9 , .„jjj , J nje dokumei^;, V $|eklarski Novi tiidii|«oboto znovavre ' .„„«»JSlraiia-^^ ^^^^^ stran 4 St. 36/ Leto 62 / Celje, 8. maj 2007 / Cena 0,63 EUR - 150,97 SIT •CBEHgmiK 9770353734020 Uni je bilo za steklino pregledanih 1896 živali, ad katetih sta bili dve pozitivni (lisici). Zadnji pozitivni pnmer je bil diagnosticiran 2. marca 2007. Vabe proti steklini Veterinarska uprava j e konec tedna začela spomladansko akcijo oralne imu-nizacije lisic proti steklini, ki j'o opravlja predvsem zaradi posre(^ega varovanja ljudi pred to izredno nevarno boleznijo. Steklina je namreč neozdravljiva bolezen, ki prizadene tako živali kot ljudi in jo poznamo že tisočletja. Ob izkoreninjenju tako imenovane urbane stekline z rednim cepljenjem psov predstavlja steklina, kije prisotna pri lisicah, nenehno grožnjo za prenos bolezni preko domačih živali na ljudi. Ker je cepljenje edina oblika boja proti tej bolezni, Vurs izvaja program zatiranja stekline pri divjih živalih s pomočjo vab, napohijenih s cepivom. Nova metoda polaganja vab z za to posebej prirejenimi letah je bila v Republiki Sloveniji prvič izvedena leta 1995. Tak način polaganja vab zagotavlja enakomernejšo distribucijo vab na celotnem ozemlju RS in s tem omogoča tudi večjo možnost imunizacije divjih živali, predvsem lisic. Spomladanska akcija bo trajala predvidoma do 15. junija. Polaganje vab bodo opravili piloti domačih športnih društev z višine 300 metrov z zato posebej prirejenimi športnimi letali. Letala bodo vzletala z letališč Portorož, Murska Sobota in Brnik, po potrebi pa tudi z novomeškega in celjskega letališča. Ker so vabe namenjene divjim živalim, v Vursu prosijo lastnike psov, da vodijo svoje ljubljenčke na sprehode privezane. Ob tem opozarjajo, da psom ni dovoljeno prosto gibanje, pri čemer so izvzeti službeni psi. US Po zahtevah Mednarodne zdravstvene organizacije je treba vsak stik z vsebino vabe obravnavati kot ugriz stekle živali. Ce pride vsebina v stik s sluznico ali svežo rano, je treba to mesto dobro izprati in umiti z milom ter nemudoma obiskati najbližjo antirabično ambulanto. Na našem območju antirabično ambulanto najdete v celjskem zavodu za zdravstveno vso^ja< verificirajo pri upravljavcu,« je odločen Kolenc. Razlog za to zahtevo pa je zelo preprost. »Čeprav drži, da o vseh delih odločajo lastniki stanovanj in so ta dela opredeljena v letnih načrtih, ki jih oblikujemo skupaj, se ne moremo strinjati s posegi v stanovanjske objekte kar tako. Ponudniki bi morali svoje načrte speljati preko upravljavcev. Zgodi se namreč lahko, da bo vsak od trenutno treh ponudnikov zbral dovolj soglasij za začetek del, In kaj lahko se pripeti, da bo v določenih objektih ponudnikov več. Da bo torej vsak od njihwleket po skupnih prostorih svoje kable. Da bodo bloki kar naenkrat pobii delavcev, ki bodo vrtali po stenah skupnih prostorov in nameščali opremo. Tako pač ne gre,« opozarja Kolenc. Opozorilo je dejansko na mestu, odločitev pa v rokah lastnikov stanovanj. »Elektro Turnšek ima pri tem v Celju polasanje optičnih kablov. veliko prednost, saj imajo v velikem delu mesta že ustrezno vgrajene ali položene cevi, v katerih so kabli. Zamenjava običajnega z opdčnim -ne bi tako grobo posegala v skupno lastnino stanovalcev. Vendar ne gre za to, da bi dajali prednost )domačemu< izvajalcu. Gre le za postopke in red. Zato ponovno opozarjamo vse lastnike, najemnike in druge stanovalce, da so previdni pri podpisovanju podobnih soglasij. Tako >po do-mače<, kot si to zamišljajo nekateri ponudniki storitev, pač ne gre,« opozarja Kolenc. Za kakršne koli posege v skupnih prostorih so za upravljavca po stanovanjskem zakonu odločilni le sklepi zborov stanovalcev. Zato še enkrat - ne podpisujte ij kar vsevprek. BRANKO STAMEJČIČ Evropska vas sredi Celja Celje bo jutri znova v bar- turno identiteto. V projekt so vrtec ter gostje iz romunske vah zastav in simbolov dr- vključene osnovne šole iz vse osnovne šole. Vsaka od šol se žav članic Evropske imije. Slovenije, ki bodo jutri obe- jeodzačetkašolskegaletapob- Učend osnovnih šol ter otroci ležile dan Evrope. Na kar de- liže spoznavala s posamezno vrtca iz Celja bodo postavih vetih osrednjih trgih po slo- članico EU; z njenimi držav- čisto pravo evropsko vas. venskih krajih bodo postavili nimi simboli, zgodovino, kul- Projekt z naslovom Evrop- evropske vasi in predstavili turo, navadami, običaji, rurod- a vas organizirata Evropska vseh 27 članic EU. nimi nošami, glasbo, športom šola Maribor in Šola za ravna- Ibdi Celju se jutri obeta kul- ter kulinaričnimi dobrotami telje, cilj paje spodbuditi med- turna prireditev, ki bo med 9. po tradicionalnih receptih. Vse kulturno razumevanje, tole- in 13. uro na Trgu celjskih kne- to bodo učenci jutri predsta- ranco, solidarnost ter spozna- zov. Evropsko vas bodo slove- vili na svojih stojnicah, pri- vanje drugih narodov in čla- sno odprli ob 10.30, na njej pravljajo pa tudi kratke kul- nlcEvropskeunije.Obtemmla- pa se bo predstavilo 24 osnov- turne programe, di ne pozabljajo na lastno kul- tiih šol iz širše celjske regije, PM DABILO Z^^JpOROKI, OBLETNICI... /Iti KOT NAGKADOI } So stvari, ki jih lahio ponudi le dobra banka. banka oelj« Najboljši trije izdelo prejeli posebna priznanja Steklarstva Mitje Lukanca. Najboljša salama je iz Čemšenika iUristično društvo Braslov-če je v sodelovanju s Športnim društvom Gomilsko, z Društvom podeželskih žena Braslovče, Lovsko družino Braslovče ter Zvezo društev salamarjev Slovenije v dvorani Doma krajanov na Go-milskem pripravilo II. finale slovenskih salamijad 2007. Na zabavno kulinarični prireditvi so v soboto nekaj minut pred polnočjo razglasili tudi najboljše. Od 74 najboljših salam z 11 območnih salami- jad, ki jih je ocenila t 6-članskakomisija, jeprvo mesto pripadlo salami Grete Re-žun iz Čemšenika, ki je zmagala tudi na letošnji »lokalni« salamijadi v Braslovčah, Dm-go mesto je osvojE Andrej Po-čendn iz Sevnice, tretje je pripadlo Sevničanu Tomažu Krn-cu, četrta je bila salama Edite Pečnik iz Gotovelj. Komisija ocenjuje vonj, prerez, barvo in okus salam. »Ugotavljamo, da je kakovost salam kljub mili zimi, neiigodni za zorenje in sušenje, na najvišji možni ravni, saj je bilo med prvo- in desetouvrščeno salamo le 1,5 točke razlike. To pomeni, dajebilboj neizprosen,« je povedal Janez Šum^ predsednik ocenjevalne komisije. Priznanja in nagrade sta desetim najboljšim podelila župan Občine Braslovče Marico Balant in predsednikZveze društev sa-lamaijev Slovenije Stane Kmc. N^lednja, 12. saiamijada bo v Šentjanžu. v Steklarski Novi znova vre »V vodstvu |e potreben rez« - Ovadili bodo nadzornike Po slabem letu je večinski sindikat v Steklarski Novi KNSS Neodvisnost znova medije opozoril na kup nepravilnosti, ki naj bi se dogajale v podjetju, ki mu čez mesec dni poteče rok za prisilno poravnavo. Zdaj niso jezni le na vodstvo, v katerem je po njihovem mnenju tako ali tako potreben rez, temveč tudi na nadzornike, ki vedo, kaj se dogaja, a ničesar ne ukrenejo. Ravno slednje bodo, če jim medtem ministrica za delo, družino in sociable zadeve ne bo prisluhnila, ovadili. »Namen sklica in revolti-ranja sindikata je v tem, da smo prišli do zaupnih podatkov o poslovni politiki za leto 2007, ki zajema še večji obseg dela in 248 delovnih dni,« je uvodoma pojasnila predsednica sindikata KNSS celjske regije IWajda Medved. »In to v podjetju, v katerem je že zdaj ogromno na- Sindikati menijo, da dvig načrta proizvodnje ne bo rešil podjetja. Dela je namreč že zdaj d< učinkov pa kljub temu ni. za kar krivijo vodstvo družba. dumega dela, saj delavci delajo tudi po 30 dni na mesec.« Podobnega mnenja je bil tudi predsednik republiškega sindikata Drago Lom-bar. »Po načrtu je preobre- - izjemne obrestne mere - do 4,323% letna obrestna mera - fiksne ali variabilne obrestne mere v celotnem obdobju varčevanja - vezava z donosom, ki narašča skladno z obdobjem vezave PROBANKA finančna skupina menitev delavcev prevelika, kar pomeni, da bodo izgube, če načrt ne bo realiziran, še večje. Ali je nekaj narobe s planiranjem proizvodnje ali pa delo ni dobro organizirano. Lastnik, torej država, nam ne prisluhne, daje tukaj potreben rez. Predvsem pri vodstvu tega podjetja, saj me-nedžerji ostajajo isti, princip dela je isti, ne spreminja se poslovna taktika in odločitve, ki se sprejemajo, so enake prejšnjim. Z isto delovno silo planirari za 4,5 odstotke večjo proizvodnjo, je po moje in po podatkih, ki jih imam, utopija. Na delavce bo izvršen še večji pritisk, zato lahko pričakujemo še večje nesoglasje med upravo in sindikati v podjetju.« Šikaniranje in mobbing Ravno vodstvo sindikata je, kot pravijo, že nekaj časa najbolj na udaru. Podpredsednika sindikata v podjetju Ivana Horvata čaka tožba na sodišču. Ker je sodeloval na eni izmed novinarskih konferenc za medije, mu je delodajalec pisal neupravičen izostanek z dela. Predsedniku sindikata Stjepanu Mi-klaužiču grozijo s tožbo, saj trdijo, da se je na delovnem mestu namerno poškodoval. «To je pravo šikaniranje sindikalnih zaupnikov. Čeprav celo presegam normo in čeprav je direktor ne dolgo nazaj v zvezi s poškodbami dejal, da smo vendarle steklarji, ne sladoledarji, mi zdaj grozijo, da bom moral povrniti škodo, ki je nastala z mojo odsotnostjo z dela. Pa ne samo to. Imamo zaposleno delavko, katere delo je zgolj popisovanje, kdaj in za koliko minut je kdo zapustil delovno mesto. Poleg tega smo začeli dobivati nove pogodbe o zaposlitvi, po katerih ima direktor možnost, da lahko delavcu na mesec brez jasnih kriterijev odtrga ali doda 20 odstotkov stimulacije, kar po- meni, da si lahko, če direktorju nisi po volji, za enako delo kot sodelavec, ki mu je. plačan 40 odstodcovmanj. Zaradi takšnih kršitev smo pred meseci tudi odstopüi od socialnega sporazuma, ki smo ga sklenili pred napovedjo opozorilne stavke.« Še vedno brez prispevkov Zdaj o stavki ne razmišljajo, saj vedo, da bodo potem vso krivdo za. neuspelo poslovanje podjetja naprtiU njim. Vseeno križem rok ne bodo stali, opozarja Lombar. saj delavcem znova ne poravnavajo prispevkov za pokojninsko dobo. »Na zaunjem sestanku je direktor to celo priznal. Težava je tudi v tem, da v tem trenutku zaradi urejanja le^stra ni možen vpogled, ali ima delavec plačane prispevke ali ne. Minishica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman mi je sicer obljubüa, da se bova v tem tednu domenila za se-sldJiek, vendai' na dano besedo ne damo nič več. Dogovor mora biti podpisan dokument, ki bo jasno zagotovil, da bodo prispevki poplačani. V nasprotnem primeru bomo. prvi, ki bomo krenili postopke proti članom nadzornih organov. Ti po zakonu jamčijo z lastnim premoženjem za verodostojnost podatkov. Država, ki je v celoti lastnica podjetja, jih je nastavila, zakaj tega dela ne opravljajo, pa bodo povedali drugje.« Rok za prisilno poravnavo se izteče 9. junija. Kakšen bo scenarij, bo podjetju uspelo poplačati dolg do največje upnice - države ali bodo podali predlog za podaljšanje roka, se še ne ve. »Mi samo upamo, da neuspešni prisüni poravnavi ne bo sledil stečaj in z njim odpuščanje, saj bodo taatko znova potegnili delavci,« je dodal Lombar. ROZMARl PETEK Praznična idiia Praznično in dopustniško razpoloženje je odvrnilo vlagatelje od pogledov na Ljubljansko borzo, kjer se je trgovanje po pričakovanju umirilo. Dnevni promet je bil opazno nižji kot teden prej, a to še vedno ni ustavilo rasti tečajev pomembnejših delnic. Slovenski borzni indeks je v treh trgovl»tJou£iAty kiftUä^ 'spMuJu.ui '" ZLATI CjRIČ CATERING © Dnevne malice Kosila Vikend in praznična kosila RESTAVRACIJA URSKA Bogata A'la Card ponudba 03/ 780-07-04 ui'urkTJr'iii 051/360-555 Vsak dan 09-22 pet. sob-23.00 >stisce ^ I ■ Storman 3311 Scmpcicr» Savinjski dolini 10 □ČULTURA liifilil MilkovanlicijinaLivivCilju. Od Meška do Jakopiča Prejšnji teden smo vas v tej rubriki vprašali, po kom se imenuje Meškova ulica na Lavi v Celju. Poimenovali so jo po pisatelju, dramatiku in pesniku Francu Ksavru Mešku, ki se je kot četrti otrok rodil 28. oktobra 1874 v Ključarovcih pri Ormožu. Leta 1882 je začel obiskovati triletno ljudsko šolo pri Svetem Tomažu nad Ormožem, četrti razred nemške šole je v letih 1885-86 zaključil na Ptuju, kjer je v letih 1886-90 končal tudi nižjo gimnazijo. V času odraščanja je dodobra spoznal tako slovensko narodno življenje kot tudi nemško aroganco v takrat ponemčenem Ptuju. Nadaljnje šolanje ga je pripeljalo v Celje, kjer je med leti 1890-94 obiskoval višjo gimnazijo. Prav v teh letih se je v Celju narodnostno gibanje Slovencev možno razmahnilo in v ta dogajanja se je aktivno vključil tudi Meš-ko. Ko je Dragotin Hribar leta 1891 ustanovil slovenski časnik Domovina in leto kasneje začel izdajati še dijaš-.eMeško stopil la pot literarnega ustvarjanja. V Celju je preživel precej živo mladost, ki jo je popisal v avtobiografiji Mladost (1928). V tem obdobju je spoznal tudi Antona Aškerca, ki je nanj imel močan vpliv. Po maturi se je Meško odločil g^oKom 5€ im€nuj€ ki Ust tudin v Mariboru. Ker sei I tam ču-po tret- ul utesnjenega, . _ jem letniku odločil odit lovško bogoslovje. V koroški prestolnici se je čutil precej bolj svobodnega, kar govori tudi njegovo bogato literarno delovanje. Veliko je sodeloval pri semeniškem listu Bratoljub in v društvu Slomšek, Pisati je začel tudi za Slovensko Matico in literarno revijo Dom in svet. V duhovniški stan je hil posvečen julija 1898, prvo službo pa je dobil v Skoqanu pri Klopinjskem jezeru. Leta 1900 je za nekaj mesecev odšel vžab-nico na Koroškem, kjer je bil tudi zakristan (cerkovnik), na Višarjah. Še istegaleta je prevzel faro v Kneži nad Trgom {nem, Feldkirchen). Tudi v tem pretežno ponemčenem in luteran-skem trgu ni zdržal dolgo, saj je že leto kasneje (1901) odšel v Grebinjski klošter nad Veli-kovcem, naslednje leto (1902) pa v Sentanel nad Prevaljami. Zaradi težavne službe in bo-lehnosti je leta 1906 dobü v oskrbo župnijo Marija na Zi-Iji pri Beljaku, Iqer je ostal do leta 1918. Kot velikega narodnjaka so Meška nemški prenapeteži že med 1. svetovno vojno obsodili veleizdaje in ga celo zaprli. Po izpustitvi mu nekaj časa niso dovolili prihoda na Ziljo. Ob prevratu 1918-19 so se razmere na Koroškem zelo zaostrile, zato je Meško prebegnil preko Karavank k frančiškanom v Brezje na Gorenjskem. Ker se po plebiscitu (1920) ni mogel več vrniti na avstrijsko Koroško, je leta 1921 prevzel župnijo na Se-lah pri Slovenj Gradcu, kjer KUPON itednik osrednja Knjižnica Ceiii; wvirw.ce.sik.si/!Jofnprojekti,htir Ime in priimek Naslov................ Kraj in poštna številka............ Ulica/stavba se imenuje po ki je bil....................... Moj predlog....................... je župnikoval do leta 1941. Med 2. svetovno vojno so ga Nemd izgnali na Hrvaško in v Bosno, od tam je preko Beograda prišel v Stično (1942), kjer je dočakal konec vojne in se vrnil na svoje ljubljene Šele, kjer je župnikoval do smrti 11, januarja 1964. Pokopan je pri sv. Roku na Selah pod Uršljo goro. Ksaver Meško je začel pisati že v gimnaziji - najprej pesmi, potem prozo, Kmalu je postal sodelavec Ljubljanskega zvona. Doma in sveta ter drugih revij, njegove knjige pa so izhajale pri Slovenski matici in Mohorjevi družbi. Pisal je črtice in novele, romane in legende, eseje in portrete, napisal je več dramskih besedil z narodnostno, kmečko in versko vsebino ter številne spominske zapise. Med mladino so vzbudilapo-sebno pozornost mladinska dela, ki jih je zbral v šestih zvezkih z naslovom Mladim srcem. Ob Meškovi 50-letnici, leta 1924, so v številnih slovenskih mestih pripravili slovesnosti, med drugim tudi v Celju. Še posebej so njegov jubilej proslavili v Slovenj Gradcu. Tamkajšnji mestni svet je Meška raz^asil tudi za častnega občana, mestna čitalnica pa za častnega člana. Meškovo ime od leta 1974 nosi tudi slovenjegraška knjižnica. V Celju smo po Mešku poleg ulice na Lavi poimenovali tudi studenec na Partizanski cesti ob Savinji oziroma v Liscah. Danes sprašujemo, po kom se imenuje Jakopičeva ulica, ki je v Celju, tik ob avtocesti. Za pravihii odgovor o Meškovi uhci je žreb nagrado -majico NT&RC in enega od starih zemljevidov Celja, ki jih je ponatisnila Osrednja knjižnica Celje - prinesel Sonji Jančič iz Celja. Nagrado bomo poslaU po pošti. Odgovore pošljite do edeljka, 14. maja, na naslov i tednik," Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Po kom se imenuje. Kratko zgodbo o Francu Ksavru Mešku je za obj. vo pripravil mag. Branko Goropevšek. Razstava slik Jureta Godca še do konca maja si ljubitelji likovne umetnosti lahko v razstavnih prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje v Ipavčevi ulici ogledajo razstavo likovnih del znanega in uveljavljenega celjskega slikala Jureta Godca. Na razstavi, ki so jo v zavodu na ogled postavili že 16. marca, do sedaj pa je vzbu- kovnega občinstva. Jure Godec v osrednjem prostoru razstavišča razstavlja deset svojih kolažev v akrilu na platno, na katerih so upodobljene celjske vedute v abstrakt- lem likovnem i; e avtor novem Vič predstavil na prestižni razstavi v avstrijskem Gradcu (takratni evropski prestolnici kulture). Ob tem ne gre prezreti dejstva, da je Jure Godec tam nastopil kot edini slovenski slikar, Polovica te razstave je še vedno v Gradcu, polovica, ki jo sestavljajo celjske vedute, pa je v Zavodu za zdravstveno varstvo tokrat prvič predstavljena celjskemu občinstvu. Jure Godec v Celju razstavlja tudi svoje priznane akvarela, krajinske motive, na katerih je upodobil predvsem reke in morske pejsaže. ZlVKO BEŠKOVNIK S irnJIC COJSKE MOHORJEVE DRUŽBE Iz starih papirjev Delo Frana Jakliča Iz sta-ribpapirjev pimaŽA izbor spisov. ki jih je objavljal v različnih časopisih 19. in 20. stoletja, dodana sta tudi dva neobjavljena rokopisa, Plinska razsvaljava in Govor za ztorzodražnito». iTbor jepri-pravil Andrej Sluga, spremno besedo je dodala Alenka Veber, ki je delo hidi uredila, oblikoval ga je Jurij JanOČ. Kratke proze se bodo razveselili ljubitelji domače pro^. Knjiga stane 14,60 EUR. Fran Jaklič se je rodil 6, decembra 1868 v vasici Podgorica kot nezakonski sin kmečkega dekleta in dobre-poljskega učitelja Antona Ribnikarja. Očeta ni poznal, saj je zapustil Dohrepolje in že čez tri leta umrl v Dolu pri Ljubljani. Pri osmih letih mu je za jetiko umrla še mati in tako je postal sirota. Od takrat so zanj skrbeli strici in tete, povsem pa mu je starše nadomeščala babica inteligentna ženska z darom pripovedovanja. Končal je tri razrede gimnazije in se leta 1885 vpisal na učiteljišče v Ljubljani. V šolskem letu 1887/88 je postal urednik di-jaškegalistaPobrotifn. Istega leta mu je v roke prišel Ust Dom in svet. Vabil je predvsem mlade pisatelje, da bi se posvetih katoliškemu leposlovju. Jakhč se je vabUu odzval. V rodno Dobrepolje se je vrnü leta 1893, ko je bilo tam razpisano učiteljsko mesto. Začel je mdi učiti ljudi, kako naj gospodarijo in kako naj delajo, da jim bo bolje. To njegovo prizadevanje je bilo v tistem času skoraj brezupno, toda uspel je, dvig-nU je Dobrepolje iz mrtvila in anonimnosti. V šolskem letu 1893/94 je ustanovil Bralno društvo v Štehovi hiši na Vidmu, iz katerega se je leta 1907 razvilo izredno dejavno Prosvetno društvo. Možje in fantje, ki so se zbirali od prve maše. so tam brah časopise in knjige, ki jih je Jaklič priskrbel za svoj denar. Iz časopisov Mir, Domoljub, Slovenec, Edinost so se učUi, se seznanjali z gospodarstvom in politiko. V Doma in svetu so z zanimanjem prebirali tudi Jakhčeve prispevke in iz njih prepoznavali svoje življenje, svoj svet. Jakhčevo tesno povezanost z rojaki so razjedli dogodki ob koncu prve svetovne vojne. Kot zvest privrženec Šuštar-šičeve politike in poslanec SLS se je le stežka sprijaznil, da gremo v Jugoslavijo in prepuščamo dobršen del slovenskega ozemlja drugim. Dobrepoljci ga takrat niso razumeh. Grozili so mu celo s smrtjo. Hudo bolan je leta 1922 zaprosü za upokojitev in se s številno družino preselil v Šentjanž na Dolenjsko. Plodovito življenje je sklenil v Ljubljani ob izteku leta 1937, MP Ne bodo še počivali ;šanl mlac i pevski zbor Šolskega centra Celje bo imel jutri ob 19.30 v celjskem Narodnem domu zaključni letni koncert. Z jutrišnjim koncertom se njihovo petje v tem šolskem letu še ne bo končalo. 25. maja se bodo pomerili še na regijskem tekmovanju v Velenju in vrnili pevski obisk MeMPZ Gimnazije Ledina v Ljubljani. V tem šolskem letu pripravljajo še gostovanje, jeseni pa tekmovanje v tujini. Zbor s svojim petjem že več kot dve desetietji sooblikuje vidne dosežke slovenskega srednješolskega dogajanja. Z dosežki na državnih in mednarodnih tekmovanjih so se pevke in pevci, ki jih vodi zborovodkinja Metka Jagodič Po^čar, uvrstili med najboljše tovrstne sestave v Sloveniji. Odličen rezultat so dosegli tudi na letošnjem 27. mednarodnem mladinskem pevskem festivalu v Celju, kjer so prejeli nagrado občinstva in srebrno plaketo festivala. BA Koncert s poezijo in lepimi mislimi Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje-Center (na sliki), ki ga vodi Barbara Ariič Kerstein, bo imel v četrtek ob 18.30 v Narodnem domu tradicionalni letni koncert. Gimnazija Celje-Center ima bogato in dolgoletno tradicijo zborovskega petja, saj zbor na šoli deluje že več kot tri desetietja. S svojimi uspehi in dosežki se uvršča med najboljše tovrstiie sestave v Sloveniji in Evropi. Za tokratni letiü koncert so dirigentka in pevke pripravile zanimiv program klasičnih in popularnih napevov iz bogate zakladnice svetovne in slovenske vokalne glasbe, ki bodo povezani s poezijo in lepimi mislimi. Zazvenele bodo skladbe Schumanna, Brucknerja, Walkerja, Gallusa, Šepeta in drugih skladateljev, na odru pa se bodo predstavili tudi mladi glasbeniki in recitatorji Gimnazije Celje-Center I ter fantovska vokalna zasedba Oktet devet, BA VASE SKRITE ZEUE^^ URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CEUE »Gremo na levo in pnMjuči m spet nazaj pnključi,« |e odmevalo po plesnt dvorani, »Doslej sem to lahko s( skupine dejal Aleš. Spojitev uiitkä in estetiice giba Mladinski center Velenje opozoril na skrito željo svojega rednega obiskovalca - Osvojiti osnovne hip hop korake in spoznati nove ljudi Aleš Sebanc bi lahko Mladinski center Velenje poimenoval kar svoj drugi dom, saj je tam našel priložnost za izražanje in osebno izpolnitev, nenazadnje pa so mu leta obiskovanja oziroma druženja prinesla tudi osebe, na katere se lahko opre. Eni takšnih sta Maja Hostnik, programska vodja omenjenega centra, in študentka socialnega dela Ira Preininger. Za njegov nasmeh sta naredili odločilni korak za vstop v plesno dvorano, zapolnjeno s hip hop glasbo. Po Majinih besedah Mladinski trebami in ima zaradi telesne i: center Velenje pozornost pri svojih programih namenja tudi mladim z manj priložnostmi. »Delamo s ciljno skupino, ki v svojem življenju ne najde mesta pod soncem oziroma ji je sreča prikrajšana. Kerje Aleš fant s posebnimi po- lidnosti pri gibanju nekaj težav, mu je bilo do zdaj kljub veliia želji obiskovanje kakšnega plesnega tečaja onemogočeno.« Toda ob prebiranju Novega tednika se je, kot prida Ira, počasi začela oblikovati ideja, da bi omenjena želja enkrat le do- živela izvedbo. »Aleš je namreč na delavnicah izrazil željo, da bi osvojil vsaj tistih nekaj osnovnih korakov pri hip hopu, ki ga obožuje, in upamo, da bo akcija izpolnila njegova pričakovanja.« Ure spoznavanja veščin, značilnih za hip hop, v Plesnem valu Celje potekajo ob ponedeljkih in sredah zvečer, vodi pa jih Peter Taušanovič alias Pero, eden najboljših slovenskih hip hop trenerjev in koreogra-fov, veäaatni državni, evropski, svetovni prvak in vice-prvak v hip hopu ter eden izmed osmih plesalcev, ki so v živo nastopili z Mariah Carey na podelitvi glasbenih nagrad Echo 2005 v Nemčiji. Med vzpenjanjem po stopnicah do dvorane Plesnega vala Celje pa je Aleš razkril svoje razloge za tolikšno priljubljenost omenjene zvrsti; »Ta ^asba mi je najbolj blizu, ker poleg občudovanja in poslušanja tako domačih kot tujih raperjev, tudi sam pišem rap besedila. Vanje šo zajeti vsakdanji problemi mladih, pa tudi ostalo dogajanje. Sanjam, da bi javnosti kdaj predstavil svoja besedila, da bi imel nastope in na njih kakšne plesalke in seveda, da bi se seznanil vsaj z osnovnimi koraki hip hopa.« Slednje pa je bilo vse bliže. Refreni skladb, ob katerih je svoje gibe tik pred našim prihodom izpopolnjevala ena od hip hop plesnih skupin, so postajali vse bolj jasni in vse bolj zapeljevali okončine, da bi se prepustile ritmom. Aleš je najprej občudoval delo omenjene plesne skupine, navodila trenerja, ponovitve določenih gibov... in že je sledilo povabilo zanj. Pridružil se je skupkii, ki ga je vseskozi spodbujala, medtem ko ga je trener Pero seznanjal s prvimi hip hop koraki. «Naredila sva res osnove. Ima pa Aleš smisel za ritem, saj je prikazano ob glasbi takoj ujel,« je svojega učenca pohvalil mojster hip hopa. Veliko zadovoljstvo ob koncu plesne ure pa je sijalo tudi v Ale-ševih očeh. »Krasen občutek. Tudi skupina me je zelo lepo sprejela in spodbujala, kar mi resnično veliko pomeni. Pokazano sem si kar hitro vtisnil v spomin in mi bo zagotovo koristilo.« Na poti življenja je torej izvedljivih ogromno reči, če je le dovolj volje oziroma pripravljenosti ... in tokrat je bilo tako. MAJA GORJUP Foto: GREGOR KATiC Aleš in njegovi dobri vili, ki sta nam prišepnili željo, Ira Preininger in Maja Hostnik. Alešu je veliko pomenila vzpodbuda in Št. 36 - 8. maj 2007 - m Kamenica drvi proti dvojni icroni v derbiju lige za prvaka pri rokometaših sta se v Rdeči dvorani pomerila Gorenje in Celje Pivovarna Laško. Branilci naslova so zmagali kar s 30:23 in nadaljevali odločni pohod k ohranitvi naslova državnega prvaka. Sedaj imajo 5 točk prednosti pred Koprom, ki v svoji dvorani ni uspel ugnati Trima, ter 6 pred Gorenjem. Odlični rezervisti Blestel je vratai Dušan Podpečan, id je zbral 24 obramb -zaustavil je vse štiri strele iz sedemmetrovk, po koncu sezone pa se bo preselil v Švico h Kadettnu. Izkazal se je tudi Sergej Harbok, ki je dosegel 9 golov. Vse bolj se uresničuje napoved Iz Zlatoroga, da bodo Celjani imeli ob koncu lige za prvaka vsaj 8 točk naskoka pred zasledovalci. Obenem pa je velenjska tekma podrla tezo celjskega trenerja, da ima Gorenje močnejšo klop. Odličen je bil doslej tretji vratar, Aleksandar Sto-janovič je dosegel štiri goie, Miladin Kozlina je bU zelo dober že proti Gold clubu, Mitja Lesjak je spet dokazal svojo kvaliteto, Miha Gorenšek je uspešno nadomestü Kokšarova, ki je moral na klop zaradi hudih bolečin v kolenu ... Manjkala sta David Špiler (bolečine v levem delu trupa) in Renato Sulič. Celjska obramba 6-0 je bila zelo dobra, ne pa izjemna; Podpečan je vendarle peprečil žogi pot v mrežo iz vseh kazenskih strelov, pa tudi iz nekaterih podobno ugodnih položajev. Bržkone bo uveljavljal drugi del pogodbe, ki naj ne bi bil izpolnjen. Če bo to storil tudi trener, potem so v Zlatorogu v škripcih. Poznavalci trdijo, da imata »strašni pogodbi«. Prvi polovid pogodb bosta očitno zgledno izpolnila. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATlC Brez poškodb še višje Renata Sulica v Velenju ni bilo, saj je bil odvečni tujec. Pod njim je Vasja Fuilan, ki je vKopru podpisal štiriletno pogodbo s Celjem. 