬ gardisti in drugi izvržki, ki jih je ljud¬ stvo izločilo iz svoje sredine.” Tako ren¬ tači neznani komunistični priganjač in si dela na zunaj korajžo, v resnici ga pa že požira strah, ko uvideva, da se komunistična diktatura vedno bolj krha in da se bo prej ali slej zrušila in po¬ kopala pod sabo vse njene nosilce in pod¬ pornike. Mariboska mestna občina je imela za škropljenje ulic dva škropilna avtomo¬ bila. Enega že dolgo prej niso mogli rabiti, ker je bil pokvarjen, drugi se je pa pokvaril nedavno in je sedaj marib. mestna občina problem odstranjevanja prahu z marib. ulic enostavno prepusti¬ la nebeškim angelcem in njihovim kan¬ glicam. V Ljubljani je 8. septembra t. 1. umrl v visoki starosti Julij Slapšak. Sloven¬ ski mladini in javnosti je znan pod prevdonimom Mišjakov Julček s svojimi mladinskimi spisi. V ljubljanskih zaporih je že od leta 1945 še vedno zaprtih 60 duhovnikov. V Ljubljani so komunisti zaprli kate¬ heta Janeza Pivka. Slovenci v Argentini Buenos Aires Vse naročnike “Svobodne Slovenije” v Argentini prav lepo prosimo, da nam čim prej plačajo naročnino za leto 1952, če tega že niso storili. Naročnina za le¬ tošnje leto znaša 50 Pesov, za pol leta 25 Pesov in za etrt leta 13 Pesov. “Svobodna Slovenija” se vzdržuje sa¬ mo z naročnino in nima drugih dohod¬ kov. Zato moramo vse izdatke za izda¬ janje lista kriti samo z njo. Prosimo vas, upoštevajte to dejstvo in nam čim prej nakažite naročnino! Slovenska pisateljska družina France Balantič bo priredila v nedeljo 14. okto¬ bra ob petih popoldne v cerkveni dvora- i ni v Ciudadeli recitacijski večer pod na¬ slovom “Ob štiristoletnici slovenske knji- | ge”. Obenem bo pisateljska družina po- i častila spomin nekaterih slovenskih pes- ; nikov in pisateljev, katerih obletnico roj¬ stva ali smrti obhajamo to leto: stolet¬ nico rojstva pisatelja dr. Ivana Tavčarja, petdesetletnico smrti pesnika Aleksan¬ dra Murna in petindvajsetletnico smrti pesnika Srečka Kosovela. Obenem bo pa proslavila tudi spomin pesnika in pisa¬ telja, ki je živel in delal in letos umrl med nami dr. Antona Novačana. Na spo¬ redu bodo recitacije iz del omenjenih pesnikov in pisateljev ter glasbene toč¬ ke. Opozarjamo vso slovensko javnost na ta spominski večer z vabilom ha čim številnejšo udeležbo. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Jožeta in Marjane Tominc v Ramos Mejia so dobili sina. Prav tako imajo sina v druži¬ ni g. Antona in Ivanke Lovrenčič, ki je pri krstu 16. t. m. dobil ime Anton- Matija. Čestitamo. t Franc Baloh. V bolnišnici v Haedo je 15. t. m. umrl Franc Baloh, staronasel- jenec iz Briginja. K večnemu počitku so ga položili na pokopališču v Munro dne 17. t. 1. Tu zapušča ženo,, enega otroka, dve sestri in več drugih sorodnikov. Vsem izrekamo iskreno sožalje! Promocija. V novem semenišču v Adrogue je bil včeraj, 19. t. m. promo¬ viran za doktorja bogoslovja g. France Kladnik. Iskreno čestitamo! GALLUSOV DRUŽABNI VEČER Slovenski pevski zbor “Gallus” je imel prejšnjo soboto pri Deklevi pester družabni večer, katerega se je udeleži¬ lo veliko slov. naseljencev. Moški zbor je pod vodstvom g. dr. Savellija najprej zapel nekaj slov. narodnih pesmi, na¬ to so pa sledile razne šaljive točke, med katerimi je posebno ugajala pev¬ ska točka “Žabe” z Lipuščkom kot di¬ rigentom. Prijetno razpoloženje je še KLAVIRSKI KONCERT ANTONA SOLERJA V ponedeljek 17. t. m. zvečer je imel mladi slov. pianist Anton Soler-Biljen- ski samostojen koncert v gledališču Ariel v Buenos Airesu. Pianist Soler je bil rojen v vasi Bilje pri Gorici leta 1930. Klavirski študij je začel v Gorici, izpite pa je dovršil na konservatoriju v Trstu. V Argentino je prispel 1. 