Poštnin» plačana v gotovini!
PLANINSKI VESTNI K
GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
112
LETNIK XII * LVI II /JtZ DECEMBER * 1956
VSEBINA:
Stazika C e r n i č : pod Materhornom ta is/. Monlc Roso.....609
Jernej Hoy: Mtdvedjak..............nss
Dr. p. M.: Okrešeljski noktumo.............627
A. K.: Noč na ledeniku......... ...'.,	618
Berti Rejec: Nesreča Zorka Jelinčiča v Skrbini Zadnje Špranje . . .	8S3
Doris Reiek: Tišina nad Bistrico...........635
Nekaj kronike PD Cerkno.......................637
ravel Kunaver: Arhitekti Doline Triglavskih Jezer......643
Miran Marussiß: Jamarstvo v luči alpinizma........657
Jernej Roy: Gneški Junaki............659
Tine Orel: Prof. Josip Wester — oh 30-letnici njegovega sodelovanja pri PV	66«
Mitja S a r a b o n : Misli..........................661
Društvene novice........... . .	662
iz planinske literature...............676
Razgled po svetu................Ml
Priloga: Tosc id Ve-mar — loto Ivan Tavčar Prilogo natisnila Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani
Planinski Vesinik jc glasilo Planinske zveze Slovenije I Izdaja ga imenovana Zveza, urejuje pa uredniški odbor / Revija izhaja dvanajstkrat na leto, po potrebi v snopičih po dve številki skupaj / Članke pošiljajte na naslov: Tine Orel, Celje. L gimnazija I Uprava: Planinska zveza Slovenije, LJubljana, Llkozarjeva ulica št. 12. poštni preda! 214, telefon St. 32-553 / Tu se urejajo: reklamacije (ki se upo&tevajri dva meseca po izidu številke), naročnina, honorarji, oglasi, razvad naslovov / Tiska in kližeje izdeluje Tiskar na »Jo/ji Mošknii v Ljubljani 1 Letna naročnina (lin 400—, ki jo morete plačali tudi v štirih obrokih po din 100.— / Tekoči račun revije pri Narodni banki 602-T-121 .' Spremembo naslova javljajte na Upravo Planinskega Vestnika, pri čemer navedite po.eg prejšnjega vedno tudi novi naslov, po molnosti s tiskanimi črkami. Odpovedi med letom ne sprejemamo. Upoštevamo pa pismene odpovedi, ki jih naročniki liro te Upravi do 1. deccmbra la prihodnje ltt»
»TEH NO META L«
TRGOVINA S TEHNIČNO ŽELEZNINO IN KOVINSKIM BLAGOM
LJUBLJANA, Titova c. 16
Telefon: 20-145, 21-<17, 23-35« in 23-453 Telegram: TEHNOMF.TAL — Poštni predA): 15»
Valjani in vlečeni proizvodi črne metalurgije. Valjani in vlečeni proizvodi barvaste metalurgije. Plemenita jekla vseh vrst. Kroglični ležaji. Orodje in stroji za obdelavo lesa in kovin. Sanitarni instalacijski material. Tesnila. Vijačno blago
Stazika Cernič:
POD MATTERHORNOM IN ČEZ MONTE ROSO
Zermatt
so pot od Pariza do Briga sem bila kot na trnih. Vso pot si nisem upala zapreti oči, v svetem strahu, da me sredi noči ne bi vlak odpeljal mimo Briga naprej proti Italiji.
Na poti iz Francije v domovino sem si namreč hotela ogledati še Zermatt.
Ali bom uspela zmetati vso svojo prtljago z vlaka, v kratkih trenutkih nočnega postanka?!
Ko je potem ležal ves kup prtljage na pločniku pod vagonom in ko sem nazadnje skočila na zapuščeni peron še jaz, sem si oddahnila. Pa ne za dolgo.
Sledilo je ono najtežje z vseh mojih samotnih popotovanj: prenašanje prtljage. Ker je že moje hribovske robe več, kot zmorem obesiti na svoje rame in roke, tokrat pa sem imela s seboj še svojo »civilno« kramo s strokovnimi knjigami vred, je šlo spet enkrat po žc preskušenem receptu: prvo polovico prtljage neseš tako daleč, dokler lahko za hrbtom še kontroliraš »depozit«; zložiš na tla,' stečeš nazaj in naložiš drugo polovico. Tudi po trikrat sem včasih naredila isto pot...
Tako od vlaka do garderobe; tam sem pustila civilno kramo, z ostalo pa nadaljevala to trnovo pot na trg, kjer je postajališče ozkotirne gorske železnice Brig—Zermatt.
Ko sem dočakala mali vlak, znosila prtljago v kupe in jo zložila na prtljažnike, je bilo z mojimi močmi pri kraju. Zadnji dan Pariza, noč brez spanja, štiriindvajset ur brez tople hrane, živčnost in tale tlaka — kdo ne bi podlegel!
Sedela sem na klopi brez moči in brez volje, oči so sc kar same zapirale.
Sedaj pa vendar ne smem zaspati! Sedaj, na zadnji etapi poti v »o bij ubij eno deželo«!
Vlak je potegnil in monotono udarjanje koles je še povečalo mojo zaspanost.
Ne! Dani se, kmalu bomo zavili v dolino Vispe, kmalu bom lahko začela na obzorju odkrivati gorske velikane. Nič. prav nič nc sme uiti mojim očem; ne smem zaspati!
Kolesa pojejo svojo monotono pesem in oči se kar same zapirajo.
Se nekajkrat sem se zdrznila, še nekajkrat sem s široko razprtimi očmi uspela buljiti minuto ali dve skozi okno v prebujajoče se jutro — potem pa so zaplesali črni kolobarji in oči so se zaprle.
Pogreznila sem sc v težak sen brez sanj.
Naenkrat je mali vlak v nekaj zaporednih sunkih škripajoče ustavil. Sunki so pretresli osamljene potnike po kolih kupejev in tako jc tudi moja glava nehote preizkusila trdnost švicarskega lesa.
609
Grobo zbujena iz globokega, težkega snä sem naglo pogledala skozi okno. Postaja je bila sicer na drugi strani, toda tudi tu je preko vse škarpe stal velikanski napis: »Zermatt — Hotel Matterhorn«.
Saj smo vendar že tu! Kot brez glave sem začela inetati s prtljažnika svojo prtljago, jezeč se na sebe in na svojo zaspanost. Tedaj pa sem v svoje veliko začudenje opazila, da moja sopotnica v nasprotnem kotu kupeja dremlje naprej in da jo ves moj hrup prav nič ne gane. Meni nič tebi nič sem ju stresla za ramena: »Zermatt! Saj smo že v Zermattu, ali ne?!« Po obleki sem bila presodila, da mora biti domačinka.
Gospa je nejevoljno odprla oči in mi s hladno vljudnostjo pojasnila, da se bomo do Zermatta vozili — Se kaki dve uri. Ne da bi razumela za kaj gre, sem pokazala na napis na škarpi. Šele tedaj se je gospa nesmehnila. »Seveda, to je reklama za hotel Matterhorn v Zermattu. Tu smo pa šele v St. Niklausu«.
Skozi nasprotno okno sem zagledala lično leseno postajno poslopje in na njem normalni napis: »St. Niklaus«. Osramočena sem se sesedla na svoje kup prtljage; neprijetna blamaža je bila siccr kmalu pozabljena, toda na vso srečo je bilo za ta dan tudi moje zaspanosti definitivno konec.
Z vso bistrostjo sledim sedaj krajem, ki polže mimo oken — in mislim, ki kot razburkana voda butajo ob bregove jutranje svežine.
Vsa razpenjena in razjarjena se strmoglavlja Vispe iz višin proti dolini. To ni ne slap ne reka, temveč nekaj vmes, neopredeljivega. Vleče na sebe pogled in ga takoj nato odbija — prav kot pogled v grozeče brezdno. Kako tu vse vrč, s kakšno silo se vale te ogromne množine vode nizdol! Vsiljuje se mi misel, da jc v tej veličini toliko odbijajoče sile, da bi lahko potegnila človeka v svoj hladni objem. Čudno nasprotje.
Vse drugo ni zanimivo. Vozimo se po nekakšni soteski, ki sc le s časa na čas razširi v nekaj travnikov in trat. Potem se že itak ozko obzorje znova zapre: le Vispe nam ostaja vso pot ob strani.
Nikjer nobenih blestečih gora na obzorju. Le gozd, soteska, raz-besnela voda. Na jutranjem nebu in po bregovih soteske umazane krpe, za katere ne veš, ali so megle ali pretežki oblaki.
Žgoča radovednost! Ze nekaj poletij se potepam po svetu in iščem — lepoto. Nekoč se mi jc zazdelo, da sem našla goro svojih sanj; sedaj se sprašujem, ali je bila ona res prava in edina, hodim po svetu — in iščem lepoto. Vse kar je lepega, bi rada videla — čimveč, čimveč! Pozneje, ko bodo zame že zaprte najvišje poti v gorah, bom živela od spominov in v miru bom lahko presodila, katera je bila pravzaprav — gora mojih sanj.
Kaj me čaka v Zermattu? Ali bom našla to, kar iščem: sonce, blesk gora, toplino barv in tišino jesenskih popoldnevov v zapuščenem mondenskem gnezdu?! Ali bom prišla na Matterhorn, ali bom dosegla to zadnjo, toda vročo željo tega poletja?! Vreme v zadnjih
610
Zermatt in njegove gore
t. Monte nosa «33 m: i. Lyskamm 4527 m; 3. Castor 4226 m; 4. Pollux 4091 m: 5. BreiUiora 4160 m; 6. Matterhocrn 4477 m; 7. Dent ri' Hfrrcns 4171 m
dneh je bilo porazno, povrh vsega smo že v septembru. Pravijo, da se je že marsikdo tudi poleti vrnil iz Zermatta v dolino, ne da bi na svoje oči videl vsaj obrise Matterhorna. Kaj me torej čaka?!
Kljub karti in vodniku nimam jasne predstave o legi Zermatta in njegovih gora, kljub fabulami švicarski draginji nimam nobene predstave o razmerah po kočah in o cenah v dolini. Ne vem niti tega, kako dolgo bom lahko ostala v Zermattu; tri dni, pet, morda šest? Težko da bi zadostovalo za dve turi, zlasti ker je kljub zgodnji Tiri današnji dan zaradi neprespane noči izgubljen.
Povrh vsega pa se mi je samota zadnje čase nekam zamerila; kot da ne čutim pravega elana za samotarske podvige v spet enkrat popolnoma neznanih gorah. Morda sta bila temu kriva zgodnja ura in neprespana noč, morda trije meseci tujine, ki so za mano, morda samota v neprijaznem vremenu, ki sta me pred dobrim mesecem pregnala iz Oisansa . . .
Begajoče misli v trudni glavi, razjarjena voda pod kolesi vlaka, jesenski mraz, ki po tednu dni slabega vremena ob tej uri neusmiljeno ščiplje v kosti — čuden začetek toliko zaželenega Zermatta.
Nc vem, če nas je pet izstopilo na zermattskem kolodvoru. Kdo bi pa hodil v tem vremenu in v tem letnem času v Zermatt?
Vse okoli mene je bilo neprijazno; mraz je kar ščipal v kosteh Kazen tega dvojega niso moji čuti ob prihodu na zermattski kolodvor zaznali prav nič drugega. Se ozreti okoli sebe sem se pozabila
Iscem in štejem svojo prtljago, ki sem jo v naglici zmetala iz vlaka na tla. Kredenco na rame, hišo in posteljo v eno roko, kovček v drugo; pa cepin in mreža. Ja — kam sem pa dala vozno karto in potni list? Kje je veston? Aha, na meni.
611
Še vedno nekaj iščem. Saj res — kje so pa pravzaprav hribi? Kje je moj cilj, Matterhorn?
Šele v tem trenutku so mi spet prišle v zavest moje želje in sanje, to, zaradi česar sem prišla vse do sem kljub slabemu vremenu, kljub septembru in kljub poželenju, da se po treh mesecih neprijazne tujine spet enkrat ogrejem — doma. In ozrla sem se okoli sebe.
Vsenaokoli zelena pobočja, ki so zagradila ta košček ravnine, na kateri so se okoli visokega zvonika stisnile lične in prijazne, tako značilne hišice Zermatta. Iz dimnikov se v ostrem jutranjem zraku dviga plavkast dim naravnost navzgor. Glej, glej — megle so se razkadile. Nad Zermattom sc pne v zgodnjem jutru skoro brezbarvno, toda kristalno čisto nebo. In tam, glej — tam .. .
Matterhorn.
Ne v vsej svoji veličastni pojavi. Samo vrh in ves vzhodni greben; ostalo zakriva bližnje zeleno pobočje.