20-letni organizator igre iz Hrpelj je s tem povzročil hudo užaljenost matičnega kluba. S finalom pokala RZS vGo-rišnici, ki so ga po pričakovanjih osvojile rokometašice Krima, se je končala sezona. Igralke Celeie Žalca so DP končale na 5. mestu in tako izpolnile osnovni cilj. Dve mesti višje so na razpredelnici pristale rokometašice Celja Celjskih mesnin, tre^e mesto pa so osvojile tudi na zaključnem turnirju pokala, potem ko so 8 36:24 ugnale Kočevje. V polfinalu so z 21:3S izgubile proti Krimu. »Proti Krimu smo se dobro upirali, čeprav je bila ob koncu razlika kar velika. Pred tekmo s Kočevjem sem dejal dekletom, da je to njihova zadnja tekma sezone, da naj pokažejo, kaj znajo, in res so visoko zmagale,« je povedal trener Ce-Ijank Tomaž Cater. Kako bi na splošno oceniU celotno sezono? Državno prvenstvo ocenjujem kot zelo dobro. Zavedamo se, da če ne bi bili poškodovani dve ključni igralki, bi zago- tovo posegli po drugem mestu. Kar pa se tiče pokala, smo imeli pri žrebu smolo, že v polfinalu smo namreč naleteli na Krim. Če bi nam bil žreb naklonjen, bi finale z našo ekipo zagotovo izgledalo drugače, kot je proti Ptuju. So dekleta glede naprejšnjo sezono vidno napredovala? Napredek je zelo velik. V prejšnji sezoni smo izgubili kar šest igralk iz prve ekipe, priključili pa smo štiri kadetinje. Velik problem bo ekipo zadržati. Če bo upravi to uspelo, se za celjski ženski rokomet ni batL Pogovorov z upravo za prihodnjo sezono torej še ni bilo? Z upravo bomo skupaj sedli po finalnem turnirju mladink. Takrat bomo tudi določili dlje za naprej. Kaj pa vi? Ostajate na celjski klopi? Kar se mene tiče, da, končno besedo pa bo seveda podala uprava. JASMINA 20HAR Daleč od obeh ciljevr a... Druga domača zmaga zapored za MIK CM Celje Celjski nogometaši so v 32. krogu 1. SL doma premagali Primorje s 3:1, kar je šele njihova četrta zmaga doma, a druga zapored. Desetič so slavili. Ajdovci desetič izgubili, čeprav so povedli. Prvi polčas je bil skoraj obupen, v nadaljevanju pa so padli trije goli v 10 minutah. Šeliga prepozen, a ni bilo usodno Edo Flego, ki je vstopil med odmorom, je pričakal pred-ložek, kajti vratar Celja mu tega ni uspel preprečiti. Po že listal) eru navadi Šeligi prav nič ni pomagal sicer visoki Brazilec De Souza. Žoga se je odbila do osamljenega Davorja Škerjanca, ki jo je z 10 metrov oddaljenosti preusmeril v nebranjeno mrežo. Le Štiri minute kasneje je prosti strel priboril Domen Beršnjak, žogo je preskočil Dejan Rusič in zmedel sicer odličnega vratarja Igorja Neneziča, ki je morebiti pričakoval strel preko živega zidu, nato pa je ob njem sprožil zase značilni pro- jektu Sebastjan Gobec, ki je končal v zgornjem desnem kotu vrat. V 60. minuti je sledila odlična domača akcija: Cadikovski je zaposlil Rusiča v kazenskem prostoru, sledila je imenitna asistenca s peto in žogo je dobil Beršnjak, spretno obšel vratarja in kljub temu, da ga je vlekel Cvijano-vič, žogo potisnil čez golovo črto. Zmago je po samostojnem prodoru in brci s 14 me-Ü-OV potrdil Nejc Pečnik. Nasploh so si varovanci Pavla Pinnija v 2. polčasu priigrali Domen Beršnjak je bil najboljši igralec štajerskega derbija, nato pa tudi obračuna z Ajdovci, Na tekmi i Mariborom sta ga obkrožala Velenjčan Amel Mujakovič (lavo) in bivši član Celja Vladislav Lungu. kopico zrelih priložnosti, tako da lahko optimistično zrejo na jutrišnjo povratno tekmo polfinala pokala NZS v Kopru, ko bodo lovili zaostanek 1:3. Pinni je izjenmo uspešen v DP, njegovo moštvo je drugo po spomladanskem učinku {21 točk), boljša je le Gorica (24). Obračun najboljših To je bil dvoboj najuspešnejših trenerjev v slovenski konkurenci po osamosvojitvi. Bojan Prašnikar, trenutno strateg Primorja, ima devet lovorik, šest v DP: «Videli smo kopijo tekme v Ajdovščini, Celjani so naš najbolj neugoden spomladanski nasprotnik. Obakrat smo zelo dobro odigrali prvi del, povedli in imeli vse v svojih rokah, potem pa storili nekaj kardinalnih napak, po katerih so se Celjani dvignili in zasluženo zmagafi. Oboji smo želeli zmagati in smo zato igrali odprto.« Pavel Pinni je bil z Gorico trikrat državni in enkrat pokalni prvak: »V prvem polčasu smo igrali pod svojimi zmožnostmi, slabo smo kontrolirafi igro na bočnih položajih. Vseeno smo imeli izrazito priložnost. Kasneje smo po prejetem golu le zaigrali v skladu z našimi sposobnostmi.« Na 5, mestu ima Drava 46 točk, Celje 6 manj. Osvojitev 5. mesta bi celjskim nogometašem precej pomenila s finančnega stafišča, po drugi strani pa imajo podobno priložnost - uvrstitev v evropsko tekmovanje, ki bi tudi bilo nagrajeno - v pokalnem tekmovanju. Jutri bo na Bonifiki spet manjkal Damir Hadžič, Pinni pa napoveduje: »Izid s prve tekme je izjemno neugoden, a storili bomo vse, da bi nadok-nadifi zaostanek in se uvrstifi v finale.« DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Koprčani so zelo »lavi, kar je občutil tudi Danijel Brezič, 32. krog 1. SL: MIK CM Celje - Primorje 3:1 (0:0); Gobec (55), Beršnjak (60), Pečnik (78); Škeijdiic (51), Bela krajina - Nafta 0:3, Drava • Interblock 3:0, HIT Gorica -Maribor 4:1, Domžale - Koper 2:1. LESTVICA 1.SHL 'araiBLoek «i* 21 24. krog 2. SL: Rudar - Mura 2:2; Softič (22, 53); Šunko (3, 24), Šenčur - Dravinja 3:1; Banič (66, 70), Makivič (72); Rajkovič (86). Vrstni red: Boni{ika42,Livar40, Zagorje, Krško 35, Triglav 33. RudarSl, Aluminij, Šenčur 30, Mura 27, Dravinja 26, 22. krog 3. SNL • vzhod: Kovinar Štore - Odranci 0:0, Šentjur - Železničar 4:0; Novak (24), Dolinar (51), Drobne {81, 85J, Šmarje pri Jelšah - Stojnci 2:1; D. Firšt (17), Tiirnšek (90); Žnidarič (81). Vrstni red: Zavrč 45, Šmarje 41, Odranci, Veržej 37, Palo-ma, Malečnik 34, Kovinar 33, Stojnci 31, Šentjur 30, Čren-šovci 28, Pohorje 27, Dravograd 24, Železničar 20. Tišina 14. 22. krog Štajerske lige: Ormož - Šampion 5:2, Šoštanj -Rogaška 2:1, Zreče - Jurovski Dol 7:1, Möns Claudius -Šmartno 1:0. Vrstni red: Šmartno 45, Zreče 44, Gereč-ja vas 37, Rogaška 36, Šentilj, Ormož 34, Šoštanj 32, Peca 30. Šampion 28, Möns Claudius 27, Oplotnica 25, Möns Claudius 24, Bistrica, Jurovski Dol 23, Pesnica 17. 1. SLMN, za tretje mesto, prva tekma: Živex - Litija 2:2 (1:1); Vojsk (18), Iskrač (36); Mihelič (18), Bizjak (31). 1. liga malega nogometa občine Štore, 3. krog: Nido team ■ Marinero 2:10, Rudar Pečovje - Cynarčki 2:4, iMška vas - Štore Steel 7\2. Vrstni red: Marinero, Laška vas 7, Cynarčki 6, Rogači 4, Stor-kom 3, Rudar, Štore Steel, Nido team 1. (JŽ) NA KRATKO Luca srebrna, še dva brona Moskva: Judoisti celjskega Sankakuja so se uspešno odrezali na svetovnem superpokalu v Rusiji. Roki Drakšič in Urška Zol-nir sta že prvi dan-osvojila tretji mesti, Petra Nareks je bila deveta, drugi dan pa je bila Se uspešnejša Lucija Po-lavder, ki si je priborila srebro. Kata končala v polfinalu Varšava: Velenjska teniška igralka Katarina Sre-botnik je z Italijanko Maro Santangelo na turnirju WTA na Poljskem izgubila polfinalni dvoboj proti Rusinji-Veri Duševini in Ukrajinkl Tatjani Perebij-nis s 6:2 in 6:4. yž) Zivex (še ni) na vrsti? tekma v boju_____ u malega nogometa s ločeno. Zivex in Litij a sta dosegla po d sta zadela povi •atnika v moštvo h Iskrač. Oslablj eno moštvo Živex lovič, kaznova ni Kroflič, Gajšel tribune vodil t rener Mitja Jonte pomb na delo sodnika Dejana i bo v petek v L itiji, ko bodo tudi ledalj. Te iz Dobovca Ijo. tokrat • nismo, kar dober obči zamolčati čen v pojfi kaznovali i v končnici že izživimc da bo spi sezoni je J slabo kaže t aš cilj, saj 5 v državnem pr-u končala neod- [atjaž Vojsk in Gregor a (poškodovan Mihaj-., Čretnik), ki ga je s !, je imelo kopico pri-[ikoliča. Druga tekma znani dobitniki brona-majo Vojsk, Iskrač in ez osvoiil zlato meda-Izgubüi le brona: zdesetkal avil na davi ■je bil naš cilj, saj smo bili itek pred gostovanjem v L , nekaterih dejstev. Trener Litije je bil izklju-lalu, pa je dobit opomin. Jonteza Mitjo pa so ; štirimi tekmami. Na štirih tekmah od petih nam je sodil Dejan Nikolič. Dejal nam je, naj ) svoje sanje. Upam, da ga bodo še delegirali, pobral sto evrov. In upam, da upra 5, če E ?, bom t iril j, DŠ ligi so bile odigrane tekme 4. kroga: Sintal - Etol 9:5, N< jvem Champions pub - Merkur 6:2, Engro Tuš - Banka Celje 5:1, Ti02 Cinkarna - KMN Kompole 3:1, ) Kerš - Amaterji 1:4. Engro Tuš ima 12 točk, sle- nkarna, Novem in Sintal s po 7 ... F 'ari 5, kroga (8. ma j): KMN Kompole - Elektro Kerš (l; 5.00), Etol - . (18.50), Merkur - Engrotuš (19.40) . Banka Ce- 02 Cinkarna (20.30), Triglav - Sinta il (21.20). Tudi veterani so zaključili 4. krog: Santai la- ŠD Cin- karna. 2:9, Sipro-Cetis - Azzuri 5:3, Klateži-5plošna bolnišnica Celje -Voflon 2:1. KlltSfim^ ;k, po 7 Vefion in Cetis, po 6 SB Celje • in Črički... ek .se bodo pomerili: ŠD Cinkarna - Sipro-Cetis (18.00] 1. Vefion - Santana (18.50), Črički - • Klateži-Ta- [19.40). U-8 - SB Celje (20.30). Laščani so se vrnili v igro Sobotni 12. krog v 1. A SKL, ligi za prvaka, sta obeležili dve presenečenji, pri čemer sta bili v obeh udeleženi naši ekipi. Žal polovično uspešni, ^r pomeni, da je bilo eno presenečenje pozitivno in drugo negativno. Za prvo so zaslužni Ušča-ni in za drugo Šoštanjčani. V podaljšicu do razlike Ekipa Zlatoroga je na Ko-deljevo odšlapo zmago in razliko treh točk. kar bi jo ofadr- štiri mesta. Prva tri prinašajo regionalno Jadransko ligo in prva štiri končnico oziroma play-off za naslov prvaka Slovenije. Srečanje na Kodelje-vem so sicer igralci Zorana Martiča začeli slabo, saj so sredi tretje četrtine že izgubljali 58:43. A takrat jim je uspela vehka serija 20:4, s katero so prevzeli vodstvo in imeli zmago že v rokah v rednem delu srečanja- Pivovarji so namreč vodili 84:81 in imeh napad, a je Slobodan Ocokoljič (21 +7) naredil peto osebno napako in domačini so s trojko izvlekli podaljšek. V njem je moštvo iz Laškega pokazalo psihološko stabilnost, ves čas vodilo in po zaslugi Terryja Wil-liamsa (26) tudi prišlo do zmage za štiri točke, torej toliko, kolikor so potrebovali, da bodo pred Slovanom, in sicer v primeru istega števila točk. Zlatorog namreč še vedno zaostaja za zmago za Slovanom in Elektro. Soštanjča-ne lahko ulovi že v sredo, ko jih pričakuje doma v Treh lilijah, Slovan pa mora izgubi- e eno srečanje. Ali • Niso zdržali Elektra na Gorenjskem ni zdržala psihološkega pritiska in si je najbrž že zaprla vrata regionalne lige, enako kot pred dvema sezonama, ko je doma izgubila ključno srečanje proti Heliosu. Šoštanjčani so sicer dobro začeli v Škofji Loki, do-büi prvo četnino, a nato v drugih desetih minutah doživeU pravi potop. Domača Loka je v tem delu prišla do delnega izida 26:6 in prednosri, ki je znašala sredi tretje četrtine že 18 točk. Elektra se je sicer še približala v 39. minuti na 53:47, kaj več pa nerazpolo-ženi vrsti Elektre Esotech, kjer je v napadu igral le osamljeni Aleš Kune, ni uspelo. Uspeli so sicer slabe štiri minute pred koncem še enkrat znižati na 6 točk zaostanka (63:69), a za kaj več niso imeli moči. Dodobra namučili favorita Alpos je v predzadnjem srečanju sezone v svojem Hru-ševcu gostil najboljšo slovensko ekipo, Helios, in pričakovano izgubil, pri čemer končni izid +13 za Domžalčane ne kaže prave slike dogajanja na parketu Hruševca. S trojkami in z borbenostjo so bili Šent-jurčani povsem enakovreden nasprotnik gostom vse do 37. minute, ko je bilo 85:88. Takrat so gostje dobili dva prosta meta po zaslugi komisarja srečanja, ki je odločil, da so sodniki piskali pred piskom sirene za konec napada (bilo je ravno obratno). Prvi mož srečanja Smiljan Pavič (26 -HO) je zadel oba prosta meta, Urban Palčnik pa je povsem nepotrebno metal za tri točke in zgrešil, nato se je Helios dokončno odlepü. V vrstah Al-posa je Elvis Kadič dosegel 20 točk (S trojk), po 18 so jih do- t, Mar D No- vak in Tadi V Treh lilijah bo vroče že v sredo bo predzadnji. 13. krog te lige, v katerem bo zelo vroče na derbiju celjskega območja ter tudi odločilnem srečanju za vstop vkonč-nico in morebiten vstop v regionalno ligo. Zlatorog in Elektra Esotech bosta namreč v neposrednem dvoboju odločala o vsem tem. V prvi tekmi v Šoštanju so slavili igralci Zlatoroga in to zanesljivo 77:60, a pozor, Elektra je že znala presenetiti in slaviti sredi Treh lilij. Da je ekipa dovolj zrela, je v tej sezoni pokazala že nekajkrat. Alpos bo še zadnjič v tej sezoni igral pred svojimi gledalci, saj doma gosti ekipo Loka kave, ki jo želi premagali in tako prvenstvo končali z vsaj tremi zmagami (v zadnjem kolu odhajajo Šentjurčani v Tivoli) , Na parket bo prvič v mini ligi za napredovanje v 1. A SKL stopila tudi zreška Rogla. Doma bo nanueč gostila ekipo Postojnske jame, dosedanjega A ligaša, ki mu je že v prvem kolu te mini lige spodrsnilo doma proti Gorici. Zato Rogla danes mora zmagati, kajti vsak domač poraz pomeni že skoraj slovo od na-predovanja. JANEZ TERBOVC MALI NOGOMET NA UMETNI TRAVI Na vrhu Tuš in Klateži Sodelovanje Elektre in bolnišnice Topolšica KK Elektra Esotech in Bolnišnica Topolšica sta v Šoštanju podpisala dolgoročno pogodbo o sodelovanju oziroma sponzorstvu bolnišnice. V njem bo Bolnišnica Topolšica zagotavljala z zakonodajo določene (a tudi neizvajane) sistematične preglede in to za vse kategorije igralcev šoštanjskega prvoligaša. Iz kluba so sporočili, da bodo ves izkupiček zadnjega srečanja sezone v 1. A SKL proti Krki v soboto, 12. maja, namenili za nakup CT-aparata v bolnišnici. Bo ritem utrudil Gorenjice? Branilke naslova državnih prvakinj, košarkarice \ le prvo tekmo finalne serije, v kateri bo treba zmagai sekund pred koncem obračuna zadela Žana Jereb. Druga tekma bo jutri v Kranjski Gori, iretja, morebiü Za uvodno prednost v svojem 10. finalu, ko lovijo 6. r sile. Po vodstvu s 43:37 so nenadoma popustile in gostja minuto je bivša igralka Merkurja Mojca IMarkovič s kasneje jia od treh prostih metov zadela dva za 74:75. Gorcnjk (33:46), a tudi najboljša igralka tekme Mili; izenačenje. Markovičeva je izgubila žogo, Ža: koncem žogo z osebno napako izbila Vukičevi( i, so v domači dvorani dobi-t. Zadnja prosta meta je šest mači t: sodnika Boltauzerj, ti tudi zadnja, pa v soboto spet v Celju naslov, so morale Celjanke napeti vsi iamje uspel delni izid 14:4, Pred zadnji s trojko povedla soigralke v vodstvo 5. To je bil že 13. zgrešeni prosti me jana Maganjič je zadela le enega z, !b, ki ji je pri prodoru 6 sekund pra 1 je postavila končni izid. Skozi celotne , upravičeno razburjal nad odločitvam ^PANORAMA KOŠARKA 1. ASL Liga za prvaka, 12, krog: Alpos Šentjur ■ Helios 89:102 (27:31, 47:52, 71:72); Kadič 20, Hunt, Koštomaj, Novak 18. Palčnik. Lapornik 5. Ribežl. Krušič2,Sebičl;Pavič26,Tro-ha 22, Slovan - Zlatorog 96:100 (23:21, 48:35, 64:63, 84:84); Marcelič 28. Vidmar 23; Williams 26, Ocokoljič 21, Mali. Ingram 10. Vrečko 9, Nuha-novič 8. Stojakovič, Maček 5, Alispahič 2, Loka kava - Elektra 82:71 (16:24, 42:30, 55:45); Kovačevič 19, Finžgar, Skok 17; Kune 25, Ručigaj 14. Vidovič 13. Cmer 10. Mihalič 5. Jeršin 4. Vrstni red: Helios 23, Olimpija 21. Slovan, Elektra 19, Zlatorog 18, Krka, Loka kava 15, Alpos 14. 