Zasedanje plenuma Okr. OOF v Ptuju
Pollcfni plan dcla mnoliCnlh organizacii ie dohaz enolnosti in refolncionarne inoči ®r
V nedeljo, dne 19. t. m. se je v praznično okrašeni dvorani Titovega doma v Ptuju vršilo zasedanje ple-numa Okrajnega odbora OF.
Plenum je otvoril predsednik OO OF  tov.   Belšak   Franc.
Temu je kot prva to-čka dnevnega reda sledil politični referat sekre-tarja Okrajnega komiteja KPS tov. Z a g a r Zorana. Referat je obsegal sledeče:
Tovariši in tovarišice! Plenum OF našega okraja se vrši v času, ko delovno ljudstvo širom naše dcmovine bije v drugem letu petlctke cdlcčilen boj za dosego in preseganje planskih nalcg, ki iz dne-va v dan dvigajo življenjski stan-dard dclovnega ljudstva Jugoslavije in udarjajp niočne temelje izgradnji našega socialističnega gospodarstva. Da bi lahko na današnjem plenumu Fronte pravilno analizirali situacijo, ocenili uspehe in poraanjkljivosti v našem delu ter irdno in revolucio-narno krenili po začrtani poti na-prej, je nujno pctrebno, da pod-črtamo nekatere važnejše momente iz naše pclitične in gospodarske pro-blematike. Dejstvo, da je čas, v ka-terem pristopamo k močnejši utr-ditvi naših pozicij (predvsem na vasi), izredno bogat na zgodovinskih dogcdkih v -mednarodnih odnosili, nam narekuje nujnost, osvojiti si jasno in dcločno linijo v vseh vpra-šanjih naše gospodarsko politične dejavnosti in s tem dcseči dcsledno sprovajanje in kcnkretiziranje sploš-ne linije na vsa vprašanja naše vsa-kodnevne borbe za izgradnjo socia-lizma, a predvsem na polju sociali-Stične rekonstrukcije kmetijstva.
Tovariši!   Najvažnejši  izmed   vseh dogodkcv, ki brez dvoma ne bo pred-stavljal   svetle   strani    v    zgodovini proletarskega    gibanja    in    odnosov med deželami  Ijudske   demokracije, je    vsekakcr    še    vedno    resolucija Koroinforma    in   klevetniški   izpadi nekaterih eleraentov iz scsednjih dr-žav, ki blatijo najcsnovnejša čustva narcdov nove Jugoslavije. Mi vsi do-bro vemo, kakšne klevete so padale in padajo na našo Partijo, na našo držsvno vodstvo, na  našo socialisti-čno graditev in ne bi imelo pomena obravnavati   stvari,  o   katerih   si  je že   danes  več   ali   manj .na   jasnem sleherni državljan naše dežele.   No, kljub terau je treba ugotoviti, da je resolucija    pcleg    vseh   bolečih    in škcdljivih posledic za vso demokra-tično protiimperialistično frcnto ime-la  koncem koncev  tudi  svojo pozi-tivno plat. Tvorci resclucije so imeli namen razbiti našo Partijo, minirati pridobitve naše ljudske revolucije in onemogočiti   scciaHstično    izgradnjo naše države. Tcda rezultat, na kate-rega smo lahko upravičeno ponosni, je bil popolncma nasproten njihove-mu    pričakovanju.   Delovni    ljudje naše dežele, prekaljeni v toku težke osvobcdilne borbe in v toku  velike bitlce za zmago sccializma, so se še močuejše zgrnili ckcli svoje Partije, katera jih je skozi dclga leta, nepre-stano v prvih bcrbenih vrstah vodila od zmage do zmage. Mi lahko, tova-riši, smclo trdimo, da je sreča mor-da za vse proletarsko gibanje, da je ta udarec, ob katerem se bcdo kljub vsemu vendarle razčistila vprašanja bodcčih cdnosov med socialističnimi državami in sccialističnim gospodar-stvcm,   zadcl  ravno  nas,   našo  Par-tijo  in   naše   tolikokrat   preizkušeno vcdstvo, kajti vsakdo drugi ckcli nas bi prcpadel že pod prvimi udarci ne-upravičenih kritikov. Mi pa stojimo trdno, čvrsteje kakcr kdaj koli po-prcje,    gradimo    svgjo    socialistično domcvino in se v okviru protiimpe-rialistične fronte pod vodstvcm So-
vjetske zveze borimo za zmago mar-ksizma-leninizma po vsem svetu.