1948. Tu nadaljuje s svojimi študijami pri prof. Juriju Fanelli-ju. Kompozijo pa študira pod vodstvom prof. Luisa Gianneo. Slov. javnosti v Argentini je znan po svojih nastopih zlasti na prireditvah Društva Slovencev ob spominskih pro¬ slavah žrtvam revolucije in vojne, na¬ stopal pa je ponovno pri cerkvenih kon¬ certih in tudi pri cerkvenem koncertu, ki ga je imel Slov. pevski zbor Gallus v cerkvi sv. Julije. Uveljavil se je pa tudi z nastopi pred argentinsko publiko. Tokrat je imel samostojen koncert pod pokroviteljstvom Argentinsko - jugoslo¬ vanskega kulturnega instituta. Na koncertu je pokazal svoje izredno lepe sposobnosti. Zelo težki dveurni kon¬ certni program — Bach, Beethoven, Brahms, Liszt, Chopin, Tajčevič, Castro, Pik-Mangiagalli, Debussy — je potrdil, da svoj poklic jemlje z vso resnostjo in da mu ne manjka osnov, da se kot pia¬ nist uveljavi. Po vsaki točki ga je navzoče občin¬ stvo nagradilo z navdušenim ploska¬ njem. Ob koncu je na zahtevo moral do¬ dati še 2 skladbi. Ponovil je Chopinov valček in dodal še njegovo Polonais-o. Njegov koncert je našel ugoden od¬ mev tudi v prestolniškem tisku. Kritik | dnevnika “La Nacion” se izraža zelo I pohvalno o njem in poudarja, da ima ' Soler “solidno tehnično izobrazbo in da i j se je pokazal v izvajanju tako različne¬ ga programa kot zanimiva glasbena o- sebnost”. Zaključuje ta kritik svoje po- j ročilo, da so izvajane kompozicije “na¬ šle v Solerju nadarjenega in resnega i interpreta.” posebno dvignila domača godba cara- pachajskih fantov, ki je mladino, pa tudi odrasle, r kar vabila na plesni prostor. Posrečen je bil tudi srečolov in ostale zabavne točke. Ljudje so se pa tudi lah¬ ko posladkali s pristnimi ljubljanskimi kremnimi rezinami, ki jih je pripravil ! znani ljb. slaščičar g. Petriček. Mladi in stari so bili z družabno pri¬ reditvijo zadovoljni. Vsi so prišli na svoj račun ter so v prijetnem družab¬ nem vzdušju preživeli lep večer. naročnino Titova “socialistična demokracija” v dejanju ii. Nadaljujemo z objavo pisma o seda¬ njih razmerah doma, ki nam ga je po¬ slal prijatelj iz Evrope. Poročilo je bi¬ lo napisano doma. Začetek pisma smo objavili v prejšnji številki. KOMUNISTI SE VESELE V nedeljo, dne 22. julija t. 1., so slov. komunisti po vseh za partizane važ¬ nejših krajih proslavili “praznik” prve¬ ga poka partizanske puške. Na teh pro¬ slavah je povsod sodelovalo tudi voja¬ štvo. Komunisti so poskrbeli, da na ve¬ selicah ni ničesar manjkalo, od vsa- j kevrstnih pijač do najrazličnejših jedi , in peciva. Zaradi tega je bila udeležba ljudi precejšnja. Ljudje so pač izkoristi- j li priliko in so se dobro najedli in napi- ] li. Mislili so si pa svoje. Taka veselica je bila tudi na Angelski gori nad Aj¬ dovščino. Tudi na to je prišlo vojaštvo iz Ajdovščine, ki pa je z nastopom mra¬ ka v glavnem odšlo, veselica je pa tra¬ jala vso noč. Za domačine so točili vino po 180 dinarjev liter, za