OBČIJJA LJUBLJANA-ŠIŠKA IZVRSNI SVET , ". POROČILO 0 IZVAJANJU RESOLUCIJE 0 POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA ZA OBDOBJE 1981-1985 ZA PRVO POLLETJE LETA 1983 Ob obravnavanjju polletnlb rezultatov lahko ugotovimo, da so osnovne naloge izpolnjene: - povečanje obsega industrijske proizvodnje in konvertlbilnega izvoza - poveSanje obsega pridelave hrane - zmanjšanje uvoza reprodukcijskega materiala, opreme in blaga za široko potrošnjo, zlasti s konvertibilnega področja - zadrževanje vseh vrst porabe za rastjo družbenega proizvoda. Pomanjkljivosti pa se še vedno kažejo na posameznih segmentih, pred-vsem kot posledica čakanja na spremembe in sprememb v pogojib gospoda-rjenja. Zato smo ugotovili velike zamude pri sprejemanju gospodarskih načrtov za tekoče poslovno leto, zamude in obotavljanje pri snovanju in spreminjanju srednjeročnih planskih dokumentov y organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Slabosti se kažejo še ve-dno pri vzpostavljanju reprodvtkoijskih verig, kjer še vedno prlhaja do izsiljevaaja močnejših, zlasti vseh dobaviteljev surovin, kar naaa industrija, kot pretežno predelovalna in surovinsko odvisna, močnb občuti. Združevanje investicijskih sredstev med OZD za izvo-zno usmerjene projekte niti v občini, niti v republiki, še manj pa na nerazvitih območjih ni zaživelo zaradi mocnega porasta obrest-nih mer in pomanjkanja kvalitetnih finančnih sredstev. Organizaoije združenega dela niso povečale vključevanja osebnega dela v koopera-ntske odnose, predvsem pa ne na dohodkovnih odnosih in načelu skup-nega rizika. Osnovni kazalci gospodarskega razvoja so naslednji: Hesolucija za doseženo v I. polletju ___ižt2_i2§2___________I2§2__________ Industrijska proizvodnja . 2,0 % 6,9 % Družbeni proizvod 1-1,5 % - ¦ . 1,0 % Konvertibilni izvoz 15 % 32,0 % Konvertibilni uvoz 0 % -16,0 % Zaposlenost 1 % ' 1,0 % Osebni dohodki 35 % počasneje 21 % (doseženo je .,-¦¦• od dohodka 35 % zaostaja- nje) Skupna poraba delavcev . 50 % " 23 % (doseženo je le 30 % zaosta- Splošna poraba obdine 10,7 % nad poraba je v skladu z doseženo v letu resolucijo, prihodki, ki 1982 so višji od dovoljene ravni, so usmerjeni v blagovne rezerve in za ' . intervencije v proizvodnji hrane Gospodarstvo občine je v I. polletju letošnjega leta ustvarilo 4-6,5 mia din celotnega prihodka ali 35 * več kot v enakem obdobju prete- klega leta. Takšna rast celotnega prihodka je posledioa rasti cen (indeks cen industrijskih izdelkov 123.7), deloma pa tudi rasti fizi- čnega obsega industrijske proizvodnje (IND 6,9). V strukturi celotnega prihodka zavzemajo največji delež (77,9 %) pri- hodki ustvarjeni s prodajo na domačem trgu, ki so porasli za 28 % glede na enako obdobje preteklega leta. Prihodki od prodaje blaga in storitev na tujem trgu so bili v prime- rjavi s prvim polletjem lani višji za 73 %, njihov delež v celotnem prihodku Je znašal 15 %. Prihodki ustvarjeni s svobodno menjavo dela pa so v strukturi celotne-ga prihodka predstavljali 3,2 %. Ob konou I. polletja je imelo gospodarstvo občine 3,5 mia din neplača-ne realizaoije oz. 81 % več kot lani, delež neplačanih prihodkov v celotnem prihodku je znašal 7,6 %• Združeno delo je obračunalo 35)1 mia din porabljenib. sredstev. Višja so bila za 37 %¦> kar je več od rasti celotnega prihodka in pomeni slab-šo ekonomičnost poslovanja. Hitrejša rast porabljenih sredstev od rasti oelotnega prihodka se je odrazila v gibanju dohodka. Orjanizacije združenega dela so ustvarile 11,7 mia din dohodka, kar je za 32 % več kot v prvem polletju 1982. Učinkovitost gospodarjenja se je v obravnavanem obdobju poslabšala 2a4i ... ,..