1. SL (ž) Finale, prva tekma: Merkar Celje - Kranjska Gora 77:75 (23:22. 39:37. 57:57); Maga- Komplet 10. Radulovič 9, Čonkova, Kvaternik 4; Mar-kovič 20, Eržen 18. ROKOMET 1. SL (m) Liga za prvaka, 3. krog: Gorenje - Celje Pivovarna Laško 23:30 (11:16); Bedekovič 5, Kavaš 4, Vukovič. Mlakar, Rez-niček 3. Sovič. L. Dobelšek 2. Oštir 1; Harbok 9. Stojanovič. Kokšarov 4, Gajič, Lesjak, Kozlina 3. Natek 2, Brumen, Špoljarič 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 44, Koper 39, Gorenje 38, Gold club 37, Trimo 24, Prevent 22. Pokal Slovenije (i) Polfinale: Celje Celjske mesnine - Krim 21:33 (10:17); Stipanova 5, Koren 4, Kika-novič 3, Šon, Skutnik, Potočnik, Jankovič 2, Filipovič 1; Frešer 10, Oder 7, Tekma za tretje mesto: Celje Celjske mesnine - Kočevje 36:24 (18:11); Kikanovič 9, Potočnik 7, Koren. Jankovič 5. Skutnik 3. Filipovič, Stipanova 2, Šon, Gerič, Centrih 1; Pršič 11, Bence 4. ŠPORTNI ^ KOLEDAR SREDA, 9. 5. ROKOMET 1. SL (m), liga za prvaka, 4. krog: Celje Pivovarna Laško -Prevent (18.30), Velenje: Gorenje - Koper (19.30). SREDA POD KOŠI Liga UPC Telemach, skupina za prvaka, 13. krog: Laško; Zlatorog - Elektra (19.30) Šentjur: Alpos - Loka kava (20). Uga UPC Telemach za na predovanievligo,2.krog: Zreče: Rogla-Postojnska jama (20). Ženska SKL, finale končnice, drugo srečanje: Kranjska gora: Hit Kranjska gora -Merkur (19). MED GOLI SREDA, 9. 5. Pokal NZS, polfinale, p vratna tekma: Koper - MIK C Celje (17). 14 KRONIKA iWr^'NIK Konec izleta na hrvaški dvopasoirnici Minulo soboto so se na pokopališču v Polju ob Sotli številni svojci, sorodniki, sodelavci, znanci in prijatelji še zadnjič poslovili od Daniela Hostnika, 32-letne-ga ^de^a ^entvida pri Gro^In^, kife ži^jenje izgubil v tragični prometni nes^i, ki se je 1. maja po-^oldiae zgodila v sosednji Hrvaški. Na dvopasovnici med Crik-venico in Reko, v kraju Dra-malj, je neznani voznik osebnega avtomobila zaradi pre-fiitevanja zapeljal iz kolone v trenutku, ko je po prehiteval-nem pasu mimo njega že peljal Daniel Hostnik z motp-, jem.Slednje^jeneznaniTOz-nik, povzročitelj nesreče, po-rinil^ob rab cratišča, pri če-m^fc zaradi nehadn^ n^ fievi^)anie] izgubil ob^naJ motorjem in padel po tleh. Mbtor jo je odnesel zgolj ? da nekaj ni v redu, in ko nek^ praskami, Daniel pa je peljal nazaj, je ob cesti za-obležal hudo poškodovan. Ce- gledal le njegov motor, prav so reševalci, ki so jih po- »Sedel je |K)leg njega in se klicali mimo TOzeči, hitro ni premaknil, potem me je prispeli na"Ja'aj; dogodka, so poklical. Najprej je rekel, da iOe poSkoÄöÄ^aniela pr^j je Dani padel in da ima zlom-hude, saj je izdftnil že med Ijeno nogo, a čez 15 minut potjo do pol ure oddaljene bolnišnice na Reki. »Rekli so nam, da zaradi notranjih krvavitev, saj je imel trebuh in prsni koš do-begediu) prebpden in raztrgan. Ob (^sti sebetoj^ kam-niin še ograja, na katero se je dobesedno nabodel, če bi ga vrglo čez njo in bi obležal na travnati površini, bi bil najbrž še dar^s živ,« na®|je ob obisku žalostno pripovedoval Danielov oče Albin, ki je bil nekdaj tako kot zdaj sin zap^len v celjskem^k-tru. Žalostno novico mü je po telefonu sporočil Danielov prijatelj Marko Rezar iz. SMieimTeharjah.sfe^m ^ sta bila na poti sR^aj, če- M pravjeMarkovusodnempo-poldnevu peljal toliko pred njim, da ni videl, kaj se je zgodilo. Šele ko Daniela ni • bilo od nikoder, je'posumil. ko je omenil, da prihaja domov. sem mu rekla^ da^mu še tako ali tafe ii^jp^^aj je tudi sreda le prost dan,« se spominja mama. »Nikoli tudi nisva bila v skrbeh, kadar )e sedel na 8:^0 .to^o, ker m,bil htor i&ni^čit-no pa je ii^ia t^at ^ste vmes usoda^Preprosto nama ni }asno,_kaj^ je^fs^o proti domtflistidan, saj so ju še prijatelji nagovar^, da naj zMarkom šeostanrta, češ da je prostora dovolj,« pravita starša, ki sta iz^bila sina, medtem ko si je njuna hči in Danietova mlajša sestra Mateja uävarila družino v Slatini pri Šmartnem. Včeraj, v ponedeljek, 7. maja, bi Daniel dopolnil 32. rojstni dan, vendar ga je smrt pre- hitela. Nikoli se ne bodo izpolnili njegovi skriti načrti, da bi končal študij in si nekoč tudi sam ustvaril družino. »Še pred dnevi mi je rekel, saj boš dalaza kaldno b^ teljko, n%zdaj pa te priloÄ nosti ne l«m iniela,« nam j? zaupala tudi njegova teta Angelca, ki je ob našem obisku božala Danielove^ psa Arija. Tbdi on je slutil, ^ se,^ zgodilo nekaj hi^egiTžal bo za mnoge Danielova smrt v policijski statistiki ostala suhoparno z^ele^na zgolj kot še ena v linožid motoristov, vprašanje pa ie tudi, če bodo hrv.iški jxillnsli kciaj iiillcrili ideiiiiloin |);iv/ri)i;ilt'];-—-BEREM MOJA NAJUUBŠA KNJIGA j«; Ime in priimek: Noslov: Dovo^Vpn., da » moji podoHd javno obiovipnt. knjigo Nejke Omahen: »Avtorica je mlada pisateljica, ki že od svojih najstniških let s svojim pisanjem razveseljuje vrstnike in zdaj tudi otroke. Njena najnovejša knjiga se imenuje Spremembe, spremembe.« Kot rečeno, |e to zgodba o ljubezni, je pa tudi zgodba, ki govori, da bid najstnik ni tako lahko, kot izgleda na prvi pogled, pojasnjujeldaKre-ča: »Spoznamo Špelo, ki že celo življenje sanjari o svojem princu na belem konju, ki ga je spoznala v vrtcu. Njena najboljša prijateljica Sara pa viha nos nad romantiko in prisega, da se še dolgo nebo zaljubüa.Vknjigi spoznamo še Tadeja in Ivo, ki sta sanjski par, ter Klemna, ki se oblači v prevelike hlače, se druži z najbolj divjimi sošolci. Veliko je zgodb, ki se prepletajo, polno je besed in čustev, skratka to knjigo bodo imele rade predvsem najstnice, pa tudi fantje.« ^OTROSKI ČA50PI5^ Prezrte knjige Astrid Lindgren Kot vsak mesec pa Ida Kreča tudi tokrat predstavlja knjigo, ki je velikokrat prezrta. Dejansko pa gre tokrat tudi za novost v treh knjigah, pravi Ida Kreča: »Govorimo o knjigah Astrid Lindgren Bratec in kljukec s strehe, Kljukec spet leta in Najboljši kljukec na svetu. Vse tri knjige so leta 2000 izšle v zbirki Anderse-novi na^ajenci in so bili vsi trije deli v eni knjigi pod naslovom Bratec in kljukec s strehe. Zdaj, ob 100-Ietnid rojstva Astrid Lindgren, je pri založbi Mladinska knjiga izšlo to delo v vsaki knjigi posebej. Tako so knjige bolj vabljive, ker ne gre le za eno obsežno knjigo.« Bratca in kljukca morda otroci, če ste pedali risanke na nacionalni televiziji, že poznate. Kot pravi Ida Kreča, pa je tudi branje zelo zabavno: »Gre za imenitno, hudomušno branje, tukaj so zelo duhovite pripombe. Knjige govorijo o Bratcu, ki je najmlajši član družine, in kljukcu, ki živi na strehi. Bratec in kljtikec se spoprijateljita. Kljukec ima vedno kaj dobrega za ušesi, spozna ^ tudi cela družina in je prijeten možiček. Kdor koli se bo lotil branja teh knjig, bo ver-jemo neznansko užival.« Mimogrede, knjiga je priporočljiva za otroke od 9. do 12. leta, branja mlajšim otrokom pa se lahko lotijo tudi starši, ki se bodo ob tem tudi sami neznansko zabavali. Preden se bomo s knjigami poslovili za en mesec, naj vas spomnimo še na glasova- nje za vašo najljubšo knjigo. Prejšnji mesec vas je največ glasovalo za znano zbirko o Anici pisateljice Dese Muck in za zbirko knjig Pet prijateljev Enid Blyton. Še vedno pa se lahko vse spremeni, le glasovnico morate poslati na naslov NT&RC, Prešernova 19, Celje. Vsak teden izžrebamo nekoga, ki dobi lepo skodelico z Miškom Knjižkom, tokrat pa smo znova izžrebali pet nagrajencev, ki bodo poleg skodelice dobili tudi knjižno nagrado, ki jo podarja Knjižnica pri Mišku Knjižku. Tokratni nagrajenci so Neža Kroflič iz Štor, Nika Šaloven iz Vojnika ter Alja Sevčnikar, Manja Cafuta in Simona Sinko iz Celja. Čestitamo. Nagrade lahko dvignete v Knjižnici pri Mišku Knjižku. ŠO Pika poka pod goro I. Osnovna šola Rogaška Slatina in Zavod RS za šolstvo OE Celje sta že 11. leto zapored pripravila državno revijo ljudskih pesmi, plesov in običajev Pika poka pod goro. Na reviji se je v treh predstavah zvrstilo kar 41 skupin, to je več kot tisoč otrok in mentorjev iz vse Slovenije. Iz naše regije so zlata priznanja osvojili Vrtec Dramlje, II. OŠ Rogaška Slatina in OŠ Lesično. Namen revije je ohranjanje ljudskih pesmi, plesov in običajev. In kot kaže, se za ohranjanje naše kulture odloča vse več osnovnih šol in tudi vrtcev, revije pa so se udeležile tudi srednješol- ske skupine, Kot je povedala članica organizacijskega odbora Marijana Šepič, so veseli, da se je revije udeležilo toliko skupin. Kot je še pojasnila, pa so imeli v 11 letih tudi že skupine iz tujine: «Enkrat so prišli zamejski Slovenci iz Trsta. Sicer pa je res nekaj posebnega, ko otroci zapojejo in bosi zaplešejo ter se igrajo igre, ki jih nismo več navajeni.« Največ otrok je prišlo iz osnovnih šol. Kot pravi Marijana Šepič, je deloma k temu pripomogla tudi devetletka: »Zdaj imamo tudi izbirni predmet na to temo. so pa tudi vrtci zelo zainteresirani in zadnje čase tudi srednje šole.« Revija pa je tudi tekmovalnega značaja. Skupine so lahko dobile zlato, srebrno, bronasto priznanje ali priznanje za sodelovanje. Komisija, v kateri so bile ravnateljica 1. OŠ Rogaška Slatina Marta Pelko, dr. Dragica Žvar in mag. Milka Ajtnik, je imela težko delo. Na koncu so podelile 13 zlatih, 16 srebrnih, 11 bronastih priznanj in eno priznanje za sodelovanje. Med dobitniki zlatih priznanj so iz naše regije Vrtec Dramlje z venčkom narodnih, II. OŠ Rogaška Slatina s Tremi ptičicami in OŠ Lesično s predstavo Lisička, kaj ješ? Vsekakor pa so pohvale lahko deležni prav vsi nastopajoči. ŠO r ^ S J.i If I.OŠ Rogaška Slatina z Jajčarijo Vrtec Črna na Koroškem s predstavu Od ^rnja uo kruha ■ill lillll ILOlimRMAClJE 17 Vremenska napoved I.DEL Zadnja leta opažamo znatne vremenske spremembe glede na razmere v preteklosti. Povprečna temperatura na Zemlji se vztrajno dviguje in vreme se obnaša nepredvidljivo kot Marüyn Monroe v svojih najbolj norih letih. Pred nenadnimi vremenskimi izbruhi narave so nemočne tudi svetovne velesile, kar nazorno dokazuje nedavni obisk orkana Katrina v New Orleansu. Porajajo se vprašanja, ali je za te spremembe odgovoren predvsem človek, ali so bile podobne vremenske motnje tudi v preteklosti in kako uspešno bomo kontrolirali vreme v prihodnosti? »Ledeni« spomin človek ob besedi »preteklost« pomisli na čas, ki sega v zgodovino nekaj človeških generacij. To je za nas izjemno dolgo obdobje, ki se ga dobro spominjam predvsem zaradi nekaj bolečih cvekov pri predmetu zgodovina v srednji šoli. Toda s stališča starosti Zemlje je to zanemarljivo kratek utrinek. Zemlja je prestala že vrsto pretresljivih dogodkov, z vidika katerih je trenutna povprečna rast temperatur »manjša sprememba«, ki pa lahko človeško civilizacijo krepko pretrese. Grobo oceno, kako se je spreminjala temperatura do milijon let v preteklost, lahko med drugim dobimo s preučevanjem vsebine leda na Antartiki. Plasti leda se v povprečju vztrajno nalagajo in posamezna plast zrcali podnebne razmere časa, ko je le-ta nastala. Torej globlje kot vrtamo v led, dalje posegamo v preteklost. Iz vsebine leda na določeni globini nato sklepamo na stanje v atmosferi tistega časa. Tako npr. iz koncentracije devterija dobimo oceno o temperaturi in iz v ledu ujetih mehurčkov zraka koncentracijo ogljikovega dioksida (COp in metana (CHJ. Zanimivo je, da so si časovni poteki temperature ter koncentracij COj in CH4 v atmosferi podobni kot enojajčni dvojčki. To naznanja, da so močno medsebojno soodvisni in »se vozijo z istim vlakom«. Tako se visoke globalne temperature na Zemlji Hm?!? Piše, da se bo zaradi človekovih posegov v naravo temperatura povišala za stopin]o. odražajo v visokih globalnih koncentracijah CO2 in CH, ter obratno. Topia greda Tako ni čudno, da sta dežurna krivca za globalno segrevanje Zemlje že od nastanka živih bitij dalje ogljikov dioksid in metan. To obsodbo ni naredilo slovensko sodstvo in je pravična. Omenjena plina sta namreč močno prepustna za vidno svetlobo in močno neprepustna za t. i. toplotne žarke. (Vidna svetloba in toplotni žarki predstavljajo dve različni »pasmi« elektromagnetnega valovanja, ki se razlikujeta samo po valovni dolžini in frekvenci valovanja.) Sonce Zemljo darežljivo obseva predvsem z vidno svetlobo že milijone let. Atmosferski plini, med drugim CO^ in CH4, ob jasnem vremenu lepo prepuščajo svetlobo, ki tako prinaša energijo na Zemljo. Po drugi strani pa različni procesi na Zem-Iji ustvarjajo toploto (oziroma toplotne žarkej, katero atmosferska CO^ in CH4 zadržujeta na Zemlji. Če je koncentracija omenjenih plinov prevelika, se začne Zemlja segrevati. Plina igrata podobno vlogo kot okenska šipa: vidno svetlobo močno prepušča. toploto p delno zadržuje. Kot zanimivost omenimo, da v ZDA računalniki preko svojega delovanja pretvorijo v toploto približno 10 odstotkov električne energije, ki jo tam proizvedejo! Metan in biomasa Kilogram metana je 23-krat učinkovitejši pri segrevanju atmosfere v primerjavi z ogljikovim dioksidom. Letos je postal metan »svetovna zvezda«, ki polni časopise skoraj tako kot Beck-hamov prestop iz nogometnega kluba Real v Galaxy. Donedavno je namreč veljalo, da se metan sprošča v atmosfero zlasti pri razpadu organskih materialov, za kar so odgovorne bakterije. Dodatni radodarni viri