Ne, to ne more biti res. To mora biti le privid. Saj to je vendar — ledena piramida. Od vrha do dna vsa bela.
Obložena kol mula sem stala sredi zapuščene postaje in zijala tja gori. Potem pa sem vendar enkrat sklonila glavo in vdano od-krevsala na spodnji koncc doline, tja, kjer stoji na nekem skednju z veliki črkami napisano: Camping.
Postavila sem šotor in skuhala zajtrk — ogreti sc pa le nisem mogla. Mraz je uporno tičal v kosteh.
Poželjivo gledam na pramen sonca, ki obotavljaj e se leze po zelenem pobočju navzdol. Nikamor se mu ne mudi.
Ko je bil že blizu, je pa vendarle pohitel. In mahoma je svetloba oblila vso dolino, z enega pobočja se je odbila na drugega, vse naenkrat je zažarelo.
Sedaj šele vidim pred seboj resnični Zermatt.
Tako toplih barv nisem videla še nikjer na svetu. Nepopisno sočna, temnozelena pobočja, po katerih so kot gobe razsejani značilni zermattski stanovi, tako značilni, da brez njih ta dolina ne bi bila več tisto, kar je. Ne le po obliki, temveč predvsem po barvi; zakaj je ta les tako toplo rjav, tako svetlo teman, tako žameten — ko je le nekaj kilometrov niže ob progi povsem normalne barve, tak kot povsod po svetu — tega ne vem. Edinstveno barvno kompozicijo z naslovom Zermatt dopolnjuje globoko plavo nebo in bleščeča se ledena piramida Matterhorna. Že samo tc barve so nepozabno doživetje.
Greje me dvojno sonce: ono pravo, čeprav samo septembrsko, ki je tako čudežno prižgalo vse te barve in ogrelo premrle kosti, ter ono drugo, ki mu ne vem imena. Morda se mu pravi notranji ogenj ali preprosteje: sreča ...
Toda čar trenutka je bil prevelik, da bi lahko dolgo trajal. Kmalu me je obiskalo neko dekle in mi v ljubeznivem pogovoru objasnilo, da jc taksa na campingu 90 rapnov na osebo in na noč; treba jo je plačati vnaprej. Potem pa je pod napuščem šotorove
612
Ledena piramida Matterhorna nad zelenimi tratami Winkelmattena
strehe zagledala moje dereze in cepin. »Kam pa nameravate s to robo?« Povedala sem, da bi rada šla na Matterhorn. »Saj sedaj nihče ne hodi tja gori; ne verjamem, da boste našli vodnika.« Ko sem povedala, da na vodnika sploh ne računam, se je zdelo, kot da moje nemščine naenkrat ne razume več. Pa tudi meni je bilo ljubeznivega razgovora že kar zadosti.
Ko je odšla, sem obsedela pred šotorom, s pogledom uprtim v Matterhorn. Vedela sem. da nc smem tja gori, dokler se ne bodo začela temniti skalnata rebra pod to bleščečo glazuro. Pa saj ga bo vendar še danes pobralo, ta sneg, ki je napadal v zadnjih dneh slabega vremena! To sem že pogosto doživela v Chamonixu in v Dau-phineji.
Kaj pa, če to ni le sneg, čc je res led?!
Ne, ne — to mora biti le snežna obloga, ki bo danes, jutri skopnela. — Saj drugih ciljev tu v Zermattu nimam. Premalo sem poznala in v besedi in sliki občudovala druge gore Zermatta, da bi se sedajle lahko v srcu porodila nova, jasno začrtana, neodoljiva želja. Pa še to: če krenem kam drugam, bo skopnelo tistih bore nekaj frankov, ki sem jih tako ljubosumno čuvala — za Matterhorn.
Drugo jutro me je zbudilo šele sonce, ko je z jarko svetlobo prodrlo skozi dvojno streho mojega šotora. Planila sem na piano.
Na plavem nebu se je kruto in posmehljivo blestela čudovito lepa — ledena piramida.
Na las taka, kot včeraj.
613
Je šc kaj upanja? Ne vem. Toda če krenem kam drugam, mi bo Matterhorn definitivno splaval po vodi.
Počakala bom.
Cel dan sem se potepala okoli Zermatta; lepo je bilo. Toda up in obup sta kljuvala v srcu.
Ko je večerno sonce poslalo zadnji, rahli poljub na zaledenele stene in grebene Matterhorna, sem doumela, da je moje čakanje — brezupno.
Vso noč sem se premetavala, zjutraj pa je bila moja odločitev trdna: v verigi Monte Rosa — Brcithorn sta najskromnejša štiri-tisočaka dvojčka Castor in Pollux. Oba sta čista ledeniška tura, ne lahka, pa tudi ne pretežka; če bodo razmere ugodne, mi morda uspe prečenje obeh.
Ko je tisto jutro sonce obsijalo moj šotorček, je bil ta že skrbno zaprt in prazen. Njegova stanovalka je z nahrbnikom na rami in s ccpinom pod pazduho hitela skozi zapuščeno mondensko gnezdo proti zelenemu, toda strmemu pobočju Riffelberga, preko katerega si moraš utreti pot v svet ledenika Gornergrat, v svet pod Monte Roso in Breithornom.
Sicer sem spotoma pobarala, koliko stane slovita železnica na Gornergrat; toda horendna vsota 12 frankov, brez popusta za člane kateregakoli alpinističnega društva razen švicarskega, mi je vzela veselje do vožnje, pa šc obžalovanje, da sc nc morem peljati, povrhu.
Potem sem pa vso pot blagoslavljala svojo prazno dcnarnico. Koliko tižitka in lepote bi mi ostalo neznane, da si nisem v tem nepozabnem dnevu v potu svojega obraza utirala pot v višine!
Zelene trate, pr ograjene z -lesami; potočki in ledeniški hudourniki; stanovi ob poti, lične hišice Winkelmattena — kot da so zbrane iz bajk. Vse zapuščeno, vse polno jesenske tišine, vse oblito z zlatim septembrskim soncem.
V	ozadju pa — Matterhorn. Edini obris na vsem horizontu.
Taka jc v koncu zermattska dolinica, preden se začneš v neštetih serpentinah vzpenjali po lepi gozdni poti v pobočje Riffelberga. In na vsakem ovinku obstaneš, včasih za dolge trenutke; na vsakem ovinku je pred teboj spet vedno ista, pa vendar vedno nova slika: veličastna ledena piramida, enkrat v okviru temnih smrekovih vej, drugič med skrivenčenimi borovimi viharniki — čudno, tu gori rasto visoki bori kot pri nas ob morju — potem pa spet vsa sama in edina na obzorju, skrivnostna, ponosna, grozljiva v svojem lednem blesku.
V	tem samotnem jesenskem dnevu sem pozabila, da vsa ta lepota ni le zame, pobožnega popotnika; pozabila, da je ta lepa slika tisočkrat prodana v bazarjih s spominčki in v cenah hotelov — in campinga. Dokler me ni na to spomnil neokusni hotel na Riffelalpu, s pogledom na Matterhorn skozi mrežo teniških igrišč, in drugi, le malo boljši, na samem robu Riffelberga, čeprav oba prazna, malo-dane zaprta, sta mi vendarle vzela nekaj veselja nad vsem lepim okoli mene.
14
«Božanski nasmeh« Monte Kose
Ko sem grizla v zadnje vzpetine Riffelberga, sem tudi prvič križala progo gornergratske železnice. Kmalu zatem je pripeljal mimo vlak — z dvema potnikoma! Z zadovoljnim posmehom sem s pogledom pospremila vlak do prvega ovinka.
Toda ta ovinek je bil tudi moje razpotje; na grebenu stoji postaja Rotenboden. Od tu dalje se vzpenja proga po samem grebenu naprej, na vrh Gornergrata; moja pot se pa spusti preko roba proti ledeniku Gornergrat, ob njem navzgor do ožine nad izlivom Grenzgletscherja. tam pa preko belega veletoka na njegov levi breg in do koče pod Monte Roso. — Vse to sem vedela iz karte in iz vodnika; kakšna je in kje zares gre moja pot, kakšen je tod lede-niški svet, kakšna jc v resnici gorska veriga Od Monte Rose do Rreithorna, vse to pa mi je bilo zaenkrat še uganka. V Zermattu samem in vso to pot navzgor je namreč tvoje edino obzorje — Matterhorn. Vse ostale gore — in teh ni malo — ostanejo do zadnjega skrite za visokimi zelenimi pobočji, ki so zagradila zennattsko dolinico.
Se malo, pa bom na robu. 2e se počasi odkrivajo nova obzorja, vendar z vso silo krotim svojo radovednost. Dvignila bom pogled k tem novim goram šele, ko bo že vse pred menoj.
Tam, kjer se pobočje žc dodobra prevesi proti ledeniku Gornergrat, stoji na majhnem platoju samotna klopiea. Od tu je pred me-
615
noj sedaj ves ledeni svet od Monte Kose pa do Theodulskega prelaza. Sedaj lahko dvignem pogled.
Pred menoj je širni svet ledenikov in ledeniških gora z divjimi stenami, iz katerih lc tu in tam štrli skalnato rebro; tu ni več mehkega okvira zelenih trat in romantičnih viharnikov, tu je le še ledena divjina.
To jc beli paradiž. Pa vendar, morda bolj — beli pekel. Kljub mehkemu septembrskemu soncu je tu toliko divje sile, ki vabi in odbija obenem.
Pa zopet, vabi in vabi.
Dolgo sem strmela predse, brez misli, prepuščena le čaru trenutka in — celoti.
Sele čez čas začno oči razlikovati tudi posameznosti, razčlenjati vrhove, stene in pobočja. Mehanično, bolj iz navade kot z določenim ciljem, začne človek iskati smeri in prehode.
Seveda, tu sta moja dvojčka: Castor in Pollux. Tu pred mano je silni Breithorn. Tam na levo je Lyskamm in prav na koncu — Monte Kosa.
Monte Rosa!
Ko sem gledala njena širna ledeniška pobočja, ki tako harmonično grade to lepo goro, je bilo naenkrat kot klic iz daljine: Monte Rosa! Tja ali nikamor!
Začarana ledena piramida Matterhorna je ostala za mojim hrbtom. Castor in Pollux, lepa, pa vendar ne edinstvena, sta ostala ob strani. Pred menoj je lc še — »božanski nasmeh« Monte Rose.
Intermezzo
»Dober dan!«
»Dober dan,« mi odgovori oskrbnica Monte Rosa Hütte. »Jc še kaj ljudi na poti sem?«
»Nikogar nisem srečala.«
»Pride vaša družba kasneje?«
»Ne, sama sem.«
»Sprehod?«
»Ja, na Monte Roso.«
Temu je sledilo seveda začudenje, odsvetovanje, nato prikrite in odkrite grožnje s smerjo, snežnimi razmerami, vremenom in jesenjo. Razgovor, ki bi me pred letom ali dvemi še pripravil ob duševni mir, me sedaj ne gane prav nič več. Sedaj vem dobro, kaj hočem — in kaj zmorem . . .
V jedilnici trije izletniki, pred kočo menda še dva.
Pri juhi prebiram vodnik in karto; vzporejam s tem, kar sem dognala med potjo.
Na enem delu gre smer preko cone ledeniških razpok. Teh res ne ljubim — na srečo jih ni veliko. Drugih problemov ni — razen precej dolgega skalnatega grebena v višini nad 4500 metrov, ki mora biti sedaj kar dobro zasnežen. Opravka mi bo dal, brez dvoma; pa vendar ne dovolj, da bi me odvrnil od zaželenega cilja. Le kakšna
616
težava naj bi odtehtala božanski nasmeh s soncem oblite Monte Rose?!
Dostop do ledeniškega pobočja, po katerem drži smer, pa ni prijeten — najmanj ob dveh ponoči, ko je treba na pot. Dolg mo-renski hrbet, potem labirint nametanih skal in bolvanov, na koncu krušljiv in gnil in neizrazito razčlenjen skalnat odlom.
Časa imam dovolj; ne bo škodilo, če si vse to ogledam še danes popoldne.
Nisem šla po morenskem hrbtu. Takoj za bajto sem lezla po plateh in skrotju navzgor, da bi z višine laže pregledala situacijo
Nikoli ne bom pozabila tega sprehoda. Kot brez cilja in menda tudi brez misli; sončno popoldne, ledeni orjaki povsod na obzorju, nikjer sledu o človeku. Kot da sem neločljivi del tega gorskega sveta, povezana z njim kot vsako živo bitje, ki je bilo v tej svobodi spočeto, ki v njej živi in ki bo v njej nekoč odmrlo; prirodno, brez problemov, kot odmre suha veja. Ves ta komplicirani občutek je bil v meni, od njega jc prekipevalo srce.