-..-_•, ¦ .. .,-¦ ¦ , Osnovni podatki po periodičnem obračunu za obdobje 1.-6. 1983 so naslednji: (v 000 din) .Si=YIii2§2____IirYIiI2§2________SsSi Celotni prihodek Porabljena sredstva - amortizacija po pred-pisani stopnji Družbeni proizvod Doseženi dohodek Izgube Eazporejeni dobodek - za skupno porabo - za splošno porabo - za druge obveznosti 34.649.658 46.544.804 135 25.766.354 35-130.690 137 1.253.650 1.851.179 1*9 10.136.954 13.551.851 134 8.883.304 11.700.672 132 242.797 938.474 387 ¦ 9.105.068 12.255.891 135 1-557.657 1.968.166 127 195.501 264.544 137 2.389.625 3-540.552 146 2.608.987 3.1«-.025 121 4-19.081 507.861 12? 1.95*.218 2.850.7*1 1*9 Čisti 0D Skupna poraba delavcev Akumulacija - amortizacija nad predpi-sano stopnjo Združeno delo je v prvih šestih meseoih leta 1985 razporedilo 12,2 mia dia dohodka ali 5& % več kot v enakem obdobju lani in sicer tako da: \ - obveznosti za skupno porabo zavzemajo 16,1 % razporejenega dohod-ka - za splošno porabo so orgaaizacije razporedile 26* mio din, kar je za 57 % več kot v lanskem obdobju - pbveznosti za druge namene so porasle za 46 % in so bile v razpore-jenem dohodku udeležene z 28,8 % - za čiste osebne dohodke so orgaaizacije združeaega dela namenile 5.144 mio din sredstev in so višja za 21 % (ajihov delež v razpo-rejeaem dohodku pa se je zaižal iz 28,6 % na 25,7 %) - za akmnulaoijo so organizačije razporedile iz dohodka 2.851 mio din, kar je 49 % veo kot v primerjalnem obdobju. Gospodarstvo občine je v prvem polletju ustvarilo 4.682 mio din sredstev za reprodukcijjo, amortizacija po predpiaanih stopnjah je predstavljala 59,5 % sredstev za reprodukoijo. V povprečju je vsak zaposleni prejel 17.670 din čistega osebnega do-hodka, kar je za 21 % več kot v primerjalnem obdobju. V prvem polletju 1985 Je poslovalo z izgubo 8.organizacij združene-ga dela (od tega je imelo gest organizacij izgubo že v I. trcmese-čju letos) v skupni vrednosti 958.47* tisoč din. Vzroki izgub so isti kakor v prvem tromesečju. Najvišja izguba (798.950 tisoč din) odpade na SOZD Petrol, DO Zemeljski plin, ki je ustvaril 85 % celotne izgu-be. Izgubo 80 imele še: Savske elektrarne TOZD Elektrarna Medvode (10.457 tisoč din), Integral LPP - TOZD Obmestni potniški promet (2.527-tisoč din), Gorenje-Tiki (66.578 tisoč dia), Iskra Elektro-zveze - TOZD Usmerjene zveze (27-556 tisoč din), Kompas - TOZD Motel Medno (5-867 tisoč din), DO Energetika - TOZD Plinarna (10.172 tisoč din) in Unitas (16.607 tisoč dia). II. Naloge na gospodarakem področju c I. Ekonomski odnosi s tujino Občina Ljubljana-Šiška je po absolutni vrednosti izvoza na konverti-bilao področje druga v SH Sloveniji, zato je dosežeai porast izvoza aa koavertibilao področje velik dosežek. Ob tem se sprečujemo s pri-maajkljajem v zuaaajetrgoviaski in plažilni bilaaci predvsem zaradi uvoza zemeljskega pliaa za celotno Sloveaijo. V prvem polletju leta 1985 je zaašal izvoz blaga 5.085 mio dia, uvoz pa 8.928 mio dia. Trgovinska bilaaca je aegativna (-5.843 mio dia), upoštevati pa moramo, da ta aegativai saldo pogojuje PETROL DO Ze-meljski plin, katerega trgoviaska bilaaca Je aegativna za 4.448 mio din. Izvoz blaga smo povečali za 10,4 %, ob tem pa konvertibilni iz-voz blaga kar za 31,7 %. Uvoz blaga se je v istem obdobju zmanjšal za 2,7 % v primerjavi z lanskim prvim polletjem, uvoz blaga s konvertibilnega tržišča pa se je zmanjšal za 16,3 %• ZUNANJETRGOVINSKA MENJAVA BLAGA V POLLETJU 1983 % = 63,40 din v mio din _Realizacija_Ii_-_VIi_19_82_____________________\ Skupaj Indeks Konverti- Indeks Kliring Indeks I.VI.82 I.VI.82 I.