134
Politični pregled.
Krona in vinar. — Zakon o vvedenju nove veljave je baje že izdelan in se bode predložil državnemu zboru, ko se zopet snide. Denarna jednota bode krona, ki bode imela sto vinarjev. Vrednost kroni se bode določila s 50 kr. sedanje veljave. Nova denarna veljava se bode imenovala kronska veljava. Kovali se bodo cekini po 20 in po 10 kron. Iz jednega kilograma čistega zlata se bode napravilo 164 cekinov po 20 kron. Koval se bode pa tudi srebrni denar po kroni in pol krone, ter drobiž po deset, pet, dva in jednem vinarju, deloma iz manj vrednega srebra, deloma   pa   iz   bakra ali pa
brona.    Novi bankovci  se bodo pa še le pozneje vpeljali.    Sedanji srebrni goliinarji ostanejo tudi še nekaj časa v prometu.
Češkonemška sprava. — Komisija pri praškem nad-sodišču za razdelitev okrajev po narodnostih pridno nadaljuje svoje delo. Iz tega smemo sklepati, da se vlada še ni popolnoma odrekla spravi. Morda se bodo z »Čeli okraji razdeljevati upravnim potom Pomenljivo je. da se je v to komisijo poklical zadnji čas  vodja čeških Nemcev Schmevkal
Rusini. — Rusinski politični uradniki v Galiciji so se Že jeli prestavljati iz poljskih okrajev v rusinske. To pre-oiešVnje se bode pa le polagoma vršilo in se bode pri tem <zii\tlo tndi na želje dotičnih uradnikov. Ta stvar je pa velikega političnega pomena, ker h po primernem premeščenju uradnikov bode mogoče v dejanjstvenosti iz vi sevati narodno jednakopravnost
Italija. — Ministerstvo dalo je ostavko. Povod temu so denarne razmere. Kakor znano je ministerski svet že par-krat pretresoval vprašanje, kako bi bilo poki iti primanjkljej 30 milijonov. Pretečeni teden se je svet zopet sešel in finančni minister Colombo je zahteval, da se naj pr! man j kije j pokrije s tem, da se vojni proračun zdatno pomanjša. Vojni minister je temu odločno ugovarjal, in tudi drugi ministri so mu pritrjevali oziroma stavili še druge nasvete. Ker finančni minister ni hotel odjenjati od svoje zahteve, sklenilo se je dati ostavko. Kralj je ostavko vsprejel ob ednem pa takoj naročil dosedanjemu luinisterskemu predsedniku Kadmiju, da sestavi novo ministerstvo. Posebnih prememb ne bo in najbrže odstopila bota le finančni in vojni minister.
Nemčija in Rusija. — Zadnji čas govorilo in pisalo se je veliko o trgovinsko-političnem sporazumljenji mej Rusijo in Nemčijo. Zdaj hočejo že nekateri vedeti, da se car odpelje prihodnji mesec v Berolin in da je to potovanje važnega političnega pomena. Ce je to tudi istina, da car gre v Berolin, vender temu ni pripisovati posebne važnosti. Najbrže bo pa car le mej potom tako rekoč slučajno obiskal Berolin, ko se bo   peljal k zlati poroki   kraljevske dvojice danske,  v  Kodanj.
Rusija. — Obolelemu finančnemu ministru Višnegrad-skeinu se zdravje boljša. Pisal je že svojeročno carju pismo v katerem ga prosi za daljši dopust. Car je na to pismo jako prijazno odgovoril in mu dovolil dopust na neomejeno dobo, torej do časa, da popolnoma okreva. V pismu car priznava delavnost Višnegradskega in poudarja njegove zasluge v prid državi. Za časa, ko bo Višnegradski na dopustu, opravljal bo njegovo službo tajni svetnik Thorner s pomočjo prometnega ministra pl. YVitte-ja. — Ministru vnanjih reči, Griers-u se ni še nič na boljše obrnilo. — Od državnega sveta skleneni zakon o izdajstvu državnih tajnosti odrejuje, da se imajo zločinci kaznovati ali s prognanstvom v Sibirijo, ali z večletnim zaporom v prisilni delavnici ali pa z dosmrtnim prognanstvom v najbolj oddaljene okraje. Malomarnost uradnikov kaznovati je z večletno ječo.
Bolgarija in Turčija. — Bolgarska vlada poslala je turški vladi noto, v kateri se pretresava umor Vulkovičev. V noti se izraža začudenje, zakaj da je turška vlada Sisma-novu pomagala v Rusijo. Sišmanov je sokriv Vulkovičevega umora, to pojasnujejo razna fakta. Tudi ni on ruski državljan in bi bil moral na vsak način priti pred turško sodišče. Nota omenja še drugih činov Rusije proti Bolgariji in naposled se še enkrat zahteva, da Turčija od Rusije zahteva Šišmanova, da prepove bolgarskim emigrantom bivati v Turčiji in da prizna kneza. — Da Turčija željam bolgarske vlade ne bode vstregla je več kakor gotovo in le radovedni smo, kaj bo na to vkrenila bolgarska vlada.