tržaške izletni¬ ke pa po 50 dinarjev. Cene jedilom in pijači na veselici so bile v velikem na¬ sprotju z zaslužkom delavcev in finanč¬ no zmogljivostjo kmetov. OROŽNE VAJE NOV NAČIN PRISILNEGA DELA Komunisti so letos pozvali na orožne vaje precej letnikov vojaških obvezni¬ kov. Ponekod so jih vadili z lesenimi puškami, večino vpoklicancev so pa po¬ rabili za razna dela. ter so ob prihodu na določene kraje dobili v roke lopato in kramp. Možakar, ki je odslužil orožne vaje, jih popisuje takole: Iz mesta x so nas spravili skupaj 130 in nas takoj strogo zastražili. Še na stranišče je vsakega voj. obveznika spremljal stražar. Še istega dne so nas poslali v Logatec na postajo, odkoder so nas poslali z vlakom v Zagreb. Tu so nas dodelili k gradit¬ vi štirinadstropnega, 66 m dolgega in 14 m širokega poslopja, ki bo služilo za mornariško šolo. K temu delu so pri¬ šli tudi rezervisti iz Hrvatske, Srbije in drugih pokrajin. Delo teče kar naprej. Ko smo mi prišli, je prejšnja skupina odšla domov. Naša hrana je obstojala iz grahove ali fižolove juhe, zabeljene s čebulo in pol kg kruha na dan. Večina rezervistov je morala dobivati od doma še pakete, da je mogla vzdržati. Kdor pa paketov ni dobival, je bil velik re¬ vež. čevlje smo dobili dobre, obleka pa je bila tako slaba, da ne zasluži tega imena. Srajce smo po večini nosili kar svoje. Najmlajši med nami je bil star 26 let, najstarejši je pa imel 52 let. O- rožja nismo dobili v roke. Še tisti, ki stražijo skladišča, imajo puške samo ponoči, podnevi pa samo palice. Podjetje vodijo civilni inžinerji, disciplino pa ho¬ čejo vojaško, kar se jim pa vedno ne posreči. Iz naše skupine je eden dezer¬ tiral in pobegnil' čez mejo. Iz Italije smo od njega že dobili pismo. Ves vesel nam je sporočal, da se čuti zelo srečne¬ ga, da se je rešil Titovega “raja”. Veli¬ ka večina iz naše skupine ga je blagro¬ vala in bi vsi radi odšli za njim, samo, če bi mogli. Meseca junija/ je naša sku¬ pina dobila nov angleški mešalnik za malto, katerega so izročili v upravljanje dvema Srboma. Nismo mogli ugotoviti, ali sta sabotirala, ali se na mešalni stroj sploh nista razumela. Dejstvo je bilo samo to, da je bil stroj vedno pokvarjen. Zato smo napravili manj, kakor pa po¬ prej, ko smo malto mešali z lopatami. . Imeli smo tudi politične ure. Komuni¬ sti so nam govorili o Madžarski, Romu¬ niji, Bolgariji ter poudarjali, da pri¬ pravljajo napad na Titovino, kako stal¬ no izzivajo na mejah itd. O kakih napa¬ dih Rusov nismo ves čas slišali niti be¬ sedice. Povsod, kjer smo prišli v stik s civilisti, smo opazili, da so nas sploh prezirali. Nobenega ugleda noben Tito- vec ni užival. Razpoloženje med rezervisti, pa naj bodo to Slovenci, Hrvatje, ali Srbi je tako, da je nemogoče misliti, da bi se ti ljudje v takem razpoloženju vojskova¬ li in s tem reševali tjtovo komunistično diktaturo. Nekateri so kar odkrito iz¬ javljali, da bodo pobili oficirje in zbe¬ žali, drugi pa, da se bodo poskrili. Tisti rezervisti, ki so že služili v biv. jugoslovanski vojski, in ki so videli or¬ ganizacijo it. ali nemške vojske med okupacijo, so skrajno razočarani nad razmerami v sedanji Titovi vojski. Prehrana, obleka, postopanje z ljudmi in razpoloženje vojakov — vse to je ne¬ kaj obupnega. Za vsak najmanjši pre¬ stopek na teh