-VI.8* IZVOZ BLAGA 5.085 110,4 3.262 131,7 1.823 85,6 UVOZ BLAGA 8.928 97,3 2.633 83,7 6.295 104,2 Uvoz blaga brez Petrola 3-074 85,2 2.631 84,1 442 92,9 SALDO -3-843 629 -4.472 SALDO brez ' Petrola 2.011 • 631 1.381 H pokritje . .."' - /':.¦'¦ . ¦¦ Izvoz • ¦ ¦ . • '¦ - ^. uvoz 57 -¦ 123,9 .¦'-.- ¦ _ ¦_". 29 % pokritje . . ..--,.'.;¦. : ' , '-izvoz uvoz 165,4 125,9 412,4 Izvoz iz naše občine predstavlja 8,9 % slovenskega in 44,9 % ljubljan-skega izvoza. Delež konvertibilnega izvoza je 64,1 %. Uvoz blaga se je zmanjšal za 3 %• Delež konvertibilnega uvoza je le 29,5 %. Skupni devizni prilivi od izvoza blaga in storitev znašajo 4.637 iiio din. V primerjavi z lanskim polletjem so se zmanjšali za 1,3 %, pri-livi s konvertibilnega podrocja pa so se povečali za 10,2 %. Plačila za izvoz blaga zaostajajo za izvozom blaga, saj so se poveoa-la le za 3,7 % (izvoz blaga smo poveoali za 10,4 #). Povečali so se prilivi od izvoza blaga na konvertibilno področje (za 23,3 %). Prilivi od izvoza storitev znašajo 342. mio din in predstavljajo le 7,4 % vseh deviznih prilivov. Od lanskega polletnega povpreoja so se zmanjšali za 38,6 %. Devizni odlivi za uvoz blaga in storitev znašaoo 6.535 mio din; glede na lanskoletno obdobje so "se povečali za 1,3 %. . '" ' Devizni odlivi za uvoz blaga so se zmanjšali za 0,1 %. Znašajo 5.971 mio din. Od tega je 75 % odlivov za uvoz blaga s klirinške-ga področja (devizni odliv za uvoz Zemeljskega plina s klirinške-ga področja znaša 4.012 mio din). Odlivi za uvoz storitev znašajo 564 niio din in predstavljajo 8,6/4 vseh deviznih odlivov. Od lanskih 6 mesecev so se povečali za 18,6 %. Saldo trgovinske bilance je negativen in znaša 1.897 mio din, odsto-tek povečanja primanjkljaja znaša 8,4 '/0. Trgovinski sildo s konver-tibilnim področjem je bil v prvem polletju leta 1982 negativen (zna-šal je 236 mio din), letos pa je saldo pozitiven in znaša 569 mio din. Saldo kreditne bilance je negativen (171 mio din), zmanošal pa se je za 72,1 % v primerjavi z lanskim polletjem. Letošnji devizni prilivi iz kreditnih odnosov s tujino so se kar trikrat povečali. Saldo devizne bilance je negativen in znaša 2.069 mi° din, a je za 12,6 )i manjši od lanskega. Zelo se je izboljšal konvertibilni saldo devizne bilance, saj je bil lani negativen za 834 mio din, v istem obdobju letos pa je pozitiven in znaša + 423 mio din. 2. KADHI IN ZAPOSLOVANJE V skladu z resoluoijskimi usmeritvami so temeljne in druge organiza-cije združenega dela in skupnosti tudi v letošnjem letu spoštovale sprejeti samoupravni sporazum o usklajevanju letnih naortov zaposlo-vanja v občini Ljubljana-Šiška v letu 1983- V prvem polletju 1983 Ce bilo pri Skupnosti za zaposlovanje prijavlje-nih 295 nezaposlenih oseb, kar kaže na znatno zmanjšanje v primerja-vi s podatki po stanju 31. 12. 1982 (401). Število iskalcev prve zaposlitve se je v prvem polletju letošnje-ga leta zmanjšalo od 142 D.a dan 31. 12. 1982 na 91 na dan 30. 6. 