Le od kod ta filozofija, saj vendar nisem razmišljala o ničemer, ko sem lezla tam okoli. Rodila se je pač šele danes, ko brskam po vtisih in oživljam doživetja onega popoldneva.
Iz neposredne bližine se je razlegel pretresljiv žvižg. Obstala sem kot ukopana.
Vedela sem, da je to žvižg svizca, te čudne alpske živalce, ki je še nikoli v življenju nisem videla. V naših gorah je ni; tu, v Centralnih Alpah jih je veliko, saj se o njih razpredajo cele pravljice in legende. Kljub četrtemu poletju, kar šarim vsekrižem po Centralnih Alpah, pa svizca še vedno nisem videla; živalca je tako plaš-ljiva, da ob najmanjšem šumu samo pretresljivo zažvižga — v opozorilo vsem članom svojega rodu — in že izgine pod prvo skalo. Kako ji to uspe, saj je velika kot mlad medvedek, nisem nikoli prav doumela.
Stala sem kot kip, samo oči so begale od skale do skale in iskale znani obris tc tako simpatične živali.
Nič.
Pač!
Ko sem že izgubila vsako upanje, sem komaj tri metre od sebe zagledala nekaj smrčku podobnega, kar je kukalo izza skale. Se malo, pa j c bila zunaj cela glavica z okroglimi, živimi, črnimi očki, ki so me gledale preplašeno, zvedavo in hudomušno obenem.
Nisem se premaknila. Cele minute sva se gledale. Medtem je živalca počasi lezla izza skale, tako da je žc prednje tačke položila nanjo.
Ko sem se naužila tega ljubkega prizora, jc bilo le treba nekaj ukrenili. Naj grem naprej, ko me svizec še vedno tako prijazno gleda? Kaj pa, čc bi mu skušala priti še bliže?
Previdno sem stopila za korak bliže. Se preden sem obstala, je svizcc napihnil svoja lička kot kak trobentač — kako smešen in prav nič lep je bil videti! Oster žvižg in že ga ni bilo več.
17
Skoda!
Instiktivno sem stopila pol koraka nazaj in razočarano obstala. Tedaj pa je živalca spet pomolila izza skale svoj smrček, nato glavico in nazadnje se je s prednjima tačkama naslonila na skalo kot na kak balkon.
Potem pa sva igro ponovili šc nekajkrat: jaz korak naprej, ona žvižg in za skalo. Jaz pol koraka nazaj, ona s smrčkom, z glavico in nazadnje s prednjima tačkama na piano. Pa črne, okrogle, zvedave in hudomušne očke.
Sedaj šele razumem, zakaj je svizec (le marmotte) med Francozi tako popularen. Čeprav ima le redkokdo priložnost, da doživi takle prizor, pa ga zato prav ti redki ne bodo nikoli pozabili. Živalca je tako ljubka, prikupna in originalna obenem, da ni prav nič čudno, da se okoli nje pletejo tolike pripovedke.
Dolgo sem se zadržala in skoro sem pozabila, da moram danes le še nekaj opraviti. Pohitela sem naprej.
Dosegla sem greben in po njem sem se prebijala dalje, proti onemu krušljivemu odlomu, ki me je skrbel za naslednji dan.
»Guten Tag!«
No, kaj pa spet to?! Kot da sta zrasla iz tal, sta stala pred menoj dva fanta. Kazalo je, kot da se vračata proti koči.
Zmedla sem se. Najraje bi se skrila za skalo, kot malo prej moj svizec pred živim bitjem, ki ni iz njegovega rodu in ki se je ne-pozvan vrinil v njegov svet.
Pa je bilo že prepozno. Nehote in brez premisleka sem na pozdrav odgovorila — v nemščini. V naglici sem pozabila na svojo edino obrambo — da namreč odgovorim po slovensko.
Pošteno sem ga polomila! Sedaj se fanta nista več dala odpraviti kar tako. Načela sta pogovor, ki se mu nisem mogla izogniti.
»Kam?«
»Malo na oglede.«
»Od kod?«
»Iz Zcrmatta.« Vem, da ju ni zanimalo to, temveč, kdo sem in od kod. Izognila sem se odgovoru.
Potem sta pripovedovala, da sta me ne vem od kod opazovala, ko sem rinila čez Gornergletscher proti koči. Nista se mogla načuditi, kaj delam sama v visokogorskem svetu.
Ogledovala sta me s tako živim zanimanjem, da sem se nehote spomnila na prizor s svizcem. S takim zanimanjem sem malo prej sama ogledovala alpsko živalco, ki sem jo srečala prvič v življenju. Menda sem bila jaz za njiju prav tako čudo, ki ga še nikoli nikjer nista videla ...
»Pa jutri?«
»Se ne vem,« sem odgovorila obotavljajo in začutila, da mi je planila kri v lica.
Fant se je široko nasmejal. »Mislim, da že morate vedeti, če ste prav tod okoli na ogledih. ..« Njegov nasmeh je bil tako širok, tako prostodušen in hribovski, da je premagal moj odpor.
618
Povedala sera, da mislim na Monte Roso.
»Midva tudi. Potem naprej na Margheritahiitte, naslednji dan pa čez Lyskamm in morda šc do Breithorna.«
Lepa tura!
Onadva sta si ogledala teren do sem in se sedaj vračata v kočo. »Jaz pa hočem še do vrha odloma, prav do ledenika.« Prišlo je kar samo po sebi, da sta se tudi ona dva okrenila in da smo vsi trije lezli po onem krušljivem blatu proti ledeniku.
Ko smo se za trenutek ustavili, sta se začela moja sopotnika na ves glas smejati. Le kaj jima jc? Eden je s prstom pokazal na mojo glavo; debelo sem ga gledala. Potem pa je dvignil prst naravnost v zrak in okoli njega je završalo kot sto zlodjev.
Pogledala sem okoli sebe. Vse nebo je bilo pokrito z nizko sivo kopreno, na obzorju kup temnih oblakov. V hipu sem doumela situacijo: ozračje je bilo tako nabito z elektriko, da so mi lasje stali pokoncu kot ježu bodice. Vzroka za smeh torej dovolj! Meni ta »zabava« ni bila naklonjena, ker sta moja sopotnika imela kape . . . Skušala sem jo nadomestiti z dvignjenim prstom, okoli katerega je vršalo, da je bilo veselje. Spet pojav, o katerem sem doslej le slišala, doživela pa ga nisem še nikoli.
Toda prekmalu mi je prišlo do zavesti, da to ni le zanimiv pojav, ampak tudi — sprememba vremena ...
Kaj me bo tudi Monte Rosa odbila?!
Pohiteli smo še do ledenika, potem pa nazaj, po vseh štirih in po zadnji plati.
Ko smo prišli v dno odloma, nas jc grozeča sivina prekrila in začelo je — snežiti.
Pred kočo smo otresli z vetrovk debelo plast snega.
Pod noč se je razbesnel vihar.
Zdeli smo v kotu jedilnice. O čem smo govorili, ne vem več; le vremena in jutrišnje ture ni nihče omenil.
Srce je bilo prazno, glava brez misli. In brez načrtov.
Zbudila sem sc sredi noči. Obračam se po pogradu.
Le zakaj se me že vsa ta leta drži smola z vremenom?! Za vsako turo se moram boriti z njim, se jc prepletalo skozi drema ve misli.
Toda ura je dve. Bogve, ali se je vihar pomiril? Zlezla sem do konca pograda in pogledala skozi zaroseno okno.
Zaščcmclo me je v očeh. Kakšna svetloba!
Ničesar ne razumem. Ali se mi sanja?
Sele ko sem odprla okno, sem verjela svojim očem: Ves svet jc bel in koplje se v srebru, ki v širokem curku lijc z zvezdnatega neba. Mrzla, jasna noč in polna luna.
»Pohitimo, škoda je vsakega trenutka,« sem zaslišala tik za sabo. Bil je eden od mojih včerajšnjih znancev, ki ga je ob tej uri najbrž tudi zbudilo vroče hrepenenje po Monte Rosi.
Čez pet minut smo bili v jedilnici, malo zatem že pripravljeni za odhod. Vtem se jc pojavila tudi oskrbnica, globoko užaljena, da
19
so jo turisti prehiteli. Ona mora vendar pred odhodom vsakega vpisati v knjigo vzponov: kam, kdaj se namerava vračati in preko katerih postojank.
»Prečenje Monte Rose in Lyskamma. Povratck v Monte Rosa Hiitte jutri zvečer,« sta odgovorila sopotnika.
»Vi tudi?«
»Ne,«
Kurt me ni pustil izgovoriti do kraja. »Pojdite vendar z nami! Prečenje Monte Rose in Lvskamma mora biti edinstvena tura; če bo vreme držalo ta dva dni, vam nikoli ne bo žal. . .«
Že včeraj, tam na ledeniku, sla me vabila, da združimo naše sile v prečenje grebena od Monte Rose preko Lyskamma pa do-koder bo šlo. Takrat se nisem mogla odločiti; zaželela sem si Monte Roso tako silno, da se mi je zdelo, da mi samo v samoti lahko nakloni svoj pravi, svoj zadnji nasmeh. In uprla sem se skušnjavi, želji, da bi poleg Monte Rose spravila v zakladnico svojih hribovskih spominov tudi to čudovito prečenje, katerega se sama ne bi smela nikoli lotiti.
Sedaj je bilo pa le treba reči zadnjo besedo. Ja? Ne? Monte Rosa v samoti ali Monte Rosa v troje, pa še prečenje kakih treh, štirih štiritisočakov povrhu?!
Kdo ve, če bom še kdaj imela tako priložnost. ..?
In če se vreme tudi danes sprevrže tako nanaglo kot včeraj? Ali ne bi bilo potem bolje biti v troje kot sam? — Bežna in topla misel na dom . .. opozorilo, ki le redko naleti na gluha ušesa.
»Drži. Monte Rosa, prečenje Lyskamma, povratek jutri zvečer.«
Pakt jc bil sklenjen. Iz koče je tiho smuknila v srebno noč »mednarodna naveza«: Švicar Andre, Avstrijec Kurt in .Tugoslovanka. Trije, ki se včeraj zjutraj še niso poznali; kajti tudi moja sopotnika sta se našla šele na poti proti Riffelbergu. Trije, ki so bili še včeraj vsak zase hribovski samotar, s svojimi lastnimi željami in načrti.
Sedaj pa nas je trdno vezala ista, vroča želja, isti cilj in v nemajhni meri tudi — enak odnos do gora.
Mislim, da nikomur od nas ni bilo žal za to združitev.
Monte Rosa
Čeprav smo imeli s seboj baterije, smo si brez luči in brez težav utirali pot in prehode; bilo je svetlo »kot podnevi«.
Krušljiv odlom jc bil pod snegom še bolj krušljiv kot včeraj, toda še preden sem se dobro zavedla, smo bili že preko.
Ko smo obstali na robu ledenika, je temna noč začela bledeli, srebro je izgubljalo sij in konture so se zabrisavale.
Blesk noči se je umikal, barve dneva pa še niso zaživele. Brezizrazna sivina, ki sedajle pokriva svet, ni ne dan ne noč.
Kolikokrat doživljani in nikdar preživeti trenutki! Rojstvo dneva, zavito v sivo tenčico skrivnosti.
620
Bili smo žc preko eone ledeniških razpok — neprijetno je pokalo, ko smo stopili vanjo in z veseljem sem se navezala na vrv, ki jo je Andre zmagoslavno privlekel iz nahrbtnika — ko je zablestel prvi žarek sonca na vrhu Matterhorna. Kmalu za tem se je vsa ledena piramida kopala v razkošju sončne svetlobe, vse drugo pa je ostalo še dolgo zavito v sive tenčice skrivnosti in neresničnosti.
Ta edinstvena slika ostane živa in prepričljiva le na občutljivem filmu človekovega doživljanja. Tista, ki jo fotografski aparat prenese na papir, je le bleda kopija blesteče resničnosti.
Vzpon na Monte Roso poteka dolgo po razmeroma položnih snežnih vesinah, tako položnih, da v ugodnih razmerah niti dereze niso potrebne. Toda daleč od tega, da bi vzpon postajal dolgočasen! Srečen si, da je hoja lahka - saj se lahko toliko bolj predajaš svetu, v katerega prodiraš z vsakim metrom pridobljene višine.
In ta svet je zares čudovit. Vsa skupina — od Monte Rose preko Lyskamma in Dvojčkov do širokega Breithorna in daljnega Theo-dulpassa — skoro nima pedi kopne stene. Ne vem, ali je v suhih in normalnih poletjih tudi tako, toda sedaj je to brez pretiravanja — ledeno carstvo.