No, tovariši, enotnost delovnih množic Jugoslavije, nepokolebljiv stav napram imperialističnemu svetu in končno še situacija, ki jc nastala okoli resclucije Kominforma, je ro-dila besno, toda nemočno kampanjo protiljudske reakcije doma in v sve-tu. Temne sile reakcije, katerim je vsekakor trn v peti graditev socia-lizma v tem delu Evrope, so poizku-šale in poizkušajo izkcristiti trenut-no situacijo v demokratičnem bloku za svoje podle namene. Z raznfrm gospodarskimi pritiski, posebno pa še s ponovno mobilizacijo že oproba-nih in zvestih hlapcev Vatikana po-izkušajo od znotraj minirati odloč-nost in voljo narodov naše dežele, ki si danes s takšnim še nevidenim po~ letcm gradijo svoj bcljši jutrisnji dan. Kampanja ckcli Trsta, na slo-venskem Kcroškem, ugotovitve za-grebškega prccesa in drugo nam slu-žijo kot jasen dokaz, kaksnih sred-ste\' se vse poslužuje svctcvna reak-cija v svcji bcrbi proti naprednemu človeštvu in kako nizko so na drugi strani padli domači eksponenti im-perializma, ki v teh zgodcvinskih dneh graditve socialistične družbe na najbolj podel način izdajajo svoje narode in svojo prerojeno domovino. Toda tovariši, mi, ki pod vodstvom naše Partije, upoštevajoč specifično-sti pogojev, v katerih se nahaiamo, dosledno in v praksi gradimo po naukUi marksizma-leninizma sociali-zem, vemo, da je ni sile v svetu, ki bi mogla uničiti ljudstvo, kateremu je ideja o svcbodi prešla v zavest in s tem postala nepremagljiva mate-rialna sila. Zavedajoč se tega, mora danes Ijudska fronta kot revolucio-narna pridcbitev naše velike dcmo-vinske vojne poostriti svcj kurz na-pram vsem odkritim in prikritim sc-vražnikom ljudstva, ki na bilo kak-šen koli način in zaviti v bilo kakšna kcli cblačila poskušajo uničiti in za-virati naše delo. Odkrivati in analizi-rati storjene napake, jih pcpravljati, nehno in skrbno dvigati lik člana neBebno in skrbno dvigati lik člana čistiti svoje vrste vseh omahljivih in oportunističnih elementov, to je na-loga, ki v tem moroentu stoji pred OF (predvsem v našera okraju), to je naloga, ki stoji pred vserai de-lavci, kmeti in delovno inteligenco v času odlcčilne bitke za zmago so-cializma.
Tovariši! V takšnih mednarcdno pclitičnih prilikah se vrši na gospc-darskem poprišču borba za uspešno izvedbo nalog drugega leta naše pet-letke. Mi smo vedno poudarjali, da bo to drugo leto petletke najtežje, da bodo napori morali biti največji in da bcdo rezultati tega leta imeli odlcčilni vpliv na ves naš petletni plan. No, resolucija in nastala med-narodno pclitična situacija vsekakor ni faktor, ki bi olajšal te napore, temveč jih je v gotovih pogledih celo povečal, tako da se planske naloge dcsegajo in presegajo po zaslugi po-večanega delovnega heroizma naših delavcev in kmetov, ki s stalnimi tekmovanji na čast naši Partiji do-kazujejo vsemu svetu neupravičenost klevet. Veliki uspehi graditeljev ma-ribcrske hidrecentrale, tovarne tež-kih strojev v Zeleznikih, ceste »Brat-stva in edinstva« in drugi iz dneva v dan dvigajo industrijsko kapaci-teto socialističnega gospodarstva in spreminjajo naŠo deželo iz agrarne v industrijsko-agrarno državo. Toda hiter tempo industrializacije in elek-trifikacije ni dovolj za dokončno zmago socializma, temveč predstav-lja samo osnovo in nujno potreben pcgoj. Bitka za socializem se vrši na
vseh poprišeih družbenega ustvarja-nja: to je predvsem borba proti stari kapitalistični miselnosti, podedcvani iz naše težke preteklosti, borba proti misticizrau klerofašistične duhovšči-ne, bcrba za stalno in nenehno po-glabljanje razredne diferenciacije na vasi, kot predpogoja za nadaljnji in uspešni razvoj kmetijstva. Evo, in temu vprašanju bodo morali odbori in aktivisti OF v našem okraju po-svetiti pcsebiso pczornost. Ni si, tova-riši, mogoče zamisliti večjih in traj-nejših uspehov pri industrializaciji naše dežele in absurdno bi bilo go-voriti o dokončni zmagi socialistič-nega družbenega reda^ brez istočasne socialistične rekonstrbkcije našega kmctijskega gcspodarstva. To naj bo stalno pred cčmi vsakemu aktivistu, vsakenm odboru OF na naših vaseh. Toda, če hočemo, da bo naše delo uspcsno, če hočemo, da bo naše delo rodilo pctrebne sadove, morajo frontni aktivi izpclniti predvsera sle-<*pče crganizacijske in politične na-lcge:
P r v o : Organizacijsko utrditi in očistiti razrednih. nasprofnikcv vaške cdbore OF, njene množične crgani-zacije in tako v vsaki, tudi najmanj-ši vasi ustvariti močaa pclitični fak-tor, ki bo s svojira vztrajnim pclitič-nim delom nenehno ^»oglabljal raz-redno borbo na vasi. S pravilnim tclmačenjera in sprovajanjem vseh ukrepcv ljudske cblasti bo OF na vasi aktivizirala mncžice malih in srednjih kmetcv v bcrbi proti kula-štvu, kct ostanku preživelega kapi-talističtiega reda. To je prvi in naj-važnejši pcgoj.