1983. Kljub temu pa je še vedno veliko dejansko nezaposlenih, katere bo možno zaradi strukturnih neskladij med potrebami temeljnih organiza-cij združenega dela in skupnosti zaposliti le z dodatnim usposablja-njem. Podatki kažejo, da se plan usposabljanja invalidnih oseb ter usposa-bljanja dejaasko nezaposlenih oseb uspešno uresničuje. Število upravičenoev do denarnega nadomestila za čas nezaposlenosti se je v letu 1983 nekoliko znižalo, medtem ko se je število upravičea-cev do denarne pomoči precej povečalo. Pri tem izstopajo predvsem is-kalci zaposlitve s suficitarnimi poklici. Po podatkih Skupnosti za zaposlovanje se je število sklenjenih pogodt) o delu v pritnerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo; najpogostejši vzroki za izvajanje pogodbenega dela so dela in naloge na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, čišoenja prosto-rov, vratarske službe, dela v računovodstvu ter specifiona dela (dela z laserji, kemikalijami ipd.). Glede na to, da se Je delež nadur (od 50 do 48) v izplačanih osetmih dohodkib. zmanjšal, lahko sklepamo, da se zmanjšuje tudi obseg nadur-nega dela. Najpogostejši vzroki za odobritev nadurnega dela so po-veoan obseg dela zaradi realizacije plana, sezonskih del v gradbeni-štvu ter pomanjkanje delavcev v določenih poklioih (kovinarji). Število delavcev, zaposlenih pri nosilcih samostojnega osebnega dela se je v prvem polletju letošnjega leta povečalo za 31 delavcev glede na stanje 31. 12. 1982, prav tako se ce povečalo število obratoval-nio, kar kaže na usklajenost z resolucijskimi usmeritvami. Temeljne in druge organizacije in skupnosti so po usklajevalnem posto-pku v preteklem letu za šolsko leto 1983/84 razpisale 7*8 kadrovskih štipendij, kar je za 30 več kot za preteklo šolsko leto. Razmerje med kadrovskimi štipendijami in štipendijami iz združenih sredstev (90,2 proti 9,8) kaže, da se v občini Ljubljana-Šiska sooialni status učencev in študentov rešuje prvenstveno s kadrovskimi štipendijami. Kljub ugodnim pokazateljem pri izvajanju resolucijskih usmeritev mo-ramo strmeti k nadaljnem zmanjševanju pogodbenega dela in dela preko polnega delovnega časa. V občini nekatere temeljne in druge organizaoije in. skupnosti še ne spoštujejo 8. člena Samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih \ načrtov v občini Ljubljana-Šiška za leto 1983i pri katerem naj bi ^ imeli uživalci do denarnega nadomestila oz. uživalci denarne pomooi prednosti pri zaposlovanju. 3. ENEHGIJA i - '.. Preskrba z energijo, ki je v Ljubljani urejena enotno, je bila v glavnem dobra. Primanjkovalo je kurilnega olja in premoga za indi-vidualne porabnike, medtem ko v gospodarstvu skoraj ni bilo večjih motenj. Skladno s sklepi SML so bile vse OZD zadolžene, da v letnih planih in programih ukrepov za zmanjšanje porabe energije upoštevajo vse možno-sti za zmanjševanje porabe energije. Rezultate je dal tudi odlok za zmanjšanje porabe toplotne energije za ogrevanje poslovnih prostorov. V orgrevalni sezoni 1982/83 Je bilo z raoionalnim obratovanjem omre-žja ter toplotnih virov skupaj v LJubljani prihranjeno 27,5 # energi-je od celotno proizvedene energije, ki je znašala 662.358 MWH. Z resolucijo predviden prehod aa odjem zemeloskega plina poteka po planu. Do sedaj je industrijsko področje v Stegnah že v celoti pre-usmerjeno, področje široke potrošnje pa pri 3000 gospodinjstvih. OZD s področja energetike so zagotovile praktičao maksimalno možno obratovalno pripravljenost in s tem izpolnile svoje resolucijske naloge. 