Naša pot zavija počasi proti desni, v smeri proti Srebrnemu sedlu (Silbez-sattel). Tam se vzpon šele prav začne; od tam bomo v
Foto K. Herzog
Ledena piramida se koplje v razkošju jutranjega sonca, vse ostalo je pa še zavito v sive tenčice skrivnosti in neresničnosti
621
hudi strmini dosegli greben, to vzvišeno galerijo, povzdignjeno nad vse ostale. In končno tudi vrh, prvi za Mont Blancom.
Ta misel mc je privedla na varljiva tla primerjave. Od one utrujene vožnje proti Zermattu nisem več mislila nanjo, sedaj pa se je pojavila naenkrat in nepričakovano, realna in brezkompromisna.
»Chamonix ali Zermatt? Ledeno ca rs Ivo Moni Bianca — ali to tukaj?!«
Z ogorčenostjo sem zavrnila primerjavo. S čisto estetskega vidika bi se morda dalo izbirati — toda tu je še čustvena plat. Ledene vesine Moni Bianca sem odkrivala sama, prvič v življenju, s strahom in z nepopisnim spoštovanjem; tudi to je postalo del njih nepozabne lepote. Le kje bi jih mogla primerjati s čimer koli kasnejšim, morda lepšim, toda vsekakor zrelejšim?! — Pa saj sem že zavrgla misel, da iščem — goro svojih sanj. Le lepoto iščem, le te bi se rada naužila, kjer koli jo najdem; sodba ostane za kasneje.
Prišli smo na Srebrno sedlo; bogve kdo ga je krstil s tem razkošnim imenom, bogve če šele potem, ko ga je v takem nepozabnem dnevu doživel?!
Nekje blizu 4500 moramo biti — tako vsaj bi človek sodil po kratkem koraku in hitrem dihanju. Tokrat čutim višino! Saj so me dolgi tedni prakse na nekem inštitutu v ravnini severne Francijc telesno dodobra pomehkužili. • Srebrno sedlo je gostoljubno in vabljivo, zlasti če pogledaš v krepko ledeno strmino, ki se pne proti grebenu. Sonce pripeka že neusmiljeno; kot da se je zareklo proti nam.
In vendar mi ni ne eno ne drugo ostalo tako živo v spominu kot razgled, lü se nam jc nudil od tu in z grebena. Nič več v nebo štrle-čih gorskih velikanov; le redki so mogočniki, ki se še kosajo z nami. Vse ostalo se izgublja globoko pod nami in v širokih, daljnih horizontih.
Od vsega najlepši pa je pogled na greben in na divje severovzhodne vesine Lyskamma. Velik kos Himalaje, ki jc bogve kako zašel tu sem.
Na vrhu ledene strmine nad sedlom smo se zapletli v zasneženi skalnati labirint grebena — in nismo se ga rešili več vse do vrha. Vem, da jc šlo kje prav na tesno — toda vsega tega ni več v mojem spominu; gorski svet je blestel v soncu in v meni je prekipeval občutek bogataša, ki šari z obema rokama po suhem zlatu v svoji skriti, trikrat zaklenjeni zakladnici.
Končno smo dosegli tudi vrh. Toda bil jc samo logični zaključek grebena, samo eden od členov naše verige, samo eden od kupov mojega zlata — zato mi je kljub svoji vzvišenosti ostal le kot tak v spominu.
Med duškanjem smo ogledovali našo pot naprej. Ne več po grebenu: poševno navzdol je treba kreniti, v smeri proti sedlu Zumstein (4561 m). Nato zopet vzpon na sam Zumstein, zopet sestop, potem ogromna ledeniška planja, za čudo skoro vodoravna; iz nje se vzpne
622
Foto K. Herzog
Severovzhodne vesine Lyskamma — Himalaja v Švici
zadnji, italijanski vrh Monte Rose, Punta Gnifetti (4559 m), z najvišjo oskrbovano planinsko postojanko v Evropi, Capanno Mar-gherito.
Dolga jc še pot pred nami. Pojdimo!
Še zadnji pogled na gorski svet, ki leži okoli nas in pod nami. Še sc vse koplje v soncu, le daljnih obzorij ni več. Fantastični oblaki so s svojimi barierami postavili nove, ožje horizonte.
Previdno se spuščamo nizdol. V suhem ta teren najbrž ni težak; sedaj pa ne vidiš ne stopa ne oprimka, saj je vse zasneženo. In nekam zoprno pada strmina naravnost v ogromni kotel med Dufour-spitze (glavni vrh Monte Rose, ki smo ga pravkar zapustili, 4633 m) in Zumsteinom. Neprijeten občutek, prav nič podoben prekipevajoči sreči s soncem obsijanih višin.
Saj res, kaj je pa s soncem? Za kateri greben se je skrilo?
Obstala sem in sc ozrla okoli sebe. Kaj je mogoče? Nikjer več sonca, nikjer več modrine neba; sive megle se že plazijo čez greben.
Odtod torej neprijeten občutek, ki je tako hitro zamenjal prekipevajočo srečo sončnega vrha!
Spet vremenski preokret. V najboljšem primeru bomo doživeli isto kot včeraj; lc da smo bili včeraj samo slabo uro oddaljeni od koče. Danes pa . ..
Nihče ni komentiral položaja. Sestopali smo dalje, kot da se ni zgodilo nič; le vražje previdni smo bili vsi trije.
Da bi nam snežni metež ali vihar — tisto pač, kar se pripravlja v tem sivem, grozečem ozračju — prizanesla lc do sedla Zumstein.
623
Cez Zumstein se bomo že prebili; preko ledeniške planje pa morajo voditi sledi. Ni zlomek. da bomo našli kočo!
Prišli smo do strmih plati, pokritih z dobro ped j o snega. Za nekaj dolžin jih je bilo in visele so naravnost v ogromni kotel med Dufourspitze in Zumsteinom. Ne pomnim, da bi mi bil kmalu kdaj kak prehod tako zoprn kot ta. Z vsakim gibom bi lahko sprožil plast snega, ki leži na plateh, in odjadral z njo vred navzdol. Nobenega oprimka, vsako varovanje iluzorno; kogar koli bi spodneslo, bi potegnil s sabo tudi ostale.
Vihar se še ni razbesnel. Toda čutili smo ga v zraku.
Končno so bile plati žc vendar enkrat za nami. Vsaka kita in mišica v meni je bila še dolgo potem napeta kot struna.
V dolini so vrele megle kot v kotlu. One z vrha so nas že dosegale.
Z očmi merim razdaljo do sedla. Daleč je še. Toda strmina se je nekoliko polegla in teren ni več tako zoprn.
Sedlo.
Ledeni veter in babje pšeno sta se zapodila v nas. Megle so do kraja zagrnile svet — in vihar se je razbesnel.
Sedaj jc bilo treba spet navzgor. Strmina, ki se mi je bila z vrha zdela sorazmerno kratka, je postala dobesedno brezkončna. Vsak korak je bil borba s strmino, z viharjem, z mrazom, ki je grizel pod nohte. Vsak korak navzgor jc bil borba s samim seboj.
Preživljala sem krizo.
Tudi sestop s Zumstcina ni bil igrača. Toda meni je bilo že odleglo. Še malo, pa bomo na ledeniški planji, preko katere so gotovo šc vidne sledi; potem samo še kratek vzpon do koče — nato pa zavetje, vroča peč in čaj.
Sladke sanje v rohnečem vetru, topla iluzija v ledenem mrazu, ki grize v živo!
Ko smo dosegli ledeniško planjo, se mi je zazdelo, kot da smo šele tedaj stopili iz zatišja v vihar. Ono, kar se mi je še prejšnji trenutek zdelo na samem robu znosnosti, je postalo v mojih pojmih naenkrat — zatišje. Kajti to tu je bil pravcati beli pekel.
Vihar jc bobnel čez planjo z nepopisno silo; s seboj je nosil gost, popolnoma vodoraven snežni metež, čigar bodice so bičale po vsem telesu kot v golo: menda bi jih noben oklep ne zadržal.
Hodili smo sklonjeni v dve gube, prižeti na cepin; edino, kar nas je še držalo pokoncu. Hodili smo neskončno počasi.
Vsak je stal v tej borbi popolnoma sam; Kurta, ki je hodil korak pred mano, sem slutila samo še kot siv fantom. Pa še to le takrat, kadar sem za trenutek in za las razprla krčevito prižete veke.
Bogve. ali ima Kurt pred seboj kako sled?
Le kakšno sled, v tem belem peklu?! Tu ni nobenih sledi več, nobene točke, nobenega cilja; tu je samo še vihar, bič, ki opleta po telesu, in neskončno počasna hoja — brez cilja. Sneg, ki je siv in živ kot saharski pesek; čutim ga po vsem telesu, peče me v očeh, bode v pljučih, žge v možganih.
624
Punta Gnifctti (4559 m) z najvišjo oskrbovano planinsko postojanko v Evropi,
Capanno Margherito
Pa vendar, rada bi vedela, zakaj hodi Kurt prav v tej smeri. Zakaj nc krene bolj proti leti? Seveda, bolj proti levi.. .
Toda zakaj bi hodil bolj v levo? Saj vse skupaj nima nobenega smisla. Saj tu ni nobenih sledi več, nobene točke, nobenega cilja; tu je samo še vihar . .. sneg kot saharski pesek . . . bič, ki opleta ...
Ne vem kako dolgo smo hodili, in še danes ne vem, zakaj je hodil Kurt prav v tej smeri.
Pred seboj sem spet enkrat zagledala obrise tovariša in pod nogami sem začutila vzpon; bes elementov kot da se je malce stišal.
Zgrozila sem se ob misli, da je treba spet v strmino. Ne, tega ne zmorem več! Za noben denar!
Pa sem se spomnila, da je koča prav na vrhu Punta Gnifetti in da je mogoče priti vanjo le preko strmine. Za denar res ne, toda . . .
Koča .. . zavetje pred bičem ... čaj . ..
Ampak kje jc napisano, da je prav tole Punta Gnifetti? In če nc najdemo ničesar, ko se pregrizemo do vrha?!
Na srečo v strmino vihar ni več tolkel z vso svojo razbrzdano silo. Kljub vzponu so pljuča lahko zajela nekaj zraka. To mi je vlilo poguma in moči in vere.
625
Dovolj je je bilo za vso strmino. Na njenem vrhu smo našli v led okovan čuden skelet: Capanna Margherita, 4559 metrov.
Drugo jutro je vihar v presledkih še butal ob stene koče; vmes so bili trenutki gluhe tišine.
Umazano sivo nebo se je vesilo globoko doli v dolino. V zavetrju jc ležalo do pol metra svežega snega.
Blesteči greben Lyskamma je utonil v sivini. Naša tura je bila zaključena.
Kako se bomo prebili v dolino čez strahotno razbiti, neznani Grenzgletscher — v megli in s pol metra svežega snega, nam sicer še ni bilo popolnoma jasno. Toda morali smo nemudoma navzdol; ccne v tej najvišji planinski postojanki niso bile za naš žep.
Jernej Roy:
ME.WE.-DJAK
Vladimir ju Levstiku za 70-letnico
Segla sva st i> roke in se zamajala v koreninah —
na Mozirskih planinah in k vragu poslala pisune in krive preroke.
Pa praviš, da si star. Čuj, vih ar na Medvedjaku. Potoikemu divjaku nikar ne laži. Nc bo ti verjel.
Praviš, da si slur in jez: »Nikdar — nisva se vdala.'
Vesel, vesel. zmeraj vesel, nikoli razbit,
Visoko, visoko v nebo in višje
se pneš osameli orel. Globokoi globoko v srce in tišje.
boš snmcat dozorp.l.
večno razklan in 3?:it'raj cel.
veino razburit,
Stisk roke — en samcat vrisk.
Zeleno nebo boš oblekel še ne tako kmalu boš legal prekmalu med prave preroka.
626
Dr. P. M:
OKREŠELJSKI NOCTURNO
cdaj je to že tako daleč. Godilo se je v desetletju po prvi svetovni vojni, napisano pa je sedaj iz zgoščenih spominov, ki so izgubili davna mladostna občutja; in vendar v vsaki tihi minuti vejejo iz ostarelih možgan.
Okrešelj je lep v jutranji zarji, ki najprej ožari ostenje od Grofičke, Ojstrice in Planjave, pa preko celega dne, ko se sonce pase po njegovem dnu in ko ga v visokem poletju natanko ob štirih popoldne zagrnejo sence. Potem se zadnja svetloba prelije v Rinke in Mrzlo goro. Dan polagoma dogoreva v noč.
Okrešelj je lep po dnevu, v bajko pa se spremeni šele ob večerih in ponoči.