D r u g o : Izbcli?ati delo odborov ljudske oblasti. Naša revolucicnarna cblast je po sveji fcrmi demokratič-na, soc?alistična, a vsebina dela ne-katerih cdborov še daleč ni ljudska zato, ker v njih marsikje sede naši razredni scvražniki. Naj si bodo za-koni in uredbe višjih fcrumov še tako demokratični, oni nujno zade-nejo na cdpcr in ogorčenje delovnih množic tam, kjer Ijudski odbor vsled svojega nepravilnega socialnega se-stava nepravilno in v interesu »ve-likih« sprovaja v življenje dobljene naloge. Utrjevanje ljudskih odborov, njih izgradnja in povezanost z mno-žicami volivcev — to je druga na-loga, ki 30 mora izpolniti frontni aktiv na vasi.
T r e t j e : Pcsvetiti vso pažnjo utrditvi in razvoju Kmetijskih za-drug. Zadruga — to je šola socializ-ma na vasi, to je kovačnica ncvih kadrcv, novih in novih borcev wi rekonstrukcijo kmetijstva v sociali-stično smer. Naloga fronte je, da vodi in pomaga zadrugi, da prcd-vsem v tem mcmentu pristopi ' čist-ki upravnih odbcrov, v katere so se vgnezdili nam nasprotni kulaŠki ele-menti, a v katerih interesu sigurno ni cccspodarsko in politično jačanje zadruge. Z dosledno izpolnitvijo te naloge bo Frcnta na vasi dala naj-večii prispevek skupni borbi za iz-graditev socializma.
Tovariši in tovarišice!
V svojih izvajanjih sem v krat-kera navedel samo najvažnejše zna-čilncsti sedanjega cbdcbja, kot tudi najnujnejše naloge, ki stojijo kot pe-reč problem pred Osvobodilno fronlo našega okraja. Razumljivo je, da pristop k izpolnitvi teh nalog ne bo smel imeti kampanjski karakter, ttmveč mora postati stalen in siste-nratičen način dela OF in njenih ak-tivistov. Z jasnimi perspektivami na-šega gospcdarskega in družbenega razvoja, ki jih bodo imeli stalno pred očmi aktivi OF, ob upoitevanju spe-cifičnosti razvoja v našera nkraju (glede na  agrarni karakter okraja),
se bomo tudi mi z izpolnitvijo na-log, ki jih postavlja pred nas V. kon-gres naše Partije, dostojno vključili v skupno in enotno armado delov-nega ljudstva Jugoslavije, ki si sarao, s svojo revolucionamo in žuljavo roko gradi socializem — gradi svoj boljši jutrišnji dan.
Naj živi veliki tvorec nove Jugo-slavije in iniciator vseh naših zmag — maršal T i t o.
Po referatu tov. sekretarja je o organizacijskih vprašanjih Fronte re~ feriral sekretar agit.-prop. komisije Ok. kom. KPS tov. Mavser Ivan. V svojih izvajanjih se je dotaknil velikih rezultatov, ki jih je dosegla OF v drugem letu svojega prvega gospodarskega plana in s temi dej-stvi povezal novi polletni plan dela OF. Tov. sekretar je dejal: »Pri iz-vajanju tega plana se pred članstvo OF postevljata dve osnovni nalo-gi, na podlagi katerih bo potrebno pristopiti k dehi, oziroma sestavi krajevnih planov in izvrševanju istih. Prva teh nalog je organizacij-ska utrditev vaških in krajevnih od-borov OF in njihovega čLanstva, druga pa poživitev konkretnega de-la v teh organizacijah«. Pred vsenti se je dotaknil predstoječih volitevv odbore AFZ ter poudaril, da je samo v pogojih naše ljudske oblasti mo-žen najširši kulturni razvoj naše že-ne, žene nove socialistične Jugosla-vije. Dalje je govoril o tesni poveza-vi vseh množičnih organizacij, o od-boru OF kot pokretniku vsega poli-
tičnega, gospodarskega in kuliurne-ga življenja na vasi, o nalogah. OF v zvezi z gradnjo zadružnih domov, 0 KLO-jih in njihovi vlogi pri de-mokratizaciji ljudske oblasti na va-si, o kmetijskih zadrugah, ki pred-stavljajo edino sredstvo za izvedbo socializacije našega kmetijskega go-spodarstva ter končno jasno podčr-tal naloge, ki jih je sprejel V. kon-gres KPJ ter jih konkretiziral za ptujski okraj.
V četrti točki se je razvila ži-vahna diskusija, ki je v glavnem po-trdila dejstva, ki sta jih v svojih referatih nakazala oba referenta. Iz diskusije je plenum izluščil nove naloge in sklepe, ki so v bistvu tes-no povezani s polletnim planom.
Nato je org. sekretar Ok. odbora OF tov. Stropnik Lojzka prečitala polletni plan dela OF v ptujskem okraju ter ga predložila plenumu v diskusijo in dopolnitev. Plan je bil z navdušenim ploskanjem sprejet.