4. INDUSTRIJA V letu 1985 ima industrijska proizvodnja stalno dinamiko naraščanja. V celotnem polletju je industriga izdelala za 6,9 % več kot v lan-skem polletju kljub vsem težavam, s katerimi se srečujejo organi-zacije (težave pri preskrbi z reprodukcijskim materialom, restri-ktivrii ukrepi pri uvozu opreme, oblikovanoe cen/. Nekatere ključne panoge so v veliki meri odvisne od uvoženih surovin in repromate-riala, katerih oskrba je slaba, prav tako pa se je poslabšala tudi oskrbljenost z domačimi surovinami in materialom. Na rast fizičnega obsega industrijske proizvodnje so vplivale tudi nekatere nove aktivirane investicije, ki so bile dokončane v letu 1982 in v začetku leta 1983. Med trinajstimi, z Resolucijo predvi-denimi investicijskimi projekti, so investitorji že aktivirali 6, trije pa so v preizkusnem obratovanju. Preostale štiri investicije bodo zaključili v naslednjem letu. Do konca letošnjega leta bodo predvidoma dokončane naslednje inve-sticije, saj so ob polletju bile že v preizkusni proizvodnji: - Litostroj, TOZD PUM - rekonstrukcija jeklolivarne - Pivovarna Union - TOZD Proizvodnja piva - izgradnja vrelne in vložne kleti I. faza - Iskra IEZE, TOZD FERITI - razširitev in modernizacija proizvodnje. Štirim organizacijatn združenega dela v letu 1983 ne bo uspelo ze-kljuoiti zaoetih investicijskih objektov iz naslednjih vzrokov: 1. Color, TOZD Premazi - rekonstrukcija mešalnice, postavitev skla-dišča - končana bo v letu 1984 zaradi uvajanja domaoe inovacijsko- - razvojne naloge in omejenega uvoza opreme; 2. Color, TOZD Sinole - rekonstrukcija in razširitev proizvodnje po-liestrov - zaradi polletne zakasnitve pri zaoetnih pripravah bo investicija zaključena šele v letu 1984; 3. AERO, TOZD Celuloza - rekonstrukcija proizvodnje celuloze - zaradi omejitev pri uvozu opreme investioja ne bo zaključena v letošnjem letu; 4. Iskra Mikroelektronika - izgradnja II. faze tovarne za mikroelek-troniko - zaradi kasnitve pri dobavi uvozne opreme in delne razširitve programa za namenskega kupca bo predvidoma končana v I. kvar-talu 1984 leta. . , • 5. KMETIJSTVO . , . Tržna proizvodnja glavnih kmetijskih pridelkov je bila v letošnjem prvem polletju v primerjavi z lanskoletno polletno realizacijo za-dovoljiva. . . Tržnost klavnega goveda v oeloti zaostaja za lansko polletno reali-zacijo in je pod planom. Pri tržnosti mleka je dosežen zadovoljiv rezultat, saj je boljša kot v prvi polovici leta 1982 in le malea-kost zaostaja za planom. Kljub slabši tržnosti krompirja letnika 1982 je bila oskrba obratov družbene prehrane nemotena, obenem je bil realiziran izvoz nad planiranim. Odkup pridelane pšenice iz zasebnega sektorja zaostaja za obveznostmi, v oeloti pa je plan odkupa izpolnoen. Oskrba kmetijskih proizvajalcev z osnovnim reprodukcijskim materi-alom je bila v drugem tromesečju leta boljša kot v prvem, v celoti pa zadovoljiva. Poleg pospeševalnih akcij, ki so permanentno potekale, so bile usta-novljene tul'_ nove skupnosti proizvajalcev mleka. Glede na dosežene rezultate v prvi polovici leta ocenjujemo, da bodo do konca leta uresničeni osnovni plaaski oilji doseganja tržue pro-izvodnje in oskrbe z osnovnim reprodukcijskim materialom. Kmetijska zemljiška skupnost nadaljuje z izvajanjem hidro in agrome-lioracij predvsem v hribovitem območju. Ureditvene operacije so bile izvedene v vaseh: Seničica, Žlebe, Osolaik, Preska, Tehovec, Studen-čice, Topol ter v nižinskem delu v Zg. Pirničah, Goričanah, Smledni-^ , ku, Vižmarjah, Glincah, Jeprci in gramoznici G-4. Ob tem se izvajajO ukrepi za zmanjševanje zaraščenosti kmetijskih površin v Polhograj-skih Dolomitih. Dela na komasacioi v Pirničah se nadaljujejo. Za uvedbo melioracijske-l ga postopka na tem območju je bila v aprilu ustanovljena