tkzv. orožnih vajah dode¬ lijo 6 mesecev prisilnega dela. Veliko mož in fantov so poklicali na orožne vaje tudi iz Ljubljane, Dolenj¬ ske, Gorenjske in Štajerske. Vse na tri¬ mesečno delo. Delajo po vsej državi: V Novem mestu, Karlovcu, Zagrebu, Sa¬ rajevu, Beogradu in drugod. Rezervisti vedo tudi povedati, da Ti¬ tovi komunisti v primeru vojne ne mi¬ slijo izvesti splošne mobilizacije, tem¬ več, da bodo skušali izzvati pri ljudstvu splošen vsenarodni odpor proti napadal cu. Za to na veliko vadijo ljudi v pro¬ tiletalski zaščiti, po nekaterih tovarnah učijo delavce, tudi ženske, v rabi orožja. Letošnjo pomlad je bil med komuni¬ sti silen preplah. Mislili so, da bo vsak trenutek izbruhnila vojna, katere se neizmerno boje, ker se zavedajo, da bo to tudi začetek konca njihove diktature. Povsod so hiteli kopati jarke in zaklo¬ nišča. V Ljubljani so morali celo želez¬ ničarji hoditi kopat takej jarke. Sedaj se je preplah zopet malo polegel. Pojavil se je pa spet ob zadnjem Molotovljevem napadu na Tita. Ljudje se zavedajo ne¬ sreče, ki jo prinese vojna. Toda pravi¬ jo, da slabše kakor je sedaj pod komu¬ nistično diktaturo ne more biti. Bo vsaj za tistega bolje, ki bo vse to preživel, ker bo nova vojna komuniste gotovo od¬ plavila, in jih postavila na tisto mesto, kamor spadajo. Peta tankovska brigada, ki ima se¬ dež na Vrhniki, je že od maja meseca nastanjena kake tri četrt ure daleč od vojašnic v gozdu ob vojaški cesti, ki vo¬ di iz Stare Vrhnike na Kuran in dalje proti Zaplani. Tanke imajo razmeščene ob cesti in zamaskirane. Zakaj je ta brigada v gozdu, ljudje ne vedo. Neka¬ teri pravijo, da se bojijo letalskega na¬ pada, drugi zopet, da so to samo ma¬ nevri. Na Logaškem polju je stalno za¬ stražena tudi cesta, ki vodi iz Logatca proti Rovtam. Kakor znano, je bilo v le¬ tih 1945 in 1946 na tem prostoru zgra¬ jeno veliko skladišče za municijo. Ver¬ jetno, da so zaradi tega tudi straže. V uspešnost Titove obrambe doma nih¬ če ne verjame. Titova vojska bo raz¬ padla še prej, kakor je kraljeva leta 1941, ker komunistična diktatura med narodom sploh nima zaslombe in se ljudje še živo spominjajo vseh grozodej¬ stev, ki so jih komunisti zagrešili nad ljudmi v letih strahote od 1946 dalje in jih izvajajo še danes nad vsakomur, ki se slepo ne pokori komunističnim na¬ silnikom. Zato tudi orožje, ki iz zahoda prihaja v državo, položaja ne bo rešilo, kakor bi se zgodilo, če bi Jugoslavija imela na krmilu demokratično vlado, v katero bi narod imel zaupanje in bi jo tudi z vsemi silami podpiral in bi za tako domovino svobodnih ljudi žrtvoval svoja življenja, svoje glave za Tita in njegove krvoloke in nasilnike pa ne bo nihče nosil na prodaj. Na gotova vojaška dela komunisti po¬ šiljajo samo svoje ljudi. Tako grade podzemske vojaške objekte v hribih na Podlipoglavu ne daleč od Zaloga pri Ljubljani. Nekateri pravijo, da bodo tam skladišča za municijo. Od civlistov ne sme nihče blizu. Vojaki, ki dovažajo hrano in druge potrebščine, smejo priti z avtomobili le do določenega mesta, dalje pa ne sme nihče. Pa kaj le poma¬ ga ta tajinstvenost, ko pa titovi komu¬ nisti sami točno ne vedo, kdo od njih je v srcu za Tita in kdo za Stalina. Ta¬ ko so kominformovci o vseh stvareh točno poučeni, ker so se potuhnili in se na zunaj prikazujejo kot največji