metana so tudi prebavni procesi goved, ovc in termitov. Toda pred kratkim so odkrili, da predstavlja bistveni i/Wor tudi sama živa vegetacija! Mehanizem tega procesa še ni znan. Prej tega pomembnega izvora niso odkrili, ker posamezna rastlina oddaja relativno majhno količino metana, ki jo prejšnje merilne metode niso zaznale. Toda skupna emisijska »moč« vseh rastlin (v stilu »zrno na zrno pogača«) na Zemlji naj bi prispevala od 20 do 40 odstotkov vsega metana v atmosferi. Seveda pa je celotni učinek rasüin za živa bitja pozitiven, ker predstavljajo poglavitno »tovarno« kisika. Zadnje odkritje le naznanja, da so tudi pomembni izvor metana. Ja, nihče ni idealen, niti molčeče rastline. Seveda pa je poglavitni krivec za nenadno porast koncentracije metana in ogljikovega dioksida človek: zaradi naših aktivnosti je njuna koncentracija porasla vsaj za trikrat v zadnjih 150 letih. Ledene dobe Toda narava ima številne mehanizme, s katerimi kontrolira globalno temperaturo. Tako časovnemu obdobju, za katerega so značilne visoke temperature, sledi obdobje z nizkimi temperaturami- Če so temperature izredno nizke, govorimo o ledeni dobi. Zadnja je bila pred 21 tisoč leri, ko je bila npr. količina rastlin v Amazonski džungli dvakrat manj ša v primerjavi s sedanjostjo. kralj Samo V SPARU DOBITE VELIKO VEC! lUajkecjai Izbitiai svežiht izdjelifojgli Piščančja žar plošča pakirano, Pivka, Sveže! €4,4? Največja izbira blagovnih znamk v Sloveniji! Mlada čebula poreklo Italija, ikg S RAR Paradižnik poreklo Španija, 1kg [147,48 SIT j NTERS RAR 18 FB^LCI roROČEVALCI NVifEDNIM Od leve: Ana Kolšek - Oriač, Nežka Červan, Oksana Zupane, Ana Marija Koželnik in Zala Palatinuš s treneri(o in kareografinjo Majco Somrak Bron za celjsko ekipo Twirling klub Celje deluje v Twirling zvezi Slovenije, ki je tudi članica olimpijskega komiteja. Pod strokovnim vodstvom Mojce Somrak vadijo šele štiri mesece. Članice tega kluba so se že udeležile 11. državnega prvenstva v twirlingu 28. in 29. aprila v Slovenski Bistrici in dosegle lep uspeh. Nežka Červan si je v močni konkurenci v kategoriji C solo junior priplesala finale in pristala na odličnem 8. mestu. Dekleta, ki so tekmovala v kategoriji C team junior, pa so dosegla 3. mesto in s tem posegla po bronasti medalji. Dekleta so zelo zadovoljna s svojim dosežkom, saj so v tako kratkem času, ko trenirajo, posegle po zavidanja vrednih rezultatih. MS Stari nemški vojaški zemljevidi Razpolagam s precejšnjim številom starih nemških zemljevidov, predvsem iz obdobja druge svetovne vojne. In kako sem prišel do njih? Neko lepo zimsko nedeljo pozvoni zvonec in ko odprem vrata, me z nasmeškom na ustih pozdravi 81-letni sovaščan Albin Klajn-šek-Bine. Seveda ga z velikim zadovoljstvom povabim v hišo na kozarček. Že pred časom sva veliko modrovala o zgodovini. Najina najljubša tematika je bila vedno druga svetovna vojna, obravnavala pa sva seveda tudi druge »velike teme«. Kot mobiliziranec je služil v nemški vojski in prepotoval skoraj celo Evropo. Pravi svetovljan, z velikim srcem in človek z bogatimi izkušnjami. Izjemen sogovornik in čudovit človek. Takole je začel: »Sedaj se odpravljam v dom starejših v Šentjur (njegov rojstni kraj) in doma hranim kar zajeten kup starih zemljevidov, predvsem iz obdobja druge svetovne vojne. Imam pa tudi nemški leksikon, natisnjen leta 1867. Dragi Srečko, ker vem, da te zanima zgodovina, da veliko pišeš tudi v razna glasila in da s tem spoštuješ preteklost, sem se odločil, da Ü to zbirko z veseljem podarim. Prepričan sem, da bo to prišlo v prave roke in da ti bo verjetno veliko pomenilo.« Spoznavanje nove domovine m. Osnovna šola Celje je v sodelovanju z Gimnazijo Kranj v Celju gostila kar 56 učiteljev, učencev in dijakov iz 12 držav. Seminar je bil namenjen iskanju možnosti sodelovanja ter načinov, kako bi mladi bolje spoznali novo evropsko domovino. Večdnevno srečanje se je deloma odvijalo tudi v Celju, kjer smo pripravili delovni sestanek. Gostje so se najprej sprehodili po III. OŠ Celje in si ogledali delavnice, ki smo jih organizirali za učence ter njihove starše. Delavnice je pripravila Metka Vajdič, sicer tudi koordinatori-ca Comeniusovega projekta Hrana in umetnost: spreminjanje prehrambenih navad učencev s pomočjo umetnosti. Cilj projekta je mlade opozoriti na pomen zdrave prehrane. Gostje so se zatem zbrali v celjskem Narod- Res je, bil sem ganjen in presrečen hkrati. Povedal mi je tudi, da je njegov oče, ki je bil v stari Jugoslaviji v službi na železnici, strasten zbiratelj zemljevidov in knjig. Kamor ga je zanesla pot, je kaj prinesel do- Po enem tednu sem imel to bogato zbirko že doma v svoji knjižnici. Ponosen sem nanjo. Kar nekaj tednov sem jo podrobno proučeval in se iz nje ogromno naučil. Morda jo bom tudi jaz kdaj komu podaril in ga osrečil. SREČKO KRIŽANEC Odkrivali zanimivosti na Planini člani društva Vedež Šentjur smo se v aprilu, mesecu spomladanskih pohodov, odpravili na odkrivanje znamenitosti po Planini in njeni okolici. Na II. Sergejin pohod se je odpravila prijetna druščina starih in mladih. Zbrah smo se na trgu na Planini in si ogledali zgornji del trga s prangerjem, staro šolo, obnovljeno graščino ter obnovljenim planinskim gradom, kjer se je ravno odvijala delovna akcija spomladanskega čiščenja. Pot nas je zatem vodila čez Planino mimo rojstne hiše Anike Wambrehtsamer, ogledali smo si muzejsko zbirka dr. Šmida, spomenik padlim ter se podali na Sveti križ, kjer smo občudovali tudi cerkvico na tem znamenitem hribu. Pri stari žagi sta nas pogostila Heda in Jože Ulaga in nam pokazala tudi umetnino v nastajanju. Heda Ulaga seje namreč lotila ustvarjanja s pomočjo sil narave, stvaritev, ki zaenkrat ostaja skrivnost, pa naj bi kmalu ugledala luč sveta. Podali smo se še v gozd, kjer stojijo znamenite »gauge«, s pomočjo katerih je grajska gospoda nekoč kaznovala neposlušne podložnike. Pohod smo 2 golažem zaJdjučili v Šentvidu. Ob koncu ugotavljamo, da je naš domači kraj neprebrana knjiga, ki se odpira vsak dan, vendar zmeraj hitimo mimo nje. Zato si vsake toliko vzemimo čas in poglejmo, kaj nas obdaja, tako kot je to storilo naše društvo. ZDENKA JAGODIČ nem domu, kjer se je odvijal kulturni program, pozdravil pa jih je tudi celjski podžupan Stane Rozman. Zvrstila pa so se tudi številna predavanja, med drugim je o prihodnosti evropskega povezovanja spregovorila predstavnica italijanske nacionalne agencije llarija Saturni, predavala pa je tudi vodja mreže zbranih šol dr. Eugenija Tesoro. Sledil je še ogled knežjega mesta, goste je navdušil predvsem Stari ^ad. Tudi mlade, saj so dijaki iz Italije in Bolgarije uprizorili pravo grajsko poroko. Poleg Celja so si udeleženci seminarja ogledali še mnoge ostale znamenite kraje po Sloveniji. Da pa ne bi ostalo le pri enem obisku, se že dogovarjamo o nadaljnjem sodelovanju. ALEKSANDER VERHOVŠEK - Št. 36-8. maj 2007 - iiVI TIDNIK M^VETI 19 ZDRAVJE - NAŠE BOGASTVO Tinitus nas omejuje Bralec, ki je star 68 let in nima posebnih težav, opaža že nekaj mesecev zvo-njenje v levem ušesu in ga zanima, kaj to pomeni. Zvonjenje v ušesu ali v obeh ušesih je pogost pojav, ki je lahko prehodnega značaja, lahko pa je to tudi stalna težava, ki je v takšnem pri leprijet . pov :oča številne težave in jo je potrebno diagnostično opredelili in zdraviti. Takšnemu šumenju, ki ^ sliši le vsak sam, pravimo rinitus. To je medicinski izraz za šumenje v ušesih, ki j e lahko razhčnega karakterja. Javlja se v obliki piska, zvonjenja, udarjanja, šumenja itd.. Je pa pomembno, da to zvonjenje ni odvisno od zunanjih šumov, temveč nastane v glavi. Vzrok za nastanek šumenja je najbolj pogosto organskega porekla in je posledica različnih okvar, je pa lahko tudi posledica psihičnih motenj, med katere spadajo depresija, nespečnost, zdravila itd. Slušni organ sestavlja: zunanje, srednje in notranje uho. Okvare, ki z leti nastanejo na teh sistemih, lahko povzročijo šumenje, ki jezelo neprijetno in je lahko znak različnih bolezni. Stalno šumenje oziroma tinitus pa povzroča tudi druge resne okvare. Povzroča depresijo, splošno utrujenost, človek se ne more koncentrirati, zmanjša se sposobnost komunikacije z okolico, zmanjša se delovna zmogljivost, poveča razdražljivost itd.. Ta resen in neprijeten simptom nas opozarja na ne- pravilnosti v organizmu in je zato potrebno, da se oglasimo pri svojemu zdravniku, ki bo opredelil vzrok in opravil različne preiskave. Zdravnik ob pregledu in postavitvi diagnoze najprej pomisli na kronično okvaro srednjega ušesa, ki je danes pogosto posledica prevelikega hrupa zaradi pretiranega poslušanja glasbe s slušalkami (walk-man) , hrupa v diskotekah ali hrupa na delovnem mestu. Pomisli se tudi na motnje pre-krvavitve notranjega ušesa ali pa na okvare drobnih živčnih celic, ki se nahajajo v notranjem ušesu. Tinitus se lahko pojavi nenadoma in tako tudi mine in izgine. Lahko pa nastopi postopoma, spremljajo ga faze zboljšanja in končno se stabilizira kot stalno poslabšanje sluha s šumenjem. Tako poznamo akutno in kronično obliko, ki pa je ozdravljiva in to ne glede na to, ali nastane v ušesu ali pa je posledica tudi okvare slušnega živca možganskih celic v predelu centra za sluh. Poleg teh že opisanih vzrokov je tinitus lahko tudi posledica okvare vratne hrbtenice, okvar zob, tumorja slušnega živca ah degenerativnih sprememb na tem živcu. Je posledica starostne na-glušnosti, pogosto se pojavlja pri Morbus Meniere, pri boleznih srca in ožilja, pri povišanem krvnem tlaku, okvarah ledvic, metabolnih motnjah, pri kroničnih vnetjih ušesa, pri zastrupitvah tudi z zdravih, po poškodbah, po anesteziji zlasti spinalni itd. Piše: prim. JANEZ TASlC, dr. med., spec, kardiolog Zdravljenje se določi po postavitvi vzroka okvare, torej se zdravi in odstrani osnovni vzrok. Pri kroničnem rinitusu je danes uspešno zdravljenje s posebnim aparatom, ki preko posebnih slušalk oddaja elektromagnetne valove nizkih frekvenc in stabilizira delovanje slušnega organa, stabilizira pre-krvavitev ušesa in delovanje celic. V velikem deležu ozdravi ali pa bistveno olajša težave, ki jih povzroča ta neprijeten simptom, ki številne ljudi brez zdravljenja onesposobi za normalno življenje. Vsem, ki imajo te težave, pa že ob pojavu šumenja tudi po uspešnem zdravljenju z aparatom priporočamo jemanje zdravila, pripravljenega iz rastline gal-gant, hmelja, ajde in borovnic, ki preprečuje dolgoročno napredovanje in poslabšanje bolezni. Če imate vprašanje za pri-marija Janeza Tasiča, nam pišite na Novi tednik. Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom za Zdravje - naše bogastvo ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si Nevarna sol Preveč soli poveča tveganje za bolezni srca in ožilja, pa tudi izločala. Izsledki najnovejše britanske raziskave so pokazali, da zmanjšanje uživanja soli dobro vpliva na zdravje in zmanj ša možnost srčnega infarkta in kapi kar za četrtino. V opisani študiji je sodelovalo več kot tri tisoč pro- stovoljcev, trajala pa je celih 15 let. Znanstveniki so dokazali, da imajo posamezniki, ki uživajo preveč slano hrano, kar 80 odstotkovmož-nosti za prezgodnjo smrt zaradi zapletov s srcem in ožiljem. Sol povzroča predvsem povišani krvni tlak, kar posledično lahko pripelje do kapi in infarkta. Znanstveniki MJiAMt Dr. pIrNAT )2'/452'32 55,01/519 SSM Štajerski val ^za.-y in BTö MH^ Lapuh proti kašlju z vseh celin opozarjajo, naj si jedi s soljo začinimo minimalno. Preveliko uživanje soli telesu škodi in nevarnost za obolenja srca in ožilja pa se znatno poveča, poudarja vodja britanske raziskave, dr. Nancy Cook. Priporočen dnevni vnos soli v telo znaša največ šest gramov, večina prebivalcev stare celine pa jo v povprečju zaužlje vsaj devet gramov dnevno, kar predstavlja 50 odstotkov in več prekoračitve. NM Lapuh CHissilagofarfara) smemo uporabljati le v skromnih koUčinah. Vsebuje namreč neke strupene alkaloide, ki lahko poškodujejo jetra. A če ga uporabljamo zmerno in po pameti, bo pokazal le svoje zdravilne odlike, ki jih premore kar nekaj. Najbolj pa se bo izkazal pri kašlju, bri-pavosti, bronhitisu in pri obolenjih pljuč, ki nastanejo zaradi dela v prahu. Da je lapuh starodavno zdraviio proti kašlju, ve vsak, ki zna količkaj laünsko. Njegovo botanično ime izhaja iz besede tussis, ki pomeni kašelj. Je živahni znatulec pomladi, ki nas med prvimi rastlinami popelje v ta prekrasni letni čas. Ljubi vlažna Üa, obrežja in obdelana tla po vsej državi. Slovenski človek mu je nadel skoraj največ poljudnih imen med vsemi rastlinami: arpinc, elpejž, jurjov-ka, klobčič, konjska stopinja, kopačica, lapuščak, lejpe, lepiš. lepuh, lepušček, lupi-nec, oselsko kopito, podbel, potočenca, repuh, spodbel, stiper, stipor, svinjarica, vi-nogradska kopačica, če omenimo nekatere. Že v antiki je veljalo, da lapuh pomaga zoper vse slabosti v prsih. S tem se je mnogo kasneje strinjal tudi sloviti zdravüec Sebastian Kneipp. Zaradi sluzi, ki jih lapuh vsebuje, so lapuh svoj ^s pogosto uporabljali pri odpravljanju sluzi. Izkazal se je pri hripavosti, katarju, bronhitisu, astmi in pljučnici. Zaustavljal je vnetja in jih kmalu pozdravil, če so se že razvila. V vseh teh primerih ga uporabljamo tudi danes. Zelo dobro dene za grgranje pri vnetjih ustne votline in žrela. Lapuh se zlasti obnese v čaju za izkašljevanje oziroma Piše: PAVLA KLINER izločanje sluzi. Dve žlički zdrobljenih cvetov ali listov lapuha prelijemo z vrelo vodo in po desetih minutah od-cedimo. Pijemo dve čaši sveže pripravljenega in z medom sladkanega čaja na dan, po požirkih. Čaj pijmo le teden do dva, potem z njim vsaj za tri mesece prekinimo. Odličen prsni čaj dobimo tudi, če lapuhove liste ali cvetove zmešamo z enakimi deh drobnocvetnega lučnika (Ver-bascum thapsus), pljučnika (Pulmonaria officinalis) in ozkolistnega trpotca (Planta-go lanceolata). Potrebujemo dve žlički mešanice na skodelico, ki