Tc je sedaj že tako daleč. In vendar sta se nekoč dan in noč lovila tako kot danes. Nič se skoraj ni spremenilo na strmih stenah in celo dosti ne na poteh. Zaspani hrib, Karnenita zelenica, Pasje, Zabrložno sedlo in Drni — vse je ohranilo svojo višino in širjavo.
Kje je sedaj tisti, ki je nekoč obiskoval prečuden kraj s tako ljubeznijo? Človek, bi dejal, ne odmira samo v smrti; v določenih časovnih presledkih se spremeni, da ni prav nič podoben onemu izpred mnogih let.
Morda mi je oni brat, ali sorodnik; dobro se poznava in mnogo si imava pripovedovati. Kdaj naju je le čas presekal na dvoje?
Takrat je bilo vse to tako neznansko lahko: v breztelesnem naporu preteči na Turško goto v manj kot eni uri, drsati gole podplate po Brinškovem kaminu, Iludem prašku in Rdečem žlebu. Tudi takrat so bila to le za spoznanje bolj zamotana pota, ki jih je hodil vsak turist.
Sedaj tega fanta ni več? Zavriskal je, pomaknil širok klobuk na tilnik in cdšel preko slemenov v dolino . . .
Okoli mene so potem prišli otroci. Komaj so dobro razločevali besede, ko sem jim ob njihovih majhnih telescih in drobnih ušescih želel prikazali pred oči in srcc svoje nekdanje planinske čase. Njim ali sebi? Ali ste kdaj pripovedovali otrokom povesti? Tiste, ki jih pripovedujejo knjige, so pogostoma lepe. Otroci pa želijo, da ob večerih ujameš prav tisti trenutek, prepreden z občutji," ki so se prav takrat ujela v našo hišo in med nas. Takrat pa mora pravljica privreti iz lastnega studenca in ubrana mora biti na razpoloženje prav tistega večera. Takrat še tako lepo napisana beseda ni za rabo ...
Prav za gotovo vem, da ob tihih večerih in nočeh Mrzla gora spregovori. In kako čudno. Dobro čutiš, da po zraku valovijo glasovi in vendar jih z najbolj tenkim sluhom nc ujameš. Šumi in zvoki pa so take vrste, da jih ne slišiš kot besede, marveč kot misli, ki se lepo vežejo v stavke in — pravljice. Prave pravljice pa niso brez čarobnih in vznemirljivih prikazni in celo ne brez duhov
627
Mlad študent se vzpenja iz Matkovcga kota na sleme Mrzle gore. Lunini žarki se love v njegovo temno obleko. Široke temne oči so razgledane v belino skalovja in v temo neosvetljenih senc. Njegove oči so vsesale vase goro; ves je predan svetlobi noči, ki ga vleče k sebi v višave. Vse telo je predano čudoviti luči in ne več strmi in nevarni poti. Noga se za hip zgubi v svetlem prostranstvu in mlado telo omahne v prepad. Široka polica ga zadnji čas prestreže in mu s svojo zeleno trato pripravi mehko posteljo.
(Tudi Plesni ko vega Mihe, ki ga je vzdignil iz zelene krste in ponesel v dolino, sedaj ni več . ..)
Potihnili so za hip glasovi. ..
Tam pod zelenim vrhom je dorastel kot jelka vitek in vedno nasmejan fant. (Sedaj se nikjer več ne pravi pri Golerju, le kup razbitega kamenja kaže na nekdanji dom.) Mlad in vihrav jc rastel v čudoviti prirodi, kot so rastle mlade živali na domačih senožetih, Nekoč v pomladi pa ga je zagledala smrt in zahotelo se ji je mladega fanta. Nekaj ga je pričelo tiščati v prsih, na licih pa mu je pričela zoreti večna rdcčica. Z očetovimi ovcami je prišel na Okrešelj iskat zdravja. Tam pod veliko skalo v pastirski koči sva se srečala. Se danes vidim vsako gubo njegovega obraza. Njegovo pametno visoko čelo in mehka govorica solčavskega narečja mi štrlita iz mračnega spomina. Ob pogovorih z njim sc mi je razgrnila hrapava skorja prečudno zgnetene kmečke duše, ki se sicer sprosti le v pesmi. Francetu pa je bilo dano to tudi v misli in v besedi.
In potem jc prišlo sporočilo o njegovi smrti.
Z maminim šopkom rdečih nageljnov sem od vlaka pešačil in tekel skozi vso dolino proti njegovi krsti. Našel pa sem svežo pokrito gomilo pod šiljasto cerkveno streho v Solčavi.
Leto zatem sem prav tole povest poslušal neštetokrat v zvokih
in šumih iz Mrzle gore . ..
Deset let po drugi svetovni vojni sem s težko sapo zopet na Okrešlju. Moji punčki se vrtita okoli mene. Svetloba bega po konicah vrhov. Brezbrcžen mir jc razlit okoli nas. Nič ne moti naše zaverovanosti v Mrzlo goro.
»Ali slišiš, oče?«
Bil sem ob njih. Na obrazu jima vidim, da v resnici dojemata glasove in jih vezeta v pripovedko. Mali telcsci jima trepečeta v slastnem prisluškovanju.
»Mrzla gora je spregovorila. Za gotovo veva, da so besede; pomagaj jih razvozlati.«
Že je ena ujela misel, druga jo zveže s prvo in pripovedka se
prične.	.
O ponosnem belem konju, ki ni maral belih sten, ne planinskih rož in ne živih voda, ki privro iz nedrij okrešeljskih gorah. Njegov gospodar ga je pripeljal med gore iz širnih ravnin, polnih rumenega žitnega klasja in rdečih makovih cvetov. Domotožje za rodnimi poljanami ga je do kraja strlo. Njegovo hrepenenje je bilo tako vroče, da je noč za nočjo stal v najvišjem grušču in poslušal glasove iz
628
doline. Hudemu trpljenju pa je napravila konec Mrzla gora sama. Nekoč je omahnil v visoki steni in gora ga je vzela k sebi.
Sedaj se ob luninih večerih prikazuje na najvišjih slemenih, od koder str mi v dolino. Tako je velik, da z enim samim pogledom nikoli ne objamcš njegove veličine. Redko kdo ga vidi v vsej njegovi postavi. Včasih pokaže le belo glavo z grozljivo štrlečo grivo in z ušesi, ki strižejo v noč. »Ali slišiš, kako sc plazi po stenah, da mu pod kopiti uhaja skalnati grušč, ki se vali v dolino.« Celo vzdih-Ijaji za žitnimi polji in rdečim makom mu prihajajo iz nepotešenih prsi. »Ali slišiš, oče?«
In jaz? Ne slišim in ne razumem prav nobene besede.
Razločno čutim, kako pada slap na Rinki, slišim, da veter močneje kot sicer nosi šumenje padajoče vode v okrešeljske stene in njihove odmeve. Pravljice so sc pa izgubile.
Bil sem žalosten ob zavesti, da mi je mladost odbrzela za deveto goro.
Mrzlo goro pa slišijo in razumejo v resnici samo mladi ljudje.
A. K.:
NOČ NA LEDENIKU
ilo je pred vojno.
Dclga in naporna je pot iz Courmayeurja do Capanne Torino v višini 3323 m. Dva tisoč dve sto metrov znaša višinska razlika, in to že pove vse. Torej nič čudnega, da so nas težki nahrbtniki, še bolj pa poletna vročina precej izmučili.
Ležali in dremali smo pred kočo, na najlepši razgledni točki vseh Alp. Mirno jc ležala v toploti zelena dolina globoko pod narni in samo malo je bilo treba odpreti oči, pa smo lahko gledali edinstven, veličasten prizor: Peuterev, najdaljši, najvišji, a tudi najnevarnejši ledeni greben v Evropi. Sega do najvišje točke naše celine, do kraja Mont Bianca. Ker smo bili namenjen: drugi dan na ponosni Dent du Geant, smo hoteli že ob pol osmih na skupno ležišče nabirat prepotrebnih novih moči.
Prav ko sme- pospravili nahrbtnike in voščili ostalim, ki so se še ob tem času sončili, lahko noč, smo zagledali nad nami na Col du Gčant dva alpinista, ki sla stopala po ledeniku in nato po skalnati stezi niže proti koči. Ne bi siccr pritegnila naš« pozornosti, toda način hoje teh alpinistov ni bil običajen. Medtem ko je prvi, nc meneč se za privezanega tovariša ali vrv, hodil kakor pijan, je hotel drugi vedno znova počivati, toda napeta vrv ga je vlekla naprej. Jasno je bilo, da tu ni bilo nekaj v redu. Pet minut kasneje smo bili že skupaj. Oskrbnik koče, ki jih je že od daleč spoznal, nam jc pojasnil, da sta bila to onadva, katera jc njegov brat-vodnik isti dan dopoldne vodil čez ogromni ledenik Mer de Glace na Aiguille du Requin. Seveda jc bilo prvo njegovo vprašanje, kje je brat. Oba sta
629
bila tako izmučena, tako izčrpana, da je razburjeni oskrbnik le polagoma izvedel žalostno resnico: brat, prvi na vrvi, je padci pri skoku čez ledeno razpoko, 30 m globoko. Z naporom in v skrajni nevarnosti sta skušala z rokami zadržati vrv, toda grozni sunek jo je presekal na dvoje. Starejši alpinist iz Rima je pokazal pri tem dlani svojih rok, ki so bile do kosti prežgane. Mlajši alpinist sploh ni mogel govoriti. Kakor v transu nas je gledal, ko nam je njegov tovariš pripovedoval, kako so klicali na pomoč in kako so končno prispeli iz koče Requin vodniki in turisti. Spustili so previdno nekega vodnika iz Zermatta v razpoko. Ta je javil, da ponesrečenec živi, da je hudo ranjen in da prosi, naj bo v domači zemlji v Cour-mayeuru pokopan. Naposled nam je še pripovedoval, kako so ga vlekli iz razpoke. Tam sedaj leži — mrtev. In da ga bodo naslednji dan odnesli v Chamonix, kajti umrl je v Franciji.
Oskrbnik je vedel dovolj. Skiciral si je mesto nesreče po približni izjavi alpinista. Od tega mesta sta potrebovala po mehkem snegu na ledeniku tri ure semkaj do koče.
Hitro je organiziral oskrbnik nočno odpravo. Bilo je treba prehiteti francosko odpravo, ki jc bila med tem že v Chamonixu obveščena. Na noben način ni hotel dopustiti, da bi brata pokopali tam za mejo, kajti bratova zadnja želja mu je bila sveta in nič ni pomagalo, da ga je žena jokaje prosila, naj ta nevarni nočni pohod opusti.
Takrat je bilo v koči premalo vodnikov in nosačev, zato sva se javila iz naše družbe dva za pomoč. Rade volje sva se pridružila. Medtem ko sva se oblekla in še na hitro nekaj povečerjala, je odprava z vsem potrebnim materialom že odšla. Bilo jih je devet, večinoma vodniki in nosači iz Courmayeura. S tovarišem sva zadnja zapustila kočo. Oskrbnica je še vpila za nama, naj dobro paziva na njenega moža, kar sva razburjeni ženi obljubila. Neki graničar nas je spremljal do francoske meje na sedlo Geant ter nama obljubil, da bo od polnoči naprej čakal na tem mestu na naš povratek. Sel bi bil sicer z nama, toda v uniformi ni smel prekoračiti meje.
Potem sva bila sama na tujem ledeniku. V mraku sva še zagledala niže na ledeniku med razpokami dolgo kolono — našo odpravo. Tu gori šc ni bilo razpok in zato nama je bila dana možnost, da sva hitela ali pa drčala brezbrižno po snežni strmini bliskoma navzdol.
Na ogromnem masivu Moni Blancu je polagoma ugasnila dnevna luč. Mont Maudit in Aiguille du Midi ni bilo več mogoče razločiti, tako temna je postala noč. Imela sva siccr električne svetilke, toda oskrbnik je izrecno prosil vsakega pred odhodom, naj nc uporablja luči, sicer bi nas Francozi lahko opazovali iz koče Requin. In to bi lahko postalo usodno za odpravo, kajti početje jc bilo proti predpisom oblasti.
Kmalu sva bila nekaj sto metrov niže. Previdno sva sondirala s cepinom teren med ledenimi stolpi ter iskala prehode čez temne razpoke. Nejasni obrisi ogromnih serakov so nama dali misliti. Iz
630
globokih razpok sva slišala kakor iz daljave šumenje ledeniških slapov. Dobro nama jc bilo znano, da je prav ta ledenik eden najbolj nevarnih v Alpah. Podnevi bi bila zadeva bolj preprosta, ponoči z lučjo mogoče za silo — toda tako? Mrzel veter je pihal iz doline Chamonix. Zrak, ki sva ga dihala, je bil mrzel. Vse, kar so prijele roke, jc bilo ledeno. Nisva bila povsem gotova, če je najina smer pravilna, in že sva ugibala, če ne bi bilo bolje tu nekje počakati na povratek naših. Toda dana beseda naju je vezala, morala sva naprej.