meliora-! cijska skupnost Bukovioa-Šinkov tum in melioracijska skupnost Vodioe. Sprejeta je bila kategorizacija kmetijskih zemljišč, ki je služila kot osnova za izdelavo dokumentacije "Opredelitve kmetijskih in goz-dnih zemljišč v prostroskem delu družbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1981-1985". Odkupovanje kmetijskih zemljišč in spremljava slabše obdelanih zem-ljišč se nadaljuje. V prvi polovici leta 1983 is Skupnost za pospeševanje kmetijstva re- alizirala sledeče naloge: Združenim kmetom je izplačala regres pri semenskem blagu - koruza in ostalo semensko blago v količini 3^.^50 kg v skupnem znesku 680.903.- din. Iz sredstev skupnosti je bila izplačana polovioa zavarovalne premije za 122 ha pšenionih posevkov za 219 kooperantov v višini 84.064-.-din. Regresiran je bil žitni kombajn v okviru strojne skupnosti "Vodice" - v višini 180.000.- din. Za objekte v ravninskem predelu (silosi 440 m3) in 3 sušilne naprave je Skupnost izplačala 39-590.- din. Zaradi posledic toče, ki je bila v letu 1982, je bila prizadetim kme-tom preko KZ Nedvode izplačana odškodnina v vvišini 50 % od ocenjene škode v vrednosti 260.000.- din. Ta denar je bil izplačan v obliki plačila za 17.500 kg močnih krmil. Na osnovi Studije o razvoju in revitalizacije Polhograjskih Dolomi-tov in Rašice je Skupuost za pospeševanje skupno s strokovno službo KZ Medvode nabavila plemenskega bika in ovna, plemenske ovce in pomladek. Za ostale posege na tem področju pa je bilo izplačano za stroje v okviru Strojne skupnosti Vodioe din 70.900 in za stroja v indivi-dualni lasti 284.006 din. Skupnost je sofinancirala strokovno izobraževanje kmetov in kmečke mladine, sofinancirala je strokovno literaturo in ostale posege, ki so izko povezani z razvojem kmetijske proizvodnje v naši občini. 6. PROMEI Transportne organizacije ugotavljajo splošno tendenco zmančšanega pretoka blaga Jugoslavija - vzhod in tranzita vzhod - zahod. Predvidevanja za povečanje izvozne dejavnosti SOZD Inteeral so bila dosežena in sicer v DO Tovorni promet, saj se je za 25 % v I. polletju povečal konvertibilni priliv od izvoza storitev v ajihovi TOZD Lju-¦bljana. DO Vektor TOZD Izredni prevozi se še ni vključil v mednarodno delitev zaradi dolgotrajnega postopka pridobitve zunanjetrgovinske registr«-cije. . Mestni potniški promet se je moral prilagoditi spremenjenemu delovne-mu času in obvladati poveoan obseg dela, saj so s premikom delovnega časa prometne konice bolj strnjene, z omejitvenimi ukrepi pri porabi bencina pa obseg dela povečan. Zaradi tega še bolj izstopa vpraša-nje zagotavljanja tako enostavne kot razširjene reprodukcije. Po-trebe po novih vlaganjih so vedno večje, ekonomski položaj delovne organizacije pa je zaskrbljujoo. V letošnjem letu se bo z nabavo novih avtobusov (30) in generalnim popravilom starih (1?) kvaliteta prevozov izboljšala, potrebna pa bodo še velika vlaganja v obnovo voznega parka, saj je le 65 od 242 vozil starih manj kot 7 let, kar je normalna uporabna doba avtobusov. Integral DO MPP je v zaoetku leta 1983 uvedel novo progo št. 17 in podaljšal progo št. 21. ..*. 