Titov- ci, ki javno napadajo Stalina, v resnici so pa ostali stari partijci. Nekateri slovenski rezervisti so slu¬ žili tudi v Makedoniji. Ti so povedali, da so ljudje v tistih krajih naravnost besni na vse, kar je v zvezi s Titom. Tudi oficirji in vojaki se morajo prila¬ goditi temu razpoloženju, ker bi jih ljudje drugače enostavno pobili. Tako se je dogajalo, da so sami vojaki puščali kar celo trume beguncev v Grčijo. Lju¬ dje so divji predvsem na Titove oficirje, za katere vedo, da so partijci. Zato se oficirji ne upajo nositi svojih uniform, če morajo odhajati izven mest. V takih primerih se oblečejo v civilne obleke, ali pa nosijo vojaško uniformo, toda brez oficirskih značk. (Nadaljevanje v prihodnji številki). Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 20. IX. 1951 Ciadadela OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA IZSELJENSKEGA ODRA Na praznik dne 15. avgusta je bil v Ciudadeli občni zbor Slov. izseljenskega odra. Polnoštevilna udeležba in zanima¬ nje, s katerim je članstvo sledilo poteku sestanka, je dokaz, da odersko udejstvo¬ vanje članov ne bo prenehalo, ampak bo kljub let. suši ta gled. družina započeto delo nadaljevala. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor, v katerem delujejo tudi člani, ki dosedaj še niso bili na odborniških mestih. Tako sestavljajo upravni odbor sledeči člani: Izdor Kastrevec, predsednik, Ludvik Pikec, podpredsednik, Franc Klemenc, tajnik, Karol Svetlin, blagajnik, Franc Grum, igralski vodja, Mirko Oman, go¬ spodar, Gabrijel Čamernik, arhivar, Andrej Oman, tehnični vodja in č. g. Janez Kalan kot duhovni vodja. V nad¬ zorni odbor in razsodišče so bili izvolje¬ ni: Ivan Oven, Ivan Kopač in Andrej Ko¬ pač. Odbor se je takoj lotil dela in bo na¬ daljeval z uprizarjanjem domačih del in bo nudil možnost sodelovanja naši mla¬ dini, da bo tako spoznavala svojo narod¬ no kulturo. Slov. izseljenski oder bo gojih prija¬ teljske odnose do vseh slovenskih druš¬ tev in organizacij ter je bil na predlog predsednika igralske družine z občnega zbora poslan tudi vsem tak pozdrav. JLands V nedeljo, dne 7. oktobra t. 1. bo v župnijski dvorani prosvetno predavanje, ki ga priredi Društvo Slovencev. Preda¬ vanje bo takoj po slovenski maši, t. j. ob deveti uri dopoldne. Vabljeni vsi Slo¬ venci in Slovenke iz Lanusa in okolice. ftlendoza Družinska sreča. G. Ing. Maks Ocvirk in gospa Majda, roj. Mlakar sta dobila hčerko. Iskreno čestitamo! Gdč. Ivanka Grilc, vneta delavka za slov, skupftost, se je morala podvreči operaciji v Hospital Espanol, kjer je v službi kot bolničarka. Zdravje se ji hitro vrača, česar se vsi veselimo. Četrta kraljica v Mendozi je kraljica trgovine, ki se je pred kratkim še le 17 let stara poročila. Za pričo ji je bil eden izmed tuk. milijonarjev. Par je poročil slov. dušni pastir g. Malenšek. SLOVENCI NIZOZEMSKA JUBILEJ SLOVENSKIH RUDARJEV V Steinerboschu je bila v nedeljo, 17. junija, lepa slovenska slavnost. Sloven¬ ska skupnost je proslavila 25. letnico de¬ la v rudnikih v Limburgu šestih sloven¬ skih rudarjev. Ti slavljenci so bili g. I. Frangei iz Eygelshovena, g. A. Domev- šek iz Heerlerheide, g. F. Markon in g. T. Klander iz Hoensbroeka, g. K. Ter- šič in g. H. Marčič iz Waubacha. Na slavnost je prihitelo precej slovenskih rojakov. Tako člani