Edino kar sva vide'la, so bile zvezde. Nekje nad nama so ropotali seraki v globino in večkratni odmev jc bil edini, ki je motil .ledeno tišino. Nisem videl tovariša. Edino po napetosti vrvi sem doznal kretnje in nervozno sem pazil na vsak njegov gib. Polagoma sem spoznal, da sva zašla v pravi ledeni labirint. Toda prav tu se jc moral ponesrečiti vodnik. In res: ko sem sekal večjo stopinjo, so slišali to vodniki, ki so stali čisto blizu nekje v temi.
»Halo! Jugoslavi!« — »Halo! Tu smo!«
Žc smo bi'li skupaj. Nedaleč nad nami smo videli luči: koča Requin. Slišali smo celo glasove — torej dvojna previdnost! Tu pa tam je le bilo treba previdno posvetiti. Videli smo nejasno ponesrečenca, ki so ga medtem že zavili v odeje ter privezali na smuči. Bil je videti kakor mumija. Brat, vodja te žalostne odprave, je zvezal med nas osem vrvi. Določil je vsakomur funkcijo pri transportu. Dobro smo pazili vsi na njegove besede, kajti vedeli smo, da nas čaka nevarna pot. Jaz sem bil dodeljen za začetek kot prvi. Privezan na dolgi, dvojni vrvi, sem moral večinoma v temi iskati pol. ter najti prehode čez razpoke. Obenem sem moral tudi krepko pomagati vleči, kajti kar kmalu se je izkazalo, da nas je bilo za tak nočni transport na tako nevarnih tleh desti premalo.
Edini naš zaveznik je bil mraz. Ta jc skrbel za lo, da so bili snežni mostovi čez razpoke kolikor toliko varni.
Nikdar nc bom pozabil tc nočne poti po Mer de Glaceu na Col du Geant. Neštetokrat so se vrvi pri varovanju zapletle. Nekajkrat nam je zdrknilo truplo v razpoke in vedno znova je motal brat v temi pritrditi vrvi ali odeje. Ledeno mrzle vrvi smo vlekli skozi trde, premražene rokavice. Naši nervozi smo dali duška kar v štirih jezikih, toda pomagalo ni to prav nič. Pozneje me je zamenjal tovariš in jaz sem prišel tako v sreidnjo skupine-. Italijanski nosač poleg mene je bil že popolnoma izčrpan. Nič čudnega — saj je isti dan prekoračil Mont Blanc ter imel tako sedemnajstumo turo za seboj.
Težko smo dihali mrzli zrak. Vsakih pet minut, smo počivali, to se pravi, vrgli smo se takoj na led. Pozneje, ko smo že bili više in iz glavne mreže razpok bolj na varnem, je še kar šlo. Posebno, ker smo tu zopet pošteno svetili in ker smo imeli opraviti samo še s snegom.
Na državni meji nas ni več čakal graničar. Pač pa nam jc prišel čez Glacier du Geant nasproti neki angleški zdravnik sam, ki je brž pregledal poncsrcčcnca. Izkoristili smo priložnost ter se vrgli zopet
631
na led. Potili smo se močno, a kar kmalu nas je tresel mraz. Kakor prilepljena jc primrznila naša obleka na led in zdelo se nam je, da nosimo oklepe.
Naposled smo le dospeli do ravni na sedlu Geant. Danilo se je žc, ko smo zagledali globoko pod nami lučke Courmayeura. Mislil sem nehote na ponesrečenčevo ženo in na njegove otroke. Ta je spala tam doli nekje zadnjo mirno noč pred grozno novico, da je ovdovela.
Pred kočo nas jc čakala oskrbnica. Nihče ni spregovoril besede, ko smo svaka spravili v jedilnico. Vsi smo bili tako izmučeni, da se ni nobeden dotaknil pripravljenih jestvin. Nikoli ne bom pozabil, kako so vsi ti gorski vodniki in nosači nemo zrli na mrtvega. Na onega, ld je prehodil malone vse variante Mont Bianca, ki je stal več ko osemsdcsetkrat na tem ponosnem vrhu, ki se je udeležil himalajske odprave in ki je stal na Ruwenzoriju.
Na skupnem ležišču so nam kasneje tovariši slekli zmrzle ovojke in kvedrovcc, preden smo se zgrudili na trdo ležišče.
Ko smo dva dni kasneje korakali skozi Plan Pensier. namenjeni na Grandes Jorasses, smo slišali zvonove iz Courmayeura. Pokopali so vodnika. Za trenutek smo obstali in sc odkrili. Potem so nas zvabile večno lepe, večno nevarne gore.
Berti Rejec:
NESREČA ZORKA JELINČIČA V ŠKRBINI ZADNJE ŠPRANJE*
uristična sezona v poletju 1928 je bila zadnja pod fašističnim režimom, ko so Slovenci pod Italijo še lahko delali, seveda z vso opreznostjo, skupinske izlete v dolino Trente in v Zapadnih Julijcih, ne da bi italijanske policijske oblasti pobrale vse planince in jih odgnale v zapore. Vsa slovenska skupnost ob Soči in na Krasu je bila takrat zelo vznemirjena, ker so fašistične oblasti razpuščalc šc zadnja prosvetna društva, ukinjale preostale slovenske časopise in stregle po življenju zadnjim ostankom samostojnega slovenskega planinstva pod Italijo.
Zorko Jelinčič, takratni organizator slovenskih planinccv pod Italijo in sam zelo aktiven alpinist nc samo med Slovenci v Posočju, temveč tudi splošno v slovenskem merilu, je hotel, kot v neki preroški slutnji, izkoristiti še zadnje ozke špranje svobode gibanja po zapadnih slovenskih gorah in je zato zbral okoli sebe nekoliko prijateljev planinskega sveta, da bi obiskali glavne vrhove Zapadnih Julijcev v Kanalski dolini. Iz Gorice je skrivaj odšel 23. julija 1928 s kolesom do Bovca, kjer se je sestal z visokošolcem Slavkom Ma-šero iz Kobarida in Marijo ter Ivanko Rejec iz Tolmina. Najeli so
* Članek je bil napisan za posoško številko PV 1956, XI.
632
v Bovcu avtomobil do Rablja, da nc bi vzbudili pozornost karabi-njerjev. V Rabelj so prispeli v ponedeljek popoldne dne 23. julija in takoj odrinili skozi Jezersko dolino do nekdanje Findeneggove koče, ki so jo Italijani preimenovali v Rifuggio Corsi. Kot navadno v julijskih dnevih se je tudi to popoldne sprožila silovita nevihta, ki se je pa ponoči unesla in sc jc nebo ubrisalo. V zgodnjem jutru so odrinili na vrh Viša, kamor so že prispeli ob 6. uri zjutraj. Ni jim preostalo mnogo časa, da bi občudovali prelep razgled z vrha, ker so imeli v načrtu še vzpon na mogočni Špik nad Policami (Montaž). Zaradi tega so hitro sestopali po razpadajoči vojaški stezi iz prve svetovne vojne na Skrbino Zadnje Špranje, ki je splošno znana pod čisto samovoljnim turističnim imenom Mosesschartc, ker je podobna ena izmed gorskih glav ob špranji bradati moški glavi (Mojzesovi glavi). Ura je šla že na enajsto in se jim je silno mudilo, da bi čimprej sestopili v dolino Zajzere.
Na severni strani pada v Zajzero strmo, 600 m dolgo snežišče. Prvi metri .snežišča so bili še kolikor toliko položni, in v umazanih snežnih gubah so opazili neke sledove, ki so držali v dolino. Ti sledovi so jih zapeljali z dolge, toda varne steze, ki se vije preko polic in kaminov v smeri proti Poliškemu Špiku. Nekaj dni poprej je zadela na Višu kap nekega videmskega odvetnika in so ga morali kar po vrveh spustiti po najkrajši poti preko strmega snežišča v dolino. Cas je hitro tekel in nadaljnja pot do Poliškega Špika je bila še zelo dolga, pa so zato Jelinčič in njegova družba brez pomisleka udarili za varljivimi sledovi na snežišču. po prvih korakih se je položno snežišče prevesilo v hudo strmino. Jelinčičeva družba je razpolagala z dvema cepinoma in dvema hribovskima palicama, toda brez vrvi za varovanje. Zato so sklenili, da se spuščajo dva po dva na daljavo petih metrov. Za varovanje naj bi služil le cepin. Spočetka so vsekali nekaj stopinj v snežišče, pozneje pa so to opustili, ker se jim je mudilo. Ta pogrešek so težko plačali. Podrsavanje na pivih pet metrov daljave se je obneslo le enkrat, ker je že pri drugem poizkusu Ivanko Rcjcc spodneslo. Niže stoječi Jelinčič je hotel mimo drsečo Ivanko zaustaviti ter jc stegnil roko, da zagrabi za njen nahrbtnik in jo tako zaustavi. Toda prijel je le frfotajočo jopico, sunek mu je vzel ravnotežje in žc jc drsel z veliko naglico skupaj z Tvanko po strmi snežini v globino.
V rokah je držal cepin in ga hotel zasaditi v sneg. Z močnim sunkom je sicer zapičil cepin v sneg, toda roka, mokra od snega, jc spodrsnila na gladkem ccpinovem držaju. Cepin je ostal zasajen v sneg, Jelinčiča je ta poizkus zavrtinčil tako, da je drsel skupaj z Ivanko proti skalovju. Letna toplina jc vplivala na snežišče, da se je okoli skal na snežišču sneg hitreje topil. Oba sta na srečo zletela preko prve, nekoliko metrov široke vdolbine na njen spodnji rob, kar je nekoliko zavrlo njun zalet, tako da sta takoj nato priletela v naslednjo luknjo z manjšo silo in tudi tam obstala. Jelinčič jc priletel v približno 5 m globoko vdolbino ob skali na noge in si pri tem zlomil četrto in peto vretence hrbtenice ter troje reber, Ivanka pa
633
je padla s celega in si zlomila le nekaj reber. Jelinčič je poskušal vstati, toda noge ga niso več držale in je obležal v votlini. Ni ga stri obup. Takoj je zavriskal, da bi dal znamenje gornji dvojici, ki je ostala .še visoko gori na snežišču, da je še živ. Slavko Mašera in Mici Rejec sta nato z vso previdnostjo in z vsekavanjem stopinj počasi prilezla do ponesrečenca. Tu so izravnali prostor, razprostrli vso razpoložljivo obleko in nanjo položili Jelinčiča. Slavko Mašera se je koj nato odpravil v dolino iskat pomoči za prenos Jelinčiča. Vedel je, da se mudi na letnem dmoru v Ovčji vasi znani planinec in planinski pisatelj dr. Julij Kugy. Ta je hitro organiziral reševalno odpravo iz treh gorskih vodnikov in nekaterih vojakov italijanske »Brigate Re«. Do enajste ure zvečer so prišli reševalci do vznožja snežišča in z vriskanjem obvestili ponesrečenca na snežišču, da se jim bliža pomoč. Medtem se je spet spustila huda nevihta z nalivi in grmenjem. Sestri Rejec sta v snežniški luknji zvlekli pod snežni spodmol Jelinčiča, da ga ne bi nevihta premočila. Vodni curek je curljal preko ponesrečenca kar na snežno strmino. Zgodaj zjutraj so vodniki in eden izmed vojakov izsekali pot do ponesrečenca. Ostali vojaki so čakali ob vznožju, ker jih poveljujoči poročnik, nevajene strmin, ni hotel pustiti v snežni kamin. Vodniki so zavili Jelinčiča v odejo in ga počasi, navezanega na vrvi, spuščali v dolino. Kakor hitro so spravili ponesrečenca na nekoliko položnejši teren, so ga vojaki izmenjaje hitro odnesli do Ovčje vasi, kjer je Jelinčič prenočil v hotelu »Zajzera«. Domov v Gorico z vlakom so Jelinčiča prenesli in pripeljali njegovi spremljevalci na ponesrečeni turi.