7. TRGOVINA - ' S poslabšanjem kreditnih pogojev in zaradi pogostih motenj pri doba-vah blaga se trgovini pogoji poslovanja še slabšajo. Ob nizki akumulativni sposobnosti so možnosti za investiclje tako v razvoj trgovine kot za sovlaganja v skupne naložbe z dohodkovno pove-zanimi proizvajalnimi OZD minimalne. Na porast cen na drobno kot tudi na povečanje cen življenskih stro-škov najbolj vpliva pretirana rast cen hrane, katera se še vedno ni umirila. Predvidena 20 % rast cen je prekoračena že v prvih šestih mesecih. Za izgradnjo tržnioe v Šiški je Giposs-Inženiring že izdelal osnutek programske osnove, teoejo tudi priprave za izdelavo lokacijske doku-mentacije tako, da bo predvidoma do konca letošnjega leta izdelana vsa dokumentacija. Za izgradnjo samopostrežne trgovine ŠS 8/2 Dravlje investitor SOZD Mercator do konoa leta ne bo mogel zagotoviti finančnih sredstev in bo zato potrebno razmisliti o reševanju problema oskrbe v soseski z vključevanjem drugih trgovskih podjetij za vzpostavitev manjših specializiranih trgovskih lokalov. 8. TURIZEM IN GOSTINSTVO -" '¦¦- : ¦ - - Z resolucljo začrtani cilji in naloge, ki so vsebovani tudi v plan-skih dokumentih do leta 1985, se v letu 1983 ne bodo povsem uresni-čili. Zbrana sredstva turistione takse so zaradi manjšega števila gostov nižja. V campu Dragočajna v letošnjem letu še ne bo bistvenega povečanja -števila gostov oz. nočitev, ker še ni realiziran program ureditve-nih del na novo pridobljenih kampirnih površinah. Zakasnitev je posledica neurejenih lastninskih odnosov v zvezi z odkupljenimi zemljišoi. Razvoj turistične dejavnosti v KS Sora se nadaljuje, saj je bila v letošnjem letu uspešno izvedena sanacija kopališko-rekreacijskega kompleksa: nasutje ceste, ureditev oeste preko potoka, splaniranje navožene zemlje, odstranitev črnih odlagališč, ureditev sanitarij, zasajanje travnatih površin itd. Turistična dejavnost je zaživela tudi v krajevnih skupnostih pod Šmarno goro. Ustanovljeno je turistično društvo Šmarna gora in programski svet za razvoj turizma. Krajemi treh krajevnih skupnosti E. Kardelj, KS Gameljne-Rašica in Pirniče, so se povezali med seboj in pripravili skupna izhodišča za dolgoročni razvoj tega območja. Za Mostec skrbi Klub za rekreacijo Mostec, vendar do popestritve in izboljšanja gostinske ponudbe ni prišlo. Nadaljni razvoj kmečkega turizma (na Topolu) pa je onemogočen zaradi spremenoene kreditne politike (povišanja obrestnih mer kreditov za kmečki turizem). 9. GHADBENIŠTVO Upadanje gradbene dejavnosti v letu 1981 ter 1982 se še nadaljuje tudi v letošnjem letu. Zmanjšan obseg investioijskih vlaganj je neugodno vplival na poslovne rezultate organizacij združenega dela gradbeništva. Negativni učinki, ki jih povzroča stagnacija gradbene dejavnosti so občutni na področju zaposlovanja kakor tudi vlaganj v zahtevnejšo opremo in tehnologijo. 10. DROBNO GOSPODARSTVO Na področju razvoja drobnega gospodarstva opažamo, da kljub povečani aktivnosti niso bili doseženi bistveno kvalitetnejši premiki v raz-voju te panoge, saj ugotavljamo, da niso bile izkoriščene vse mož-nosti za razvoj drobnega gospodarstva in sicer tako v organizacijah združenega dela, kakor tudi na področju samostojnega osebnega dela. Zaradi previsokih oen poslovnih prostorov in neustrezne kreditne politike se storitvena obrtna ponudba ni bistveno poveoala. V letu 1983 smo pristopili k smotrnemu oddajanju najemnih poslovnih prostorov, pri tem pa smo posebno pozornost posvečali potrebam kra- jevnih skupnosti. Zaradi zaostrenih kreditnih pogojev so onemogočena tudi investioijska vlaganja v gradnjo novih zmogljivosti. Za nemoten potek poslovanja nameravajo obrtne delovne organizacije nameniti del sredstev le za modernizacijo oziroma za obnovitev istrošene opreme. Odziv delavcev, ki so na začasnem delu v tujini za vključevanje v obrtne dejavnosti je manjši od pričakovanega.