ji pridamo žličko medu. Pijemo tri skodelice čaja v obliki poparka dnevno, toplega in po požirkih. Lapuh je tudi rahel diuretik, ki se uporablja pri zastaja-nju vode v telesu. Zdravi še kožnavnetja in izpuščaje. Lapuhove liste in cvetove uporablja ljudska medicina za čiščenje krvi. Zadnja leta burijo duhove polemike o škodljivosti lapuha. Vseboval naj bi namreč nizke količine pirolizidin-skih alkaloidov, ki v večjih količinah lahko poškodujejo jetra. V cvetovih teh alkaloidov v glavnem ni. Ker previdnost ni nikoli odveč, omejimo pitje lapuhovega čaja na največ štiri do šest tednov na leto. Ne smejo ga uživati nosečnice in doječe matere. FINOMEHANIKADOBRAJC ^L\RJ/ Na okopih 2 c 3000 Ceije TcL: 03/492-61-20, GSM: 041/364-640 Ns.p. VZDRŽEVANJE IN PRODAJA BIRO TEHNIČNIH STROJEV IN POTROŠNECA MATERIALA prograH^anoÖs&iolta, DeLa Roue, Olympia,.,.. * • §trÖji"2ä štetje denarja , ,, ostalo... Bralci sprašujejo, mi odgovarjamo Poškodovd sem se na delovnem mestu in sicet tako, do mi je slroj süsnil prst, kljub temu, da sem delo opravljal z vso potrebno previdnostjo in znanjem Kasneje je bilo ugotovdje-Fio, do se je nezgoda zgodila zofodi napake na stroju. Ali sem upravičen do odškodnine in ali lahko ima uveljavljanje odškodnine zame kakšne ne-. prijetne posledice 5 strani de-lodajolco? Glede na zgoraj navedeno ste vsekakor upravičeni do pdškodnine iz noslovo splošne civilne odgovornosti, saj zo nastanek nezgode niste odgovorni vi, ompak delodajalec, ki ni poskrbel zo vso potrebno varnost pri delu. Ponavadi ima delodajalec zo takšne primere sklenjeno zovorovanie civilne. odgovornosti, kor pomeni, do nematerialne škode ne bo kril kje, lica. delodajalec sklenjeno Zaradi tega uveljavljanje odškodnine za vos ne bi smelo imeti .neprijetnih , posledic. V primeru, da zovo-rovonje civilne odgovotnosfi ni sklenjeno, po vam preostane civilno tožba, ki pa po nožih iz-kuJnjoh utegne imeti neprijetne posledice za vas, saj je vložena proti delodoialcu. Vprašanje v zvezi s svojim primerom pošljite na INFO@PO-RAVNAVA.SI, oli po pošti na naslov Poravnavo, d.o.o., Lju-b^ansko cesto 20, 3000 Celje in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d.o.o. Lohko nos tudi pokličite no brezplačno 080 13 14 20 □NFÖR^PIJE - MALI OGLASI NOVI TEMI IŠČEMO TOPEL DOM Rezervirajte me zdaj! Ne čakajte na pomlad, na maj (ups, saj ta je že tu), na lepo vreme - za posvojitev kosmatega prijatelja je idealen čas prav vsak dan, mesec, letni čas. Vsak dan, ko se vi še odločate, je lahko za kužka ali muco zadnji. Ponavadi v tem uvodniku pišemo o bolj prikupnih, zanimivih, koristnih stvareh. A kljub temu si ne smemo zatiskati oči pred kruto realnostjo, ki po nekaj mesecih doleti vse neposvojene zave-tiščnike. Še vedno namreč »naletim« na koga, ki je prepričan, da so kužki v zavetišču doživljenjsko priskrbljeni, zato ne potrebujejo več nikogar. Ne! Po naši zakonodaji se živalce, ki po mesecu dni ne najdejo posvojitelja, lahko uspava. Po drugi strani pa - če nimajo za koga skrbeti, biti komu v oporo, v obrambo, jim najverjetneje niti ni tako zelo ljubo živeti. Tore), ce se vam te vlažne nave oči ne bodo zasmi- Postaven samec križanec, star 2 leti, dober čuvaj, prijazen tudi do otrok. (4253) lile, se morda ne bod Zakaj bi torej odlašali z obiskom zavetišča na jutri, če ga lahko obiščete že danes? Zavetišča Zonzani ni težko najti, le sledite napisom, ki vodijo od prvega odseka s šta- jerske avtoceste v Dramljah. Še prej pa jih lahko pokličete na številko 03/749 - 06 -02. Ravnokar sem bila pn frizerju, ker so se mi dolgi kodri zavozlali in imam sedaj kratko frizuro, drugače pa sem zelo umirjena, saj sem že malo starejša dama. Samička, stara 2 meseca. Ko bom velika, bom prava lepotica, (4287) Samec pasma argentinska doga. Na vem, kaj sem se zameril svojemu lastniku, da me ne poišče, Našli so menaPolzeli.(4271) Samička križanka srednje rasti, staral leto. Sem zelo dobra čuvah ka, svojega sinčka sem že oddala v posvojitev, sedaj bi pa še sama rada našla prijazen dom. (4257) tednik Obvestilo za naročnike Naročniki Novega tednil<,zemliišie4i3m', vseljivolokoi prodorno, Ceio: 129,000 EllR.lnfomio(ijepotelefono|03)4915- 062, 031 541 388, »Y™,i.oksimlli-ioo,!i,hloksimiliiond,o,o,lioblioiskot. S.Mp, V novem naselju ob cesti Celje - Drsmlje (Grojskilogl prodamo hišo, 156 m'no parceli 756 m^, zgrajeno do podoljšone III. grodbenefaze. Informacije potele-fonu 041 668-6S5. Botes, d,o.o., Ljub-liDnskoSa,Celje. POSLOVNI prostor, 80 m', staro mestno jedro Žalca, možno preureditevvstano-vanje, svoj parki m i prostor, prodam; hlmmelgriiu@mail386.com, telefon 031 286-283. 2275 ODDAM PI5ARNEv5. nadstropju objekta Moksimili-jannc Ljubljanski c.5vCelju,v5k«pni izmeri 79,77 mM28^ 24,35 27,42 m^), oddamoskupaj ali posamezno, za mesečno nojemnino 13,40 EUR/m'. Informacije po telefonu |03| 4915462, 031 541 388, www.maksimilijan.si, Maksimilijan d.o.o., Ljubljanska c. 5, C^ m^, novo, vseljivo takoj, prodamo. Cena H3.S75 EUR. Informacije po telefonu (03) 4915-062, 031 541 388, www.mabimilijan.si, Maksimilijan d.o.o.,Liubljanska(.5,Celje. n ODDAM OPREMUENOstonovonje s sanitarijami, 45 ml oddam. Telefon 041650737 OPREMLJENO samsko sobo, s souporabo kuhinje in sanitarij,oddam.Telefon041 65Ö737 2ai3 jELMll STARINSKO pohištvo zelo godno prodam. Telefon 040 525-199. 223s PEČ za centixiino gretje, 50 kW, malo rabljeno, prodam zo 150 EliR. Telefon (03) 5806-272, 22S4 HIADIINIK,štedilnik,zamnovalnik, sedežno garnituro, kavč, mizo, stale, regal, omaro ild., prodam. Telefon 051 424-303. 2274 SUŠIUil stroj Gorenje (izpuh) prodam zo SO EUR, hladilno omara za 60 EUR, Irosed zo 50 EUR, kavč za 40 EUR, hladilno omara in hladilnik zo 100 EUR.Telefo/i 2272 ODDAM NOVO posteljo z V2 PRODAM DRVA za kurjavo, tudi za štedilnik, piodam. Možno dostava dolOkm. Telefon 041 932-160,okolicoVojnika. 2232 m DltTONldlOhirmonikoVerk,velikost 34, storollet.,|iodom,Ielefon031485- mmm SIAN0VANJE1 TKISOBNOstonovanjevCelju,objekt Mübi-milijan,2. nadstrapje.vizmeri 101,79 PRODAM PURANE, stare 6 tednov, zo nadaljnjo rejo, prodam. Informacije po telefonu (03) 577-3744. p NAFamii Roje pri Šempetru prodajamo 20-tedenske jarkice, rjave, črne, grahaste, vsakdelovnikod 8. dol5. ure. Sprejemamo naiočilo za enodnevne bele in kilogramskeprsčancezodopitanje,Tet fon 700-1446. 2225 Podjetje NT&RC.cLo,o. Direktor: Srečko Šiot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cifsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax; (03) S4 41032. Novi tednik izhaja vsak torek in petek, ceiia torkovega izvoda je 0,63 EUR (150,97 SIT) petkovega pa 1.25 EUR (299,55 SIT). Tajnica: TeaPodpečan Veier. Naročnine: Majda Klar^k. Mesečna naročnina je 7,09 EUR (1.699,05 SIT). Za tujino je letna naročnina 170,26 EUR (40.801,11 srD.Številkaiiansakdjske^raenna:06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vra čamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5 direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, z; katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivaiia StamejCič. Urednik fotografije: Gregor Katič, Računalniški prelum: Igor Sari ah, Andreja Izlakar. Obli' RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: ijifotpradiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Braiie Jeranko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlaüoj Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon; (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošd: ag^ja@nt-rc.si Solza kane nam iz očesa, pred nami je tvoj obraz. odšla si brez slovesa, mimo spiš in čakaš nas. Prišla pomlad zelena, vsa s cvetjem odeta, a za nas pomladi ni, ker tebe zdaj med nami več n ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube ELIZABETE -ERŽIKE KODRIN se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospe Mimici Plevnik za poslovilne besede in gospodoma Amadeju in Jožetu za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Z lepo mislijo nanjo njeni domači DVE telid sim»fltalki, breji 6 mesecev, pro-iiQm.Telefon5799-273. Š389 TELICO, brejo 7 mesecev, umentalko, pro-dain.Telefon03t426-570. 2266 MUOO bursko kozo z dvenio mlodičenio, storo 5 tednov in smasto kozo z enim mladičem, starim 4 tedne, prodam. Telefon 051365-596. 2238 PUJSKE, težke 20 kg, prodam. Telefon 5740-172. Ž391 lolnQst redne ali honorarne zaposlitve. Piiiavite se na osebni razgovor. Informacije 03/42S.61.50. pon.-pet.Dd 8. do 15.30 ure. 00 r.d.0.0. Miklošičeva 1,3000 Celje V nali novi prodajalni obutve v Velenju zaposlimo: oziroma na e^ail naslovi ODDAM Delovodjo z izkušnjami v gradbenem podjetlu za opravljanje zaključnih gradbenih del zaposlimo. Naloge: organizacija, izbira in vodenje skupine delavcev. Inf. PE Gradnje, Sun64 d.0.0., Ipavčeva 22, Celje Ni smrt tisto, kar nas loči življenje ni, kar druži nas. vezi močnejše, brez pomena so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in tasta MILORADA MILETIČA (30.10.1952-20.4.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vsa izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Srčna hvala dr. Karmen Kramer-Vrščaj in celotni ekipi Bolnišnice Topolšica. Z lepo mislijo nanj - vsi njegovi KOZUČKE za zokol aii nadalinjo rejo, prodom. Telefon 031 627-115. PRAŠIČE stare 7 tednov, prodam. Telefon 5488-158. 2257 ŽLIČKO, težko 260 kg, prodom. Telefon (03)5732-097. 2268 TEUCO simentolko, brejo 8 mesecev, pro-dom-TelefonOai 731-577. ž387 TEUC0sin.entalko,500kg,prodam.Telfr fon 041 269493. 2239 BIKCA, 150 kg, prodam. Telefon 041541-773,5419-682. 2229 TEUCE po izbiri, pro(tim. Telefon 031 839-805. 2252 TEUČKO simentolko, težko 200 kg, prodom. Telefon 5772-780. in zdaj je tema. Mesečina le mračno sveti. Ni besede. Ne veje veter več in v blede obraze šepata tišina... (A. Gradnik) ZAHVALA Po dolgotrajni težki bolezni je v 69. letu omahnil naš dragi mož, oče in dedi IVAN LESKOVŠEK z Zelenice 5 v Celju Od njega smo se poslovili 24. aprila 2007. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot in z nami sočustvovali. Hvala ge. Marini Srebo-čan za poslovilne besede, gospodu župniku za opravljen obred ter pevcem Pevskega društva Kompole. Posebna zahvala velja dr. Jurkoviču, ki se je z našim Ivanom boril za življenje do zadnjih ur, prav tako hvala ostalemu osebju Gastro oddelka bolnišnice Celje. Žalujoči: žena Ivanka, hčerka Mirjana, sin Bojan, PRODAM DARItNI bon za potovanje v Španijo prodom. Telefon |03) 5796-188,041480-452. 2198 DVE prikolici, eno za osebni avto in miktor-sko, prodom. Telefon 5793^34. 2259 K05ILNICObQllO, nizko kolesa in telico limuzin,težko 400 kg, prodom.Telefon 041 807-849,031 683410. Š388 DOMAČE pecivo in teile za slavnostne priložnosti, prodam. Telefon 051819-354. p mm io.P.||.i:kDi» n[kaliviiost.l]emi)n,s.p.,Po[ižlie145a, 3314Br.!lirii.,lelefon|03)7DS-1100, 040549-561. p NUmiO poštno diloiaiKiltini plGolo. Dura,i. p, Poriilj. 1450,3314 Broilrä, teyoii040431-5fi3,(03)703-11100. p FRIZERKO iiposliiaooliodJondolovnl stolvColio-zizkošnismilnstrankomi. Telfllon 041 790-590- Friierslvo sPti-nioi.,V.illt Primož !.p,l|ulili.niko (ostiil4,(elie. ZENIDUu PSItKEiiEiookontniškionpt-iloipnno-Šole<,floro81ninov,oddomo.l.lolon 041 33M01. 227S .,kli. oponje v ljubezen povrnilo že vež kot 10.000 osehoni, posreduje zo vso slo-roslno obdobja, brezjiločno zo mlojšo žeriste. lelefoo (03) 5726-319, 031 50S495. UopoU Orošnlk s. p.. Dolenjo vos 15, Prebold. P(llltGII«>so>rslepiubluv,zbiošeo|«nli loklranjem, lomlnntov, lopllb pwlov, FVC-podDvleroslnllbtoloth,stonsklblnslrop-nlh obln-Tekiio 041377-620. Šohinion Šlelitn s.p, Gomüsko 00 o, 3303 Gemlhko. m v SPOMIN 7. maja je minilo 5 let, kar n je za vedno zapustila OLGA SENICA Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje ip prižigate svečke v njen spomin. Iskreni fantje iščejo preprosta, zvesta dekleta. Mnogo jih je, zato punce, pozabite na razočaranja ter Jih brez stroškov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378. Smo del vodilnega proizvajalca gradbenih materialov na svetu, družbe Lafarge, in hkrati vodilni ponudnikdimniških sistemov v Evropi. Prisotni smo v 23 državati Evrope in se ukvarjamo z razvojem, proizvodnjo in prodajo dimniških sistemov. Zaradi reorganizacije poslovanja zaposlimo VODJO ODPREME Od kandidata pričakujemo: - V. ali VI. stopnjo strokovne izobrazbe - dobro poznavanje skladiščnega poslovanja - sposobnost vodenja manjše skupine - znanje dela z računalnikom - najmanj 5 let delovnifi izkušenj, po možnosti na področju logistike Če ste pripravljeni sprejeti nove izzive, vam ponujamo dinamično delo za nedoločen čas ter stimulativno plačo. Kandidate, ki želite nadaljevati svojo poklicno pot v uspešnem mednarodnem podjetju, vljudno vabimo, da v 8 dneh po objavi pošljete prijave z življenjepisom na naslov: SCHIEDEL d.o.o.. Latkova vas 82, 3312 Prebold. HiTRO NAROCfTE NOVI TEDNIK Dvakrat na teden, ob torkih in petkiii, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednilca € 0,63 (150,97 SIT), petliova pa €1,25 (299,55 SIT). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 6 7,09 (1.699,05 SIT) kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece (velja od 1. februarja 2007). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezpiačnili malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. 1 tudi letnik2007 W.j m^ l'i. Jiy^ prilogo TV-OKNO! ^ ^ ^^ ^ Vsak petek 48 banmih strani teleiizijskega sporeila in lanimivosti ii sieta glasi» m labave. Im« in priimek: «Š______ Prešemova 19 3000 Celje NAROČILNICA Ulica: Nepreklicno naročam Nmn tsdnik za najmanj 6 mesecev pmlfi,: NT&RC d.0.0, bo podatke uporabljal $amo zs potrebe naročniške službe Novega tednika Št. 36 • 8. maj 2007 22 BOIWDELA lil Ulli Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpušča-mo pogoje, M jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne i^ušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: • na o^asnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http:// wwvy.ess.gov • pri deloäaj^cih. Bralce opozarjamo, da so □ vi mogoče. lakepriobja- UE CEUE Gradbeni delavec pomoč pri gradbenih delih; do 8. 