Jelinčič se je nato še dolge mesece zdravil doma, ležeč nepremično na postelji. Medtem je fašistična policija odkrila ilegalno mladinsko organizacijo »TIGER« in vtaknila v sodno preiskavo tudi Jelinčiča kot enega izmed glavnih organizatorjev. Policijski agenti so neprestano stražili Jelinčičevo stanovanje v Gorici in ga kasneje le na pol ozdravljenega odpeljali v tržaške zapore. Po 18 mesecih preiskovalnega zapora je bil Jelinčič v začetku decembra 1931 obsojen na dvajset let ječe. Z obsodbo Jelinčiča jc bil zadan zadnji udarec slovenskemu samostojnemu planinskemu udejstvovanju pod Italijo. Planinskih koč, podzemeljskih jam. kot n. pr. Dimnica pri Slivju v Istri in drugih planinskih naprav so se Italijani že polastili kmalu v prvih letih, ko so prišli v slovenske kraje. Z obsodbo Jelinčiča so prenehali še slovenski samostojni planinski izleti. Do druge svetovne vojne so hodili posamezni Slovenci v gore le v družbi članov italijanskih planinskih klubov ali pa alpinskih častnikov. Na vrhove ob bivši italijansko-jugoslovanski meji, od Triglava do Snežnika, se ni iipal nihče, če ni imel posebnega dovoljenja italijanske kvesture. Pa tudi na druge vrhove bolj v notranjosti dežele sc je le redko kdo upal, ker so povsod na Nanosu, na cerkljanskih in idrijskih hribih in drugod gradili Musolinijevo obrambno črto. Narodnoosvobodilni boj je pometel z vsemi italijanskimi utrdbami in kavernami, osvoboditev leta 1945 je pa počistila še z italijanskim zakonom o javni varnosti, ki je onemogočal obisk obmejnih planin.
634
Boris Režek :
TIŠINA NAD BISTRICO
V letu 1820.
V dnu doline pod gorskimi pobočji se svetlika deroča voda. Med kamenjem si dolbe pot čez prodove in se s tihim šumenjem utaplja med bregovi. Visoki valovi pljuskajo po skalnih tesneh in bučanje slapa v Predoslju brni nad dolino.
Ko utihne veter v macesnih na Mešeniku, zažuboiijo curki. Neprestano se menjavajo glasovi vode in veLrov na jasah v Bistrici. S strugami je razrita ravan in v grobljah šumi ponikla voda.
Večno je mrmranje te gorske zemlje; tiho plovejo sence oblakov nad dolino ali rohnijo viharji čez robove.
Iz dna se pno strmi ronki do slemen pred vrhovi. Ko se dviga sonce po svodu in se ugreza na svoji poli nad grebene Mokrice, so njihovi zobčasti obrisi zarisani po stenah v Koncu in nad senco plamti zarja med lisami skal in snega v gorskih nedrih.
Nad plazom Krvavca se nizajo skladi po pragih v strmini. Med žlebovi in poljanami rušja raslo maccsni pred platmi v dnu prepadov. Po pečini so črne proge, kjer se poceja voda s snežišč pod samo glavo gore. V svetlobi raste njen obris nad zgoščujočim se valovanjem senc v krnici in strmi v sinje nebo obzorja; umaknjena je v tišino višin.
S potjo po dolini se spreminja obraz pokrajine, ki si nadeva s soncem, meglami in s shrlimi zarjami juter zmeraj drugačno podojo.
Ob strugi Prosoka nad Bistrico izginja svet Kompotele in Jermanovega turna za vrhovi smrek; tam leže goste sence in tiho curlja potok v žlamboru med skalami.
Vlažen hlad veje po tesneh in gozd šumi. Med zibajočimi se vejami ožinja sonce tla iz črne prsti strohnelega drevja in properelih skal. V somraku gozda se vije pot ob razdrapanem koritu neurnih voda na planoto Konca, položeno pod vrhove v zatrep njihovih plazov in svetlih sten nad zelenimi vznožji planih vesin.
Z grebeni se veže gorska raida v mogočen lok od prvih štrlin v slemenu Kale v lovte Kalške gore, v zajedo Sedla in rohove Dolge stene, po Podih v Dolgi hrbet, Skuto in Rinko, melišča Zmavčarjev v gladke plati Turške gore, v škrbino Kotličev in v grmado Brane. Grebenje čeri in stolpov prehaja v gozd na Jermanici. Z njim je obkroženo dno posek v sončnih pobočjih za Sivnico. Tu nastajajo rovti in pokrajina se razmika pod sama vznožja sten in zelenic v njih, goli ronki se prislanjajo med plazove, zmerom globlje drsi sneg v odjugah po grapi Bobnarja; mel zasipa ravan v dnu.
Cez steno se vlečejo rdeči usadi, kjer se luščijo plasti skal in udirajo plazovi. Neprestano se spreminja gora v svojih črtah. Cas dolbe vanjo globoke brazde, za ljudi pod njo pa je nespremenljiv njen obraz, ko se po viharjih iznad valovanja megel spet vzpne k solncu nakrhani greben Kaplana.
Po tesnih dolinah držijo pota v strmine; zelena ravan se odmika v globeli, ko zaveje veter z robov in se razprostre rajda špikov v višavi.
Ljudem iz Bistrice se je vabeče ponujala gorska rajda, ko je plug zarezal prve brazde po novini na požganem gozdu. V plitvi prsti je zadevala ral ob kamenje; človek je v muki posta!, otrl si je znoj s čela in se je ozrl po gorah. Ni mu bilo usojeno ostati na njivah, kjer je sahnela setev med kamenjem, ko je zraslemu bilju jemala solnce senca vrhov. Polje je ostalo v pušči in prerasla ga je gorska trava.
Zmerom više v gore so držala pota. Utrte steze so kazale v kraje z najboljšo pašo in tam si je postavil stan. Ko je naraščala čreda, jo je zagnal po vseh robovih Živali so se prepasle za zelmi v zadnje lašte pod vrhovi; ko je pastir prihajal za njimi, se mu je odkrival širen gorski svet. Zašle živali so ga vodile v mračna debra v dnu kamenitih tal, po policah nad prepadi in v globoke zijalke, kjer so se zatekale v viharjih in neurjih.
Gore so se razodele človeku in dal jim je imena kakor živalim svoje črede. Njihova znana obličja so ga tešila, kadar jih je ugledal na svojem potu
635
za sledmi in so tuje vstajale pred njimi nove podobe sveta. Kazala so mu pot čez razmaknjene globeli krnic po meleh in goščavah do samotnega stana pod zadnjimi jeziki zelenja v plazovih.
V	dolini so si ljudje že davnaj podelili sleherno prgišče plodne zemlje; ostala je le skalna pušča vrhov za odvečni rod, za one, ki so podlegli v boju z množico in s postavami in se zatekli v njeno zavetje.
Zmerom znova so prihajali. Ognili so se Jermanovemu domu na trati ob Izviru na skrivno stezo v debri Sedelška. Tam so se zbirali ob ognju in se spet tiho porazgubljali v strah vsem tistim, ki so poprej jemali od njih vse do golega življenja.
To med gore vrinjeno dolino je našel Jerman. Dolga leta je krčil gozd in trgal zemljo iz objema plazov; dokamor v robove so se pasle njegove ovce, to je štel za svoje. Pohlepne roke pa so segle po silnem bogastvu. V ßozd so se zajedle sekire in debla so padala. Bistrica je nosila les po svojih tesneh in ga plavila v ravnino. Solnce je žgalo po golih posekah. Tedaj je vstal Rjavi Martin. V tihi noči je udarila pest na vrata njegovega doma v Bistrici. Na pragu je stal plaščar Vertuzz. Martin je sprejel poznega gosta in sklenila sta zavezo 7. grozotnim obredom, ko so se spajale kaplje njune krvi v rdečem svitu pridušenega ognja in so po stenah plapolale sence kot podobe duhov-v ti polnočni uri.
Jerman je bil ob vse. Močnejši so si prisvajali njegovo zemljo. Po drčah so grmeli hlodi in ob vodi je pela žaga. Vedno više v bregove se je stezalo goličavje.
Drvarji so zamahovali s sekirami, grmade lesa so rasle.
V	dolino se je zasejalo življenje. Kriki in udarci sekir so odmevali pod Mokrico. Furlani in Tolminci so prihajali za delom iz svojih daljnih krajev. Postavili so si bajte ob robu gozda in kope so zažarele.
Kupci so sc ustavljali pri Jermanu in ni jim bilo mar, če so jemali od njegovega. Za njimi je stala gosposka z ječami in krvavo rihto, Jerman pa je bil sam. V hiše kamniških meščanov sc jc stekalo bogastvo in oblast ga jim je varovala z biriči.
Med drvarji so bili plaščarji in skrivači, potajili so se med tujci in se udinjali kupcem. Gonjeni od biričev so se zatekali v gozdove in nihče ni mogel do njih. Z roba v rob so raznesli odmevi dogovorjena znamenja, skrivači so popustili sekire in segli po puškah.
Težko so rili z žvenketajočim orožjem obloženi možje po strminah. Tu pa tam je jeknil strel in kdo od njih se je zvrnil po tleh. Izza skal so bile vanje namerjene cevi. Splašeni so bežali in padali, za njimi pa je donel posmeh. Toda zmeraj več jih je prihajalo. Oblast je terjala krvni davek, treba ji je bilo ljudi, da so poginjali v vojskah. Uklepali so skrivače in jih gonili s seboj. Drvarji so prislanjali cevi pušk ob podrta debla, iz njih so iskrili ognjeni jeziki, vonj smodnika se je vlekel čez poseke in mnogi so legli v grob med kamenjem.
Na Jermanovih krčevinah so se naselili priganjači in zvedel je, na čigavem si je postavil dom. Terjali so najemščino od njega in mu odganjali ovce, ko se je upiral. Oblastni lovci so prihajali po stezah do planin in si lastili divjad.
Jermanu je ostalo le golo življenje, sekira in cepin; tlačanil naj bi kakor drugi za borno dnino,
Rojem biričev in priganjačev nakljub je v Beli gospodaril Vertuzz. V globini nepredirnega gozda ie bilo njegovo zavetišče. Mogočne skalne klade še obdajajo votlino, kjer je ždcl ob svojem ognju. Po skrivnih neutrtih stezah so prihajali k njemu njegovi. Toda starec je le poslušal in odmajeval z glavo.
V	skrivališčih je rasel srd. Biriči so jih pobijali in uklepali; zalezovani kakor zveri so se morali boriti z njihovimi množicami. Z zasedami ob studencih in na stezah, po katerih so prihajali med ljudi po sol in smodnik, so jih zmagovali. Kdor si je v obrambi naprtil na vest življenje enega od njih, tega kri je prelila gosposka drugim v opumbo.
Jernej Slatnar je pred svojo smrtjo še pogledal po ljudeh, ko so cevi pušk že merile vanj, in njegove oči so se srečale z Jermanovimi.
636
Martin Jerman se je zarotil zanj. Se isti dan je bilo vrezano v deblo bukve staro rokovnjaško znamenje in drvarji so našli v vrata svojih bajt zasajene zelene vejice negnoja. Prišepetavali so si novico in odmerjeni udarci sekir so jo raznesli Iz kraja v kraj. Vrh Mešenika je ponoči zagorel ogenj. Videli so ga oni pod Kompotelo in v Kalcah. Znamenje je bilo dano.
Vertuzz je zaslišal korake na plazu pod svojim skrivališčem, kamenje se je trkljalo čez mel. Spustil je petelina na puški; prihajač je bil prijatelj.
Na Mešeniku je gorel ogenj in Vertuzz se je nemo ozrl v migotajočo lučico sredi senc in teme. Pred njim je stal v plašč ogrnjen Rok Plaznik. Cez lice mu je segala proga strjene krvi iz zahrbtne rane.
»Kdo je dal znamenje?« ga je vprašal Vertuzz. »Ogenj kliče, težka bo peza prelite krvi.« Tedaj je spregovoril Plaznik:
»Vodja si in zaveza je sklenjena. Slatnar nas kliče, Balant, Bodlaj in sam glavar Nande. Naj zadobe pokoj v grobovih. Kjuvi Martin se je na Krivi bukvi zapisal med nas.« Vertuzz je izdrl nož in položil tri prsle na ostrino.
»Rjavi Martin.« — Sikaje so se oglašale besede rokovnjaške zarotitvc: »Živa kri, mrtva ostrina.« Jeklo je blisnilo v soju ognja in nož se je pošev zapičil v prstena tla. Starce je segel po njem s krajem svojega plašča in ga potisnil v zemljo. Čezenj je razgrcbcl žerjavico in ko se je spet vzdignil plamen nad njo. je nadaljeval: »Z rdečim si zaznamovan, z ognjem zavarovan.«
Zastrmel se je v plamen. Odsev ognja je poplesaval po njegovem obrazu. Plaznik je čakal. Z negibnega starčevega obraza ni mogel razbrati misli in sililo se mu je spoznanje, da Vertuzz okleva, ko se je oglasil.