mladinskega pev- ! skega zbora "Zvonček” iz Heerlerheide, šolska mladina iz Eygelshovena in Ho- ensbroekana ter člani društva sv. Bar¬ bare iz Heerlerheide - Brunssum. Vsi so se zbrali v mestnem parku ter v njem ob kramljanju in čaju preživeli lep do¬ poldan. Popoldne je bilo najprej skupno fotografiranje, nato pa slavnostna prire¬ ditev s pevskimi točkami in mladinsko spevoigro “Rdeča kapica”. Slavnost v gledališču na prostem je začel podpredsednik zveznega odbora g. Bevk z nagovorom na jubilante in ostale goste. Pevski zbor “Zvon” je pa zapel pesem “Slovenska zemlja”. Slavnostni govornik je bil slovenski duhovnik, ki je orisal življensko pot in delo šestih jubi¬ lantov v slov. organizacijah. S svojo po¬ štenostjo in delom svojih rok so ponesli ugled domovine tudi v to deželo. Po nje¬ govem govoru so jubilantom še čestitali predsedniki slov. kat. društev v Lim¬ burgu, pevski zbor “Zvon” je pa zapel N. S. del Carmen de Cuyo se naziva podoba, katero časte v frančiškanski ba¬ ziliki in ki nosi v roki poveljniško pali¬ co Osvoboditelja gen. San Martina. Njej je bila izročena v varstvo andska vojska in nosi zdaj naslov generale, 8. septem¬ bra je bil njen praznik. Vojaštvo je izka¬ zalo Materi božji vojaške časti kot gre¬ do generalu. Tudi predsednik republike je poslal k slavnosti svojega zastopnika. Namesto “nevihte sv. Roze”, ki pri¬ de navadno koncem avgusta, smo te dni dobili sneg v Predcordiljerah, blizu me¬ sta. Iz Buenos Airesa je prispel ves vesel g. dr. Frank Luskar in nam predstavil svojo soprogo. Obema želimo vsi men- doški Slovenci obilo sreče! W CASA II O ¥ II 55 uram in zlatarna OLAZABAL 2336 T. E. 76-9160 (pol kvadre od ogla Cabildo 2300) Novorojenčkom: jedilni pribor iz alpake srebra v etuiju. — Cena: 14, 22, 23 in 36 pesov. Predelava starega nakita v moderne oblike: v 18 krt zlatu in srebru. Popravila ur in nakita. Graviranje in nabiranje perl. Še traja jubilejni popust pri nakupu. Slovenske molitvenike "Kristus kraljuj" podobe, slike, kipe, rožne vence, svetinjice, podobice... prave FOTOGRAFIJE SLOVENIJE in albume... vse potrebščine za šolo, za pisarno, za dom... nalivna peresa, svinčnike, birome... Vam nudi SANTERIA Y PAPELERIA "SANTA JULIA" Victor Martinez 39 — Capital PO SVETU več slov. pesmi, nakar so člani mladin¬ skega pevskega zbora “Zvonček” nasto¬ pili s spevoigro “Rdeča kapiča” ter želi splošno odobravanje. V drugem delu prireditve so rojaki iz Lindenheuvela izročili glavnemu obrat¬ nemu inžinerju državnega rudnika Mau- rits g. M. J. A. Bergsteinu diplomo o njegovi izvolitvi za častnega predsedni¬ ka slov. kat. društva sv. Barbare v Lim- denheuvelu. Pevski zbor “Zvon” pa je izročil diplomo svojemu dirigentu g. Willemsu, s katero ga je imenoval za svojega častnega predsednika. Holandska gosta, ki sta jih slov. dru¬ štvi imenovali za svoja častna predsed¬ nika je najprej pozdravil g. p. Teotim v. Velzen, holandski duhovnik, ki kot velik prijatelj Slovencev, živi in deluje že dol¬ go let med njimi, za njim pa gg. Stanko Rebršek, ter g. Propivšek v imenu dru¬ štva sv. Barbare, v imenu pevskega zbo¬ ra pa g. Franc Drenovec. Oba odlična gosta sta se za pozdrave zahvaljevala. Častni predsednik pevskega zbora Wil- POZOR - Ali že veste, da ob naraščajoči draginji najboljše naložite denar v nakup nepremičnin? Zopet Vam nu¬ dimo vrsto zemljišč, ki radi svoje le¬ ge nudijo možnost nagle naselitve. SAN MIGUEL: Avtomob. cesta štev. 8, 3 kvadre od col. 141, ki vozi na Chacarito. Zamljišče s pov. nad 400 m 2 dobite za ceno $ 600.