5. 2007; Nivo gradnje in ekologija d.d. Celje, Lava 11, 3000 Celje. Delavec brez poklica pomožni tiskar, pomoč na tiskalnem stroju, skrb za material na strojih, priprava materiala ter ostala dela po navodilih; do 11.5.2007; Adec-co h.r. kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje; pomožna in pripravljalna dela v slikopleskarstvu in pri suhomontažnih dehh; do 6. 6. 2007; Grobelnik Matjaž s.p. Celje, Sli" " " Breg 8, 3000 Celji Zidar za zidanje in orne-tavanje zidar za zidanje in ometa-vanje, izdelava strojnih ometov; do 22. S. 2007; Khnar Danijel s.p., Izdelava strojnih ometov, Svetina 12,3220 Štore. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) komisionar, komisionira-nje blaga po naročilu stranke, delo se opravlja z viličarjem, skrb za urejenost skladiščnih prostorov inpolic; do 15. 5. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Talilec talüec Evai, upravljanje taline peči za taljenje železa; do 13. 5. 2007; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) viličarist, razkladanje, nakladanje in sortiranje blaga po večjem skladišču; do 15. 5. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Mesar izkoščevanje mesa; do 29. 5.2007; Anušek Boštjan s.p., Izkoščevanje mesa Akord. Vuzmetinci 3, 2275 Miklavž pri Ormožu. Mizar mizar, delo z razUčnimi stroji, izdelava pohištva po naroČilu in montaža ie-tega; do 23. 5. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; mizar širokega profila, delo v proizvodnji pvc stavbnega pohištva; do 15. 5. 2007; Mik d.o.o. Celje, Gaji 42. 3000 Celje; mizar, izdelovanje in popravljanje lesenih predmetov, kot so omare in drugo pohištvo, zaključevanje del na površinah lesenih predmetov ali pohištva; do 15. 5. 2007; Zlatarna Celje d.d., Kersnikova ulica 19,3000 Celje. Formar livar livar, izdeluje forme, vstavlja jedra, sestavlja forme, pripravlja modele in drugo livarsko opremo; do 13. 5. 2007; Valji d.o.o. Store, Že-lezarska cesta 3, 3220 Što- Kljnčavničar ključavničar, dela z varilnim aparatom in vrtalnim strojem; do 23. 5. 2007; Manpower d.O.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Ce- Oblikovalec kovin skladiščnik metalurgije; do 16. 5. 2007; Inpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Stmgar strugar, obdelava kovin s struženjem, izdelava raznih strojnih delov, preverjanje točnosti obdelave, nadzor in prilagajanje stružnic in rezalnih orodij glede na zahteve tehnološke dokumentacije in risb; do 23. 5. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4. 3000 Celje. Varilec varilec, poznavanje varjenja nerjavečih jekel po tig-postopku ah po; znavanjepla-menskega varjenja ali poznavanje elektroobločnega varjenja; do 23. 5. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Monter vodovodnih naprav vodovodar; do 13.5.2007; Röbel d.o.o. Celje, Kotna ulica 1, 3000 Celje. Monter plinskih naprav vzdrževalec plinskega omrežja 11., izvaja vzdrževalna dela na plinovodih, strojno montažna dela pri gradnji plinovoda, hišnih plinskih napeljav, tlačni preizkus; do 8, 5. 2007; Energetika Celje javno podjetje d.o.o., Smrekarjeva uUca 1, 3000 Celje. Monter ogrevalnih naprav monter ogrevalnih naprav; do 13. 5. 2007; Röbel d.o.o. Celje,KotnauUcal,3000 Celje; vzdrževalec ogrevalnih naprav; do 13. 5. 2007; Röbel d.o.o. Celje, Kotna uhca 1, 3000 Celje. Strojnik strojnik težke gradbene mehanizacije; do 12.5.2007; S-prom tehnika d-O.O-, Ižanska 303, 1000 Ljubljana. Avtomehanik avtomehanik, z znanjem ključavničarskih, varilskih in skladiščnih del; do 23. 5. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje; avtomehanik, vzdrževanja in popravila motornih vozil, kontrole in nasuvitve vpli-njača, vžigalne naprave in ventilov, kontrola in nastavitev kretniškega mehanizma in zavor, zamenjava obrabljenih delov, zamenjava in dolivanje olja motorju. menjalniku; do 23. 5. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; avtomehanik osebnih vozil; do 19. 5. 2007; RO+SO trgovina in servis d.o.o. Celje, Skaletova ulica 13, 3000 Celje. Elektrikar energetlk elektrikar; do 13. 5, 2007; Röbel d.o.o. Celje, Kotna lüica 1. 3000 Celje. Avtoličar ličar, samostojno opravljanje vseh ličarskih del, zaželeno je dobro poznavanje ličarskih barv in mešanje le-teh; do 23. 5. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Zidar zidar tesar; do 12. 5.2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Ucka 8, 3000 Celje. Voznik voznik, dostava živilskega blaga do znanih naročnikov, nakladanje in razkladanje blaga ter urejanje dokumentacije; do 15. 5. 2007; Manpower d.o.o,, PE Celje, Stanetova ulica 4. 3000 Celje; voznik razsutega tovora, prevozi razsutega tovora po skandinavskih državah; do 23. 5. 2007; Manpower d.o.o.. PE Celje. Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Skladiščnik skladiščnik viličarist; do 16. 5. 2007; Lesoprodukt d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje; skladiščnik; do 15.5.2007; Stobra trade d.o.o. Celje, Ku-kovčeva ulica 1, 3000 Celje, Prodajalec prodaja gradbenega materiala; do 16, 5. 2007; Inpos d.0,0, Celje, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje; prodajalec sanitarne opreme, svetovanje strankam pri izbiri sanitarne opreme, skrb za pravočasno naročilo, dostava in prevzem blaga ter od-govomost za urejenost oddelka; do 15. 5. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Kuhar kuhar, samostojna priprava menujev in jedi po naročilu; do 23. 5. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; picopek kuhar, priprava pic iz krušne peči ter jedi z žara; do 19. 5. 2007; NS invest d.o.o.. Tkalska ulica 3 C, 3000 Celje. Natakar strežba pijač in mahe; do 15. 5. 2007; Krajšek Stanislav s.p.. Bistro Škorpijon, Zadobrova 68, 3211 Škofja natakar, iščemo izkušene natakarje za strežbo raznovrstne hrane in pijače; do 15. 5. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Srednja poklicna izobrazba voznik kamiona; do 12. 5. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o., Uhca heroja Lacka 8, 3000 Celje; spenjanje in odpenjanje premikalnega sestava, zavarovanje, signaliziranje in zaustavljanje vagonov; vlog na - Št.36- naslov; STP Celje, Krekovtrg 1, 3000 Celje; do 14.5.2007; Holding Slovenske železnice d.o.o.. Sekcija za tovorni promet Celje - delovna enota. Kidričeva ulica 34, 3000 Celje; voznik kamiona; do 12. 5. 2007; Marmat d.o.o.. Proizvodnja surovin. Železarska cesta 9, 3220 Štore; strojnik TGM; do 12. 5. 2007; Marmat d.o.o,. Proizvodnja surovin. Železarska cesta 9, 3220 Store, Strojni tehnik CNC operater, delo v večjem obratu, razna dela na CNC stroju; do 15. 5, 2007; Manpower d,o,o,, PE Celje, Stanetova ulica 4. 3000 Celje; delavec za opravljanje prevozov, skrb za vozni park, pomoč v servisu; do 11.5.2007; Ski & Sea d.o.o. Celje, Mariborska cesta 200a, 3000 Ce- Elektrotehnik energetlk elektrotehnik energetlk, elektro inštalacije na terenu, organiziranje in vodenje del, branje strokovnih načrtov, usklajevanja del; do 23.5.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Ce- Elektrotehnlk poslovodja, dogovarjanje za posle s končnimi kupci in druguni poslovnimi partnerji, naročanje blaga, skrb za zaloge in priprava ponudb, vodenje zaposlenih m odgovarjanje za posle; do 13. 5. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetovaulica 4,3000 Celje. Gradbeni tehnik vodja montaže, zagotavljanje, nadzor in ukrepanje tako, da se delo izvaja usklajeno, kakovostno in v skladu z zakoni in predpisi, zakona o ielu požar- nem redu. predlaganje uspešnosti izvedbe planov, proizvodnje in projektov, usklajevanje; do 13. 5. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Ekonomski tehnik blagajnik likvidator 11. v poslovni enoti Celje, Poslovalnica Celje; do 14. 5. 2007; Deželna banka Slovenije d.d., Posloyna enota Celje, Kocbekova ulica 5, 3000 Celje; podiočni vodja za tehniko, skrb za urejen oddelek, prodajo, organizacijo in vode- do 15. 5. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; komercialist prodaje čistilne tehnike; do 15. 5. 2007; Omega d.o.o.. Ljutomerska cesta 28, 9250 Gornja Rad- referent v računovodstvu; do 13. 5. 2007; Ski & Sea d.o.o. Celje, Mariborska cesta 200a, 3000 Celje; poslovni sekretar, vodenje evidenc (material, trgovsko blago, kadrovanje), priprava podatkov za obračun plač in računovodstvo, komunikacija s strankami in dobavitelji, pomoč pri nabavi in prodaji, izdajanje in sprejemanje računov ter ostale pošte; vloge na elektronski naslov: celje@vekamaf.com; do 14. 5. 2007; Vekamaf Adria zastopanje, trgovina in inženiring d.o.o,. Mariborska cesta 86, 3000 Celje. Ekonomsko komercialni tehnik samostojni zavarovalni zastopnik za območje Celja; do 19. 5. 2007; Prima zastopstvo d.o.o.. Partizanska ulica 19, 1000 Ljubljana. Računovodja sodelavec za računovodsko področje, knjiženje saldakon-tov in vodenje ^avne knjige; do 23. 5, 2007; Manpower d.0.0., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje, Inž. elektronike (VSŠ) inženir v proizvodnji tele-matike priprava, sestava, testiranje in servis elektronskih sklopov ter radiofrek-venčnih naprav, pomoč proizvodnji pri dodelavi elektronskih sklopov, priprava testnih pripomočkov, meritve in testiranja elektronskih sklopov; do 23. 5. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Inž. gradbeništva prodajni referent, delo v pisarni in na terenu, izdelovanje ponudb za odre in opaže, dogovarjanja z naročniki, organizacija sestankov z naioCnlkl. obiskovanje grad-bišč, sodelovanje z vodji gradbišč, izdelava načrtov; do 23. 5. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4. 3000 Celje. Ekonomist za komercialno dejavnost komerciahst, prodaja iz pisarne, sprejem naročil, preverjanje zalog, sestavljanje dispozicij za skladišča, organiziranje transporta izdoba-ve, reševanje reklamacij, priprava izvozne dokumentacije, fakturiranje, sestava ponudb. predračunov, svetovanja; do 23. 5. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova uhca 4, 3000 Celje. Univ. dipl. ekonomist sodelavec v kontrolingu, obračunavanje mesečnih piač in izvajanje analiz za potrebe kontrolinga, oblikovanje sklepov glede na pridobljene podatke in utemeljitev stališč; do 15. 5. 2007; Manpower d.0.0., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Univ. dipl. ekonomist za komercialno dejavnost komercialist elektro programa; do 16. 5. 2007; Inpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje; komercialist v metalurgiji; do 16.5.2007; Inpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Dipl. medicinska sestra (VS) ge v negovalm enoti, pripravnik; do 8. 5. 2007; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. Dipl. babica (VS) izvajanje zdravstvene nege v negovalni enoti, pripravnik; do 8. 5. 200; bolnišnica Celje, ulica 5, 3000 Cel] UE LAŠKO šablon, modelov, vzorcev, izvajanje zahtevnejših del na lesnoobdelovahiih strojih; do 14. 5. 2007; Sadeko, tovarna otroškega pohištva d.o.o, Gračnica 4, 3272 Rimske To- izdelovalec lesenih izdelkov. nastavitve zahtevnih le-snoobdelovalnih strojev, operater na CNC strojih; do 14. 5. 2007; Sadeko, tovarna otroškega pohištva d.o.o, Gračnica 4, 3272 Rimske To-phce. Orodjar orodjar, izdelava orodij za avtomate (za izdelavo embalaže iz stiropora), struženje na stružnici, delo na rezalnem stroju, ročna obdelava, brušenje, sestava orodij; do 22. 5. 2007; Fragmat tim d.d.. Spodnja Rečica 77,3270 Uško. Elektrotehnik vzdrževalec vozne mreže; do 18. 5. 2007; Holdmg Slovenske železnice d.o.o.. Sekcija za EE Ljubljana - nadzor-ništvo VM Zidani Most, Zidani Most 10, 1432 Zidani Most. Računalniški tehnik programer; do 14. 5. 2007; i - Rose d.o.o. Laško, Jagoče 3, 3270 Laško. Srednja strokovna ali splošna izobrazba tehnolog komercialist; do 11. 5. 2007; Vrbovšek Zdenko s.p., lnoxVrbovšek, Spodnja Rečica 81, 3270 Laško. Inž. lesarstva samostojni tehnolog, projektiranje tehnologije in šmdij proizvodnih procesov, izdelava kalkulacij in ocen, realizacija delovnih nalogov; do 14. 5. 2007; Sadeko, tovarna otroškega pohištva d.o.o, Gračnica 4,3272 Rimske To- Ekonomist za komercialno dejavnost prodajni inženir; do 8. 5. 2007; i - Rose d.o.o. Laško, Jagoče 3, 3270 Laško. Doktor medicine specialist splošne medicine zdravnik specialist splošne ali družinske medicine; do 8. 5. 2007; Zdravilišče Laško d.d.. Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. UE MOZIRJE Osnovnošolska izobrazba proizvodni delavec v proizvodnji pohištva; do 11. 5. 2007; Adecco h.r. kadrovsko svetovanje d.o.o,. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje. Mizar •; do 1 Kaker c 2007; -njska c D Mozi išna vozil voznik in strojnik ne mehanizacije; do 9, 5. 2007; MSV Žohar, storitve in trgovina d.o.o., Trobni Dol 34, 3271 Šentrupert. Lesar izdelava lesenih izdelkov, vzorčni mizar, izdelovanje kuhar, natakar; do 22. 5, 2007; Markelj Stojan - Gostilna pri Metodu, Spodnja Rečica 63, 3332 Rečica ob Savinji. Lesarski tehnik obdelovalec lesa, delo na tračni žagi, štiristranskem skobelnem stroju ter razna pomožna dela; do 16. 5, 2007; Rihter Srečko, nude-nje uslug - tesarstvo, Šentjanž 47, 3332 Rečica ob Savinji. Sfro;nf tehnik tehnolog priprave dela, razne presoje, priprave raznih kalkulacij, organizacija del, vodenje dela v pisarni in na terenu, izdelava delavniš- lil liiiii ... BORZAIELA 23 kih risb, navodil, načrtov, razne kontrole, izstavitev računov in komunikacija z naročnikom: do 15. 5. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Ekonomski tehnik ekonom; do 15. 5. 2007; Deos d.d.. PE Center starejših Gornji Grad, Tlaka 28, 3342 Gornji Grad. UE SLOVENSKE KONJICE UE ŠENTJUR PRI CEUU Osn ovnošolska izobrazba manj zahtevna dela na žagarskih in lesnoobdelovalnih strojih; do 22. 5. 