— v go¬ tovini in v mesečnih obrokih od 80 Pesov naprej. LA REVA: Ob žel. proti FCNDFS, ob kateri Se najbolj naseljujejo lju¬ dje, je zemljišče od 1.500 m 2 do 5.000 m 2 za ceno S 2.000.— v goto¬ vini in v polletnih obrokih od 1.300 Pesov naprej. SAN VINCENTE: 6 kvader od žel. post. 700 Pesov v gotovini in mesečni obroki od 36 Pesov naprej. MORENO: Bližu žel. post., dve kvadri od kolektiva. Radi dobrih zvez s prestolnico se tu lahko naseli večja skupina Slovencev. Primerno za ti¬ ste, ki delajo v Moronu. Parcele: 2.000 Pesov v gotovini in v obrokih od 80 Pesov naprej. Zemljišča imamo še v Monte Gran¬ de, Casanova, Villa Ballester, Hur- lingham, Tigre itd. če se prijavi nad 10 interesentov jih prepeljemo z last. omnibusom na ogled terena. Inmobiliaria “Ruta, S. L. R. Can- gallo. Vse informacije pri našem za¬ stopniku Slovencu pismeno ali oseb¬ no na naslov O. M. Av. San Martin, 2524, CASEROS, F.C.N.G.S.M. Potrebujem sposobnega čevljarja za gorske ali smučarske čevlje. Pla¬ čam dobro. Ponudbe v španščini ali nemščini na Jose Studer, Zapateria “Suizo”, B. Mitre, San Carlos de Ba- riloche. Opremljeno sobo dam dekletu za dveurno pomoč dnevno v gospodinj¬ stvu. Zglasiti se Franc Zupančič, Ulises 120, Santos Lugares lems je dejal, da bi se rad zahvalil v slovenščini, pa je toliko ne obvlada, zna pa slovensko peti. Poudaril je tudi, da se veseli trenutka, ko bo z našimi rojaki v Nizozemski mogel obiskati Slovenijo. Pevski zbor Zvon in ostali pevski zbori so zatem zapeli še več slovenskih pesmi in tako skupaj preživeli nekaj lepih ur. Agencijo Putnik so decentralizirali in so dosedanje podružnice na sedežih po¬ stale samostojna podjetja pod vodstvom republiških glavnih uprav za turizem in gostinstvo. V Ljubljani so morali radi podražitve gradbenega materijala ustaviti več že začetih javnih del. Cankarjeva založba v Ljubljani name¬ rava izdati nov slovar tujk. IIISVESTIEA V nedeljo, 30. septembra, bo v Adro- gue, kjer je prostor za slovensko seme¬ nišče, družabna prireditev. Dobiček je namenjen za potrebe semenišča. Pridite vsi! Vabijo fantje in dekleta RADIJSKA ODDAJA SLOVENSKE PESMI “Gallus” sporoča: Naslednja oddaja slovenske pesmi po Radio del Estado bo v soboto, 29. t. m. ob 18. uri. Ker mno¬ gi, ki so želeli zadnjo oddajo poslušati, niso znali poiskati oddajne postaje, sve¬ tujemo, naj že prej poiščejo na svojih aparatih to postajo -— opozarjamo, da oddaja na raznih dolžinah in včasih tu¬ di različne programe. Rojakom iz od¬ daljenih krajev radi boljšega sprejema svetujemo, naj skušajo sprejemati na kratke valove. POIZVEDBA Prosim vsakogar, kdor ve za naslov (ali kje živi( biv. pp. domobranstva Jože Urh, doma iz Ljubljane, naj sporo¬ či podatke na naslov: Ackovič Aleksan¬ der, 27 |B Verkensteeg, Winterslag, Limburg, Belgigue. Božič in zima bosta kmalu fu — Misli na svoje! Najboljše in najcenejše pakete pošilja v Slovenijo in Evropo sploh S EKAFIN G H S E S N O AVENIDA BELGRANO 1323 — BUENOS AIRES — T. E. 37 - 6904 Uradne ure od 8. do 12%. ure dop. in od 14%. do 20. ure pop. Vsa pismena naročila pošiljajte na: SERAFIN GHILINO, CASILLA DE CORREO 3985, BUENOS AIRES Vsi paketi so zavarovani. Tudi najmanjšo škodo v celoti povrnemo Paketi po 5 kg (4% neto) Stranka pa lahko tudi po svoji želji spreminja vsebino paketov. V tem primeru plača za: 1 kg kave $ 30.