2007; Fi-javž Primož s.p., Rioles, Bu-kovlje 6, 3206 Stranice. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) v proizvodnji z raznimi stroji, kontrola raznih izdelkov in polizdelkov, obdelava raznih polizdelkov, večizmen-sko delo; do 15. 5. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; razlagalec, delo v večji proizvodnji in je večizmen-sko, prekladale in sortirate razne izdelke; do 15, 5. 2007; Manpower d.o.o.,- PE Celje. Stanetova ulica 4,3000 Ključavničar ključavničarska dela, sestava polizdelkov, varjenje, razrez materiala; do 23, 5, 2007; Kovač Borut s.p., DBR ključavničarstvo in trgovina. Dobrava 50, 3214 Zreče, Stnigar delo na stružnici; do 14. 5, 2007; Metalkom d,o.o.. Stroji, rezervni deli. Mestni trg 18, 3210 Slovenske Konjice, Elektrikar energetik vzdrževalec, opravila in popravila v objektih in izven objekta, skrb za okolico; do 8, 5. 2007; Hotel pod Roglo d.o.o., Boharina 2, 3214 Zre- vzdrževalec, popravila in opravila izven objekta; do 8. 5. 2007; Pekarna Težak Zreče. Voznik Na v Natakar 3205 zvodno, trgovsko podjetje Zreče, Pohorska cesta 4,3214 Zreče. Srednja poklicna izobrazba voznik tovornjaka C in E kategorije; do 9. 5. 2007; Av-toprevozništvo, zemeljska dela, Kovač Jože s.p.. Dobrava 62, 3214 Zreče. Srednja strokovna ali splošna izobrazba irgovski potnik; do 2. 6. 2007; Klas d.o.o., Tepanje 71, 3210 Slovenske Konjice, Delavec brez poklica čiščenje, loščenje pohištva in opreme v poslovnih prostorih, čiščenje in urejanje okolice; do 15. 5. 2007; Tajfun Planina d.o.o.. Planina pri Sevnici 41. 3225 Planina pri Sevnici, Lesar parketar 11; do 12,5,2007; Parketarna Jagerd.o,o, Šentjur, Proseniško 14,3230 Šent- Avtomehanik montaža in centriranje gum za osebna in tovorna vozila; do 14.5.2007; Gaberšek Milan s.p., Protect servis. Cesta Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka v mednarodnem prometu (Avstrija, Nemčija, Švica, Hrvaška); do 14. 5, 2007; Maček Mi: lan s,p., Avtoprevozništvo, UUca talcev 5, 3230 Šentjur, Natakar strežba pijač; do 14, 5, 2007; Kava bar Jasmin, Mimika Rezec s,p., Lopaca 7d, 3262 Prevorje; natakar; do 15. 5. 2007; Ojsteršek Miran s.p. Laško, Strmca 104, 3270 Laško. administrativna dela v pisarni; do 14. 5. 2007; Gaberšek Milan s.p,, Protect servis, Cesta Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Srednja strokovna ali splošna izobrazba voznik tovornjaka v domačem in mednarodnem prometu (Nemčija); do 15. 5. 2007; Simpl, storitve in trgovina d.o.o., Drofenikova ulica 16, 3230 Šentjur, UE ŠMARJE PRI JELŠAH Osm a izobrazba ožna dela v voznik tovornega vozila, prevoz blaga v domačem in mednarodnem cestnem prometu; do 15. 5. 2007; Tinles d.o.o,, Križevec 18, 3206 Stranice. Kahar samostojna priprava in kuhanje jedi; do 14. 5, 2007; zman Jernej s,p. Gostilna čiščenje, por gostintvu; do 13. 5. 2007; Blatnik Ciril s.p,. Gostišče Ciril, ZdraviEška cesta 10,3254 Podčetrtek, Stnigar strugar; do 14.5.2007; So-ting d.o.o. Rogatec, Ceste 76, 3252 Rogatec. Avtoklepar avtokleparska in avtoličar-ska dela; do 19. 5. 2007; Krajnc Daiko s,p,. Avtokle-parstvo in ličarstvo, Predel 6. 3240 Šmarje pri Jelšah. Gradbenik enostavna gradbena dela. montaža gips plošč; do 14, 5. 2007; Žekar Marija s.p,, Knjigovodske storitve Žemin, Velike Rodne 18, 3250 Rogaška Slatina. Voznik voznik kamiona C, E kategorija; do 12, 5. 2007; "Ku-na-renttrans d.o.o., Maistrova ulica 2. 3252 Rogatec. Natakar strežba hrane in pijač; do s.p,. Slaščičarna - kavarna. Kidričeva ulica 15. 3250 Rogaška Slatina; strežba hrane in pijač, delo po haccap sistemu; do 28. 5. 2007; Blamik Ciril s.p.. Gostišče Ciril, Zdraviliška cesta 10, 3254 Podčetrtek; pomoč v strežbi pijač, del. mesto na Grobelnem; do 16. S. 2007; Pekošak Martin s,p. Grobelno, Avtoprcvozi, Šentvid pri Grobelnem 14, 3231 Grobelno; natakarica; do 15. 5. 2007; Pezderšek Janko s,p.. Kava bar pri Janku, Dobovec pri Rogatcu 40, 3252 Roga- pomoč pri strežbi pijač; do 29,5,2007; Tiirnar Franc s,p, Rogatec, Kovinarstvo in ka-fe bar. Trg 11, 3252 Rogatec, Kmetijski tehnik prodaja v kmetijski trgovini; do 15. 5. 2007; Agro-vip d.0.0.. Podjetje za kmetijsko svetovanje, Rimska cesta 1, 3240 Šmarje pri Jelšah, Gradbeni tehnik izdelava kalkulacij, spremljanje poslovanja na gradbiščih, priprava tehnične dokumentacije, priprava ponudb, načrtov obračunov; do 19.5. 2007; Habot d.o.o.. Kolodvorska ulica 35, 3240 Šmarje pri Jelšah, Gostinski tehnik natakar; do 11. 5. 2007; Terme Spa Rogaška d.d., Stritarjeva ulica 1, 3250 Rogaška Slatina, Ekonomski tehnik knjigovodja: do 15, 5. 2007; General Ledger d.o.o.. Celjska cesta 47, 3252 Rogatec_ UE VELENJE Gradbeni delavec gradbena dela; do 29, 5. 2007; Mel-bau d,o,o., Jenkova cesta 17, 3320 Velenje, Delavec brez poklica delavec v proizvodnji, enostavna dela v proizvodnji, kompletira končne izdelke iz več kosov, odstranjuje odvečni material z izdelkov, vstavlja matice, zatiče; do 13. 5, 2007; Plastika Skaza d.o,o., Selo 20 a, 3320 Velenje. Osnovnošolska izobrazba čistilka; do U. 5.2007; Her-naus d.o.o,, Kopališka cesta 2, 3320 Velenje; dopolnilna in zaključna dela v gradbeništvu, izvajanje premazov, sam, tlakov, kita-nje, delo z epoksidnimi materiali, delo na terenu; do 15. 5.2007; Tekavec d.o,o„ Podjetje za inženiring in consulting, Cesta 15,3320 Velenje. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) delavec v proizvodnji; do 11. 5, 2007; Fas trade d.o.o., Trgovina in proizvodnja kovinske galant.. Sončni grič 7. /elei Lesar samostojni delavec na žagi; do 29, 5. 2007; Fi les d,o,o,. Škale 59. 3320 Vele- Mizar mizar; do 18.5,2007; Red-nak Adolf s,p., Janškovo selo 24, 3320 Velenje, Ključavničar oblikovalec kovin; do 11. 5. 2007; Fas trade d.o,o„ Trgovina in proizvodnja kovinske galant,. Sončni grič 7, -ezkalei tehd,o. ; do 8, 5.2007; Si-),. Partizanska ce- vodovod, ogrevanje, hia-je, prezračevanje, izkuš-■ z montažami na terenu Avtomehanik avtomehanik; do 8. 5, 2007; Avto Igor d,o.o„ Čr-nova 33, 3320 Velenje, Elektrikar energetik elektrikar energetik, montaža elektroinštalacij; do 22. 5. 2007; Elektro Jezernrk d,o,o., Crnova 53, 3320 Ve- Elektromehanik za hla-dilno-klimatske naprave monter in serviser toplotnih č^alk, hladilnih, klima-tizacijskih ter prezračevalnih sistemov; do 12.5.2007; Termo shop d.o.o,. Cesta talcev 5, 3320 Velenje. Frizer frizer v moško-ženskem frizerskem salonu; do 29. 5. 2007; Damir Dackovič s.p.. Lopata 20, 3000 Celje, Dimnikar dimnikar; do 2. 6. 2007; Dimnikarstvo Gašper Pečnik s,p., Salek 108, 3320 Velenje, Prodajalec prodaja v prodajalni obutve v Velenju; do 9. 5, 2007; Planet obutev d.o.o.. Miklošičeva ulica 1, 3000 Celje. Srednja poklicna izobrazba varnostnik v trgovskih centrih; do 11. 5, 2007; Sintal Koroška d.0,0.. Glavni trg 41, 2380 Slovenj Gradec, Strojni tehnik tehnik; do 11. 5. 2007; Fas trade d.o.o.. Trgovina in proizvodnja kovinske galant., Sončni grič 7, 3320 Velenje. Gradbeni tehnik vodja projektov, dopolnilna in zaključna dela v gradbeništvu, izvajanje premazov, tlakov, opravlja nadzor delavcev in kooperantov na de-lovišču, skrbi za pravilno in dosledno izvajanje predpisov s področja dejavnosti; do 22, 5,2007; Tekavec d.o.o.. Podjetje za inženiring in consulting. Cesta 1 5,3320 Velenje, TYgovinski poslovodja poslovodja, organizira in vodi delo v prodajalni obutve v Velenju; do 9, 5.2007; Planet obutev d,o.o., Miklošičeva ulica 1, 3000 Celje. Ekonomski tehnik komercialne (prodajne) in promocijske aktivnosti v pisarni in na terenu, pisarniško delo; do 19. 5, 2007; Er-hart marketing d.o.o.. Koroška cesta 29, 3320 Vele- Dipl. inž. strojništva (VS) vodja stalnih izboljšav, priprava pisnega predloga plana aktivnosti projekta, realizacija potrjenega projekta v zahtevanem roku in v okviru dovoljenih stroškov; do 11. 5. 2007; Plasüka Skaza d.o.o., Selo 20 a, 3320 Velenje. UE ŽALEC Gradbeni delavec pomožna gradbena dela; do 11. 5. 2007; Termo SGD d.o.o., Šešče pri Preboldu 48, 3312 Prebold. Živilski delavec vpekars- živilski delavec v pekami; do 15. 5. 2007; UduC Cveto s.p.. Pekama, trgovina Uduč, Pongrac 102, 3302 Griže. Kuharski pomočnik kuhinjski pomočnik; do 15. 5. 2007; Dom Nine Pokom Grmovje, Pernovo 4, 3310 Žalec. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) elektrostatsko prašno barvanje in enostavna kovinarska dela: do 14. 5. 2007; Ko-vinopasarstvo Rehar d.o.o.. Zaloška Gorica 12, 3301 Pe-trovče. Zivilec posluževalec stroja; do 15. 5. 2007; Mlekarna Celeia d.o.o., Arja vas 92, 3301 Petro vče, Frezalec CNC operater, različna dela na CNC stroju, rezkanje stm-ženje zahtevnih elementov; do 19, 5. 2007; Emo-tech d.o.o. Šempeter, Juhartova ulica 2, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Voznik avtomehanik voznik C kat, prodajalec, razvoz in dostava pijač na območju Slovenije, natovarjanje, raztovarjanje; do 15. 5. 2007; Seles Oto s.p.. Transport in trgovina. Leveč 37, 3301 Petrovče, Voznik voznik tovornjaka po Evropi; do 22. 5. 2007; Siter Bo- 0 Žalec, Avtoi Cesta na Vrbje 1 Skladiščnik skladiščnik komisionar; do 15. 5. 2007; Arka import export d.o.o.. Hmeljarska ulica 1, 3310 Žalec; prevzem blaga, izdaja blaga, vodenje skladiščnih evidenc, dostava blaga strankam -moški; do 13, 5, 2007; Edit d.0,0, Prebold, Podvrh 1,3314 Braslovče, Prodajalec skladiščnik; do 15,5.2007; Dar trade d.o.o., Petrovče 115, 3301 Petrovče. kuhar za samostojno pripravo hišnih specialitet; do 15, 5.2007; Sajovic Igor s.p., Mipot, Gomilsko 85, 3303 Gomilsko. Natakar natakar; do 11. 5. 2007; Lužnik Andrej s,p,, Kavarna Markiz, Mestni trg 7, 3310 Žalec. Srednja poklicna izobrazba voznik kamiona po Evropi; do 6. 6. 2007; Ferdinand Ogradi s.p.. Graščinska cesta 13, 3312 Prebold, Ekonomski tehnik komercialist prodaje čistilne tehnike; do 15. 5. 2007; Omega d.o.o.. Ljutomerska cesta 28, 9250 Gomja Radgona. Inž. strojništva tehnolog, izdelava tehnoloških postopkov za orodja, priprave in druge el. za kov. ind,, izdelava programov za CNC stroje; do 19. 5. 2007; Emo-tech d.o.o. Šempeter, Juhartova ulica 2,3311 Šempeter v Savinjski dolini, /ni. gradbeništva komercialista za pridobivanje naročil na terenu; do 15. 5. 2007; Lindap d.o.o. Braslovče. Parižlje 12. 3314 Braslovče. Univ. dipl. str(^nis konstrukcijske dokumentacije za orodja, priprave v avtomobilski industriji; do 19. 5. 2007; Emo-tech d,o,o, Šempeter, Juhartova ulica 2, 3311 ŠempetervSavinjski dolini. Dipl. ekonomist (VS) svetovalec ERP rešitev, svetovanje na področju ERP rešitev, uvajanje poslovnih rešitev na področju oddelka na-vision, nudenjeuporabniške podpore kupcem; vloge na naslov: Trgotur d,o,o„ Ljubljanska 13/b, Velenje; do 11. 5.2007; Eurocom d,o,o.. Računalniški inženiring. Leveč 56, 3301 Petrovče, BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON 2007; Termo shop cl.o sta talcev 5, 3320 Ve resujmo težave skupaj VSAK ČETRTEK OB 18.00 NA RADIU CEUE PRED POROTO Z VODITELJICO TANJO SEME e EZIimZlIIZiEtB Spomenik s smrekovimi vršički Dijaki 4. g razreda Gimnazije Celje-Center so imeli maturantski ples 17. marca. četrta vrsta zadaj (z leve): Gregor Buser. Grega Rojnik. Miha Pristovšek. Tretja vrsta (z leve): David Mernik. Jerneia Centrih, Tjaša Turnšek, Mojca Voh. Maša Šket. Druga vrsta (z leve): Tanja Benkoč, Tamara Ferleš, Iva Habjan. Maja Cakš, Aleksandra Kampuš, prof. Saša Komadina, Špela Kuder, Mateja Medved, Nina Novak, Ana Apat, Karmen Gaber. Tjaša Kampuš, Prva vrsta (z leve): Jure Gorjanc, Matic Žirovec, Rok Jurkovšek, Žiga Rožman, David Zupane. Jemej Barborič. Manjka: Nataša Hribernik. 30CÄ) Celje ali po-elefJron'-k fio^ii {tednik^t-rc^i? o teEi,.kdo^je na njet m klo manjka. FoK^ahfe besno Na prav posebno okrasitev partizanskega spomenika smo naleteli v Kc^aqah. Nekdo je sončno lego tega pomnika izkoristil za to. da je na njem prav lepo sočil nabrane smrekove vršičke. Kaj hočemo, zima je vsak dan bližje in smip IZ smrekovili vršičkov res pomaga ... BS naslov Novi tednik, Prešernt fotogfafits-svsJtega razresias f i)bäa^iaIivse.öo-konca šolskcj Naporno slovo od »ledikcf stanu Fantovščina je eden izmed običajev, ki so se obdržali na Slovenskem. Pred poroko pripravijo ženini zabavo za slovo od samskega stanu in nanjo povabijo svoje prijatelje. Seveda se ti gostitelju oddolžijo, kar pa zanj ni vedno lahko in prijetno. Tomaž Žohar iz Topovelj v braslovški občini jo je kar dobro odnesel. Fantje so mu sicer nadeli križ, kar naj bi ga še zadnjič opomnilo, da zakonski križ ni lahek, poleg lega pa so mu podarili tudi kopalno kad, ki so jo napolnili s pločevinkami piva, jo primerno opremili, Tomaž pa jo je moral peljati skozi vas do gasilskega doma v Parižljah, kjer je bila fantovščina. Vmes so fantje pripravili še več šaljivih vložkov, tako da so se številni radovedneži, ki so se zbrali, obilno zabavali. Tomaž je preizkušnjo srečno prestal, zelo zadovoljen pa je bil tudi z darilom, saj sta z dekletom, bodočo ženo, že pred časom pričela z urejanjem svojega gnezdeča. Štefka iii Zgled za mlade družine Štefka in Mirko Mlakar sta v soboto, 2L aprila, pa petdesetih letih skupaeg&9 življenja ponovno stopila pred oltmiPo civilnem obredu vlpavdevl hiši v Šeuljurju tio.ju^orpdiäÜpfirijateljl'^in sosede pospremili k zlad poroki v domačo cerkev.sv. IStban^'rt^nfd pri Slivnici. Zlato mašo |edarov^tiimkajšujižuimik .Marko Sr.inil. Štefka Ift'Mlrko izhajata iz,kmečkihJinžin in i.vii. >iv.ii-ni!- /.iv:ii' v Cfirii-: [-«r ' '.Slivnici. Sttfkase je pred petdesetimaleti^iz bližnje v-.iSi ;)rehCJi:a na nnv.n' iloi:) in v , zakonu sta'lejim rodila ^niiva Vlado in Jože. Mirko jedo upokojitve delalv železarni Štore, Štefka pa je gospodiolila dom?, skrbela za otrote ta kmetijo ter negovala moževe starše in sestro.. Vlado in Jože sta kasneje odšla od doiaj in si družini ustvarila drugje, vendar se pogostoVr^tadomcw. • .• _>. •Za štetTco in Midca. je ljubezen do kmečke zemlje iM prvem mestu, kar doka^je lepo urejena,kmetija. Tako pridni gospodinji, kot it'