—; 1 kg sladkorja $ 12.—; 1 kg riža $ 12.—; 1 kg čokolade $ 22.—; 1 kg kakao $ 18.—; 100 gra¬ mov Ceylon čaja $ 16.—; 1 kg svinjske masti $ 20.—; 100 gramov po¬ pra $ 20.—; 1 kg pralnega mila $ 13.—; 1 lt. olivnega olja $ 27.—; 1 kg usnja za čevlje $ 30.—. Kombinirani paketi ne morejo tehtati manj kot 5 kg brutto. Zdravila po letalski pošti. 100 gramov streptomicina .... $ 160.— 3.000.000 enot penicilina .. „ 170.— Paketi, ki jih pripravi stranka sama. Odpošiljam tudi pakete, ki jih pripravijo cenjene stranke same. V tem primeru je cena za odpošiljatev naslednja: Stroški za navadno odpošiljatev (z ladjo): Za pakete do 5 kg brutto . $ 60.— Za pakete do 10 kg brutto . „ 70.— Za pakete do 20 kg brutto . „ 80.— Stroški za odpošiljatev z letalsko pošto: Paketi do 1 kg . $ 90.— ODPRL SEM ZOBNO ORDINACIJO Sir. FRANC APAR1CIO dentist kirurg RIVADAVIA 21952 ITUZAINGO Ordinira od 9. do 12. ure dop. Tehniko vodi dent. Zajc lože Imprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires, T. E. 54-4644 POHITITE Z NAROČILOM BOŽIČNIH PAKETOV! CMGALLO 439, Oficina 692 TRANSITO 99 E H C 0 M I E H D A S INTERNACIONALE! m URADNE URE: OD 9. DO 18. NAROČNIKI, KI NAROČAJO PAKETE PO POŠTI, NAJ POŠILJAJO LE GffiO Ta cenik razveljavlja vse dosedanje cen No. 1.$ 60— 2 kg riža 2.5 kg sladkorja No. 2.$ 66.— 4.5 kg riža No. 3.$ 60.— 4.5 kg sladkorja No. 7.$ 70 ,— 4 kg mila za pranje 300 g toaletnega mila No. 8.$ 85— 2 kg svinjskege masti 3 konserve govejega mesa 1 steklenica mesnega izvlečka 1 konserva paradižnikove mezge No. 10.$ 80.— 1 kg surove kave 2 kg sladkorja 1.5 kg riža No. 11 .. .. „. ..$ 90.— 3,2 kg govedine (corned beef) 1,5 kg prekajene slanine No. 12.$ 80— 2 kg riža 1 kg govedine 2 konservi z govedino 1 steklenica mesnega izvlečka No. 13. $ 90— 1 kg prekajene slanine 1 kg svinjske masti 2 kg čebelnega medu No. 14.$ 90.— 1 kg surove kave 3 kg neto čebelnega medu No. 15.$ 90— 4,5 kg govedine (corned beef) No. 16.$ 90— 2 kg neto svinjske masti 2 kg prekajene slanine No. 17.$ 100— 1 kg surove kave 3 kg neto svinjske masti No. 18.$ 100.— 4,5 kg riža 4,5 kg sladkorja No. 19.. .. .. $ 100— 9 kg riža No. 20.$ loo,- 9 kg sladkorja No. 21.$ 150 ,- 6 kg govedine (corned beef) 2 kg svinjske masti No. 22.$ 120.- 2 kg surove kave 1,6 kg sladkorja 1 kg riža No. 26.$ 140.- 1 kg surove kave 2 kg sladkorja 2 kg svinjske masti 2 kg riža 1 kg govedine (pecho de vaca) % kg marmelade No. 27.$ 150 .- 1 kg govedine v konservi 1 kg slanine 2 kg svinjske masti 1 kg riža 1 kg čebelnega medu 1 kg sladkorja, % kg kakaa T. E. 3 4 — 9185 MONTEVIDEO: CALLE ANDES 1202 POSTAL i k c. No. 30.$ 230— 1 kg Santos kave v zrnju 1 kg sladkorja 1 kg marmelade 1 kg čistega čebelnega medu 1 kg svinjske masti 1 kg prekajene slanino 1 kg govejega mesa 1 steklenica (100 g) mesnega izvlečka 1 manjša konserva s svinino 250 g angleškega kakaa 200 g Ceylon čaja 400 g izbranih dišav No. 31., $ 65— 4.5 kg moke No. 32.$ 110— 4.5 kg moke 4.5 kg sladkorja No. 33.$ 150.— 2.5 kg surove kave No. 34.$ 180— 1 kg surove kave 1 kg kakaa % kg čaja