»Ko bo mesce nad Prcklanim macesnom, se vzdignemo.«
Črna vojska je udrla v dolino. Počasi so prodirali biriei v gozdove, preiskovali slednjo grapo in se pomikali ko gomazeče trope mravelj po posekah. Sekire drvarjev so počivale, roke so se trdno oklepale njihovih ratišč. Zmeraj više je prihajala pisana množica. Nobena puška se ni oglasila in možje so postajali trudni. Poseke in ltopišča so bila zapuščena. Ko je padel mrak, so se plašno zgrnili v tropo in groza se jih jc lotevala ob glasovih noči.
Rjavi Martin je vodil svoje po strugi Bistrice. Voda je glušila njihove korake in varno so prišli v dolino. V hlevih so odvezali konje, zadet je tu pa tam omahnil kmet, ki se je upiral, in kopita so zatopotala po trdi cesti. Črni plašči so vihrali za nočnimi jezdeci, ko so zadrveli v tiho, speče mesto.
Prepozno so se vzdramljali ljudje v hišah. Ze se je sprehajal rdeči petelin po njihovih strehah, prasketaje so se sesedata ostrešja in zmerom znova so pritikali plaščarji bakle k plamenom in požigali.
Spet so zatopotala kopita in za sijem požara so se izgubili jezdeci v temi. Z jutranjo zarjo so se povzpeli iz mračne doline Črne čez prelaz na Raku v sončna pobočja, v novo življenje onkraj gora.
Odtlej je v Bistrici mir. Le tožeči glasovi se oglašajo v r.očeh med šumenjem vode na grobovih na jasi ob Izviru. Tam počivajo možje iz nekdanjih dni. Čas je pregrnil preteklost f pozabo, v njem so se zvrstili rodovi; ostala pa je zemlja in njena prvinska moč, njen odsev je v ljudeh iz te doline. Kri Martina .Jermana ni usahnila, še je živa v rodovih Slatnarjev, Bodlajev, Ba-lantov in Plaznikov; spomin na krivico je živ.
Bistrica se vije med mračnimi rebri, njeno žuborenje sega po njih v višave; spaja se z vetrom nad gorami in tiha so v njem obličja vrhov, ki obkrožajo globel 7. zeleno jaso v njenem dnu.
NEKAJ KRONIKE PD CERKNO
Planinsko društvo Cerkno se lahko šteje med najstarejša planinska društva na Primorskem, saj je bila podružnica SPD Cerkno ustanovljena komaj 11 let po SPD v Ljubljani. Pred njo so obstajale na Primorskem samo Soška podružnica SPD v Tolminu ter podružnici v Ajdovščini in v Idriji. Zanimanje za planinstvo med Cerkljani pa je seveda starejšega datuma. O tem nam priča dejstvo, da je bilo v Cerknem že pred ustanovitvijo podružnice SPD 11 planincev, ki so bili včlanjeni pri Soški podružnici SPD v Tolminu. Da se
637
Otvoritev koče na Poreznu 1. 1U07
jc ustanovitev podružnice SPD v Cerknem pripravljala že več let poprej, je razvidno iz dopisa v goriškem listu Soči z dne 10. avguste 1901, ki pravi: »Četudi imenujejo nas Cerkljane zaspance, vendar v soboto, .1. avgusta zvečer nismo bili. Napravili smo izlet na Porezen. Tako različne in številne družbe Porezen gotovo še ni videl. Do 50 izletnikov se je zbralo dobro uro pred sončnim vzhodom na vrhu Porezna.« V zadnjem odstavku pravi: »Ako b? se Cerkljani kakor tudi Podbrčani in oni iz Soške doline s SPD vred nekoliko potrudili, bi lahko kmalu in z majhnimi stroški Imeli kočo na Poreznu itd.« Ccrkljani res niso spali. Tri leta kasneje, ko jim je C. kr. namestništvo v Trstu odobrilo društvena pravila, je bil 28. februarja 1904 ustanovni občni zbor podružnicc SPD Cerkno. Na ustanovnem občnem zboru je bil izvoljen upravni odbor, ki je štel štiri člane. Ti so bili: Josip Rskovšček, načelnik, Vaclav Tit-šar, namestnik načelnika, Gabrijel Revk, tajnik in Tvan Drašček. blagajnik.
Na ustanovnem občnem zboru se je tudi razpravljalo o področju podružnice, ki naj bi obsegalo Cerkljansko s Poreznom in Blegošem ter Baško dolino s Črno prstjo in sosednimi vrhovi. Podbrčani so prvotno nameravali ustanoviti lastno podružnico za Baško dolino. Ker pa bi ta imela skoraj isto področje kot cerkljanska podružnica, so to misel opustili in planinci iz Baške doline so se včlanili pri podružnici SPD Cerkno. V ustanovnem letu je podružnica SPD Cerkno imela 57 članov. "
Člani podružnice so se takoj lotili markiranja poti, in sicer iz Cerkna na Porezen čez Poče in I .abinje, iz Cerkna na B!egaš, iz Cerkna v Hudajužno ter iz Hudajužne čez Stržišče na Črno prst. Popravili so tudi stezo na Vrhu-ljice in namestili 9 kažipotnih tablic. Koj v začetku so se tudi že zanimali za raziskovanje podzemeljskih jam. Trije člani so bili določeni, da raziščejo jamo v Ravnah. V ta namen so kupili dva cepina in vrv.
G. in 7. maja 1905 je podružnica priredila prvi skupinski izlet čez Davčo v Podbrdo in skozi predor v Bohinjsko Bistrico, od koder so se čez Hudajužno vrnili domov.
Na tretjem občnem zboru 7. januarja 1906 se je prvič razpravljalo o gradnji koče na Pbreznu.
638
Današnja koča na Poreznu
Ob koncu leta 1900 je podružnica imela 85 članov. Med letom je bilo več skupinskih izletov, med drugimi tudi k otvoritvi planinske koče na Črni prsti. Sploh je bila v tem letu dejavnost podružnice vsestranska in morda največja v vseh letih njenega ohstoja, saj se je uresničila njena največja želja — začela se je graditi koča na Poreznu. Za gradnjo koče je bila Planinska zadruga v Sorici brezplačno prepustila 120 m* zemljišča na vrhu Torezna. Zidarska dela so se začela v avgustu 1900. Ker je bilo vreme ugodno, je bila koča že dozidana in za silo pokrita Stroški so do tedaj znašali 2225 K. Za dokončno zgrad-njo je manjkalo še 8C0 K. Trgovska zbornica v Gorici je prispevala 100 K.
V tem letu je podružnica markirala še naslednje poti: Podbrdo—Porezen, Podbrdo—Črna prst, Nemški Rut—iRodiea, Podmelec—Rodica ter obnovila že obstoječe markacije.
Koča na Poreznu je bila otvorjena 11. avgusta 1907. Otvoritev je opisana v PV za leto 1907. Iz opisa posnemamo naslednje:
Koča na Poreznu jp bila nato odprta obiskovalcem in oskrbovana vsako soboto popoldne in nedeljo. Leta 1908 jo jc obiskalo 200 planincev. Člani podružnice so napravili skupinske ture na Triglav, Črno prst, Porezen in Ble-gaš. Pri otvoritvi Frischaufovega doma je podružnico zastopal odbornik Ciril Petemelj. Na novo so bile markirane naslednje poti: Podbrdo —Petrovo brdo ter Cerkno—Pasice. V Pasice se je nadelala tudi pot, in sicer do Hrama, kjer jc danes bolnišnica Franja. Otvoritev poti je bila 23. avgusta 1908.
Na občnem zhoru leta 1909 se jc pri podružnici ustanovil tudi odsek za tujski promet. Napravil se je seznam stanovanj in opis kraja. Deželna zveza za tujski promet je podružnici darovala 100 K. Leta 1909 se je na novo markirala pot Cerkno—Poče—Porezen in opremila s kažipotnimi tablicami. Na vrhu Porezna pa se je postavil nov strelovod, ki so ga bili neznani zlikovci uničili. Učitelj Kokole iz Podbrda je na novo markiral poti Podbrdo—Črna prst in Podbrdo—Petrovo brdo Porezen. Ključi od koče na Poreznu so se oddali v Sv. Luciji, na Zalem logu, pri Tržaški podružnici in pri Osrednjem odboru. Koča je bila oskrbovana vse poletje in tudi v zimskem času, a le ob sobotah in nedeljah. Pri koči je bil zgrajen nov vodnjak.
639
Spomenik žrtvam fašizma
Na strani 641:
Delo na koči na Poreznu 1. 1903
Stara koča na Poreznu
Na občnem zboru leta 1910 je bil na dnevnem redu tudi predlog, naj bi Cerkljanska podružnica sprožila akcijo za reorganizacijo Osrednjega odbora, da bi se tako dosegla večja samostojnost podružnic. Predlog je bil sprejet in sklenilo se je, da Cerkljanska podružnica prevzame iniciativo za reorganizacijo SPD. Započeta akcija je našla ugoden odziv in odobravanje pri vseh podružnicah razen pri kamniški. Najintenzivneje se je zanjo zavzela podružnica v Kranju, ki je po dogovoru s Cerkljansko podružnico sklicala na Sv. Joštu informativen sestanek. Na tem sestanku sta bila navzoča za Cerkljansko podružnico Peter Brelih in Ciril Peternelj, Kranjsko podružnico pa so zastopali načelnik prof. A. Zupan, tajnik prof. Josip Ručer, dr. Kušar in še nekaj drugih. Na sestanku se je sklenilo pričeti z intenzivnejšo akcijo za preosnovo SPD. Sklenilo se je tudi, da bo nadaljnjo akcijo vodila Kranjska podružnica, ki je dosti močneiša od cerkljanske in ima boljšo z.vezo z Ljubljano in ostalimi podružnicami. Akcija sc je, kot je znano, uspešno zaključila, zato lahko trdimo, da ima pri reorganizaciji slovenskega planinstva tudi Cerkljanska podružnica nekaj zasluge.
V naslednjih letih niso bili zabeleženi posebni uspehi. Na občnem zboru 6. januarja 1912 se je razpravljalo predvsem o popravilih v koči na Poreznu. ki je bila v slabem stanju, zlasti okna, vrata in štedilnik. Sklenilo se je tudi, da se domačini oproste vstopnine v kočo.
Na izrednem občnem zboru dne 22. septembra 1912 so bila sprejeta nova društvena pravila. Tudi to leto je bilo silvestrovanje na Poreznu. Koča na Poreznu je v tem letu zabeležila najvišje število obiskovalcev, in sicer 309.
Ko je lata 1914 izbruhnila prva svetovna vojna, je v Cerknem počasi ohromelo vse društveno delovanje in tako tudi delovanje podružnice PD. Dostop na Porczen je bil mogoč le s posebnim dovoljenjem, vendar pa tudi v vojnih letih Porezen ni bil popolnoma osamljen. Vpisna knjiga izkazuje v letu 1915 56, v letu 1916 42, v letu 1917 36 in v letu 1918 10 obiskovalcev.
Po prvi svetovni vojni je sklican občni zbor podružnice 20. decembra 1918. Na njem se je razpravljalo o novi situaciji, nastali zaradi zasedbe Primorske po Italijanih, in o možnostih delovanja podružnice v novih razmerah, toda sklenilo se ni nič konkretnega.
Leta 1922 je bil drugi in zadnji občni zbor podružnice po vojni. Na njem so se člani seznanili z odlokom italijanskih oblasti, da so razpuščena vsa slovenska društva na Primorskem. Sklenilo se je zato prenehati z vsakim javnim delovanjem. Kočo na Toreznu so bile zasedle italijanske obmejne straže in oblasti niso dovolile, da bi se premičnine iz koče prenesle v Cerkno. Obmejne straže in vojaške edinice, ki so se koče posluževale, so v nekaj letih vse, kar je bilo v njej lesenega, požgale. Koča je začela razpadati, tako da se je po drugi vojni komaj še poznalo, kje jc stala. Od vsega inventarja, ki ga je imela podružnica, se je ohranila edino vpisna knjiga koče na Poreznu.
640
Po osvoboditvi se je planinska organizacija v Cerknem obnovila, in sicer z imenom Planinsko društvo Cerkno. 6. junija 194(5 se je sestal v dvorani Narodnega doma pripravljalni odbor. Na sestanku so se člani seznanili s pravilnikom, ki ga je bila poslala Zveza primorskih planinskih društev v Trstu. Predlagani so bili tudi kandidati za upravni in nadzorni odbor. Na ustanovnem občnem zboru, ki je bil 13. julija 1946, so bili v upravni odbor izvoljeni naslednji člani: Jernej Štravs, Viktor Jereb, Lahajnar Milan, Stanko Bratina, Peter Roje, Nande Ličar, Vinko Tavčar, Ciril Mažgon, Andrej Scdej in Franc Koblar, v nadzorni odbor pa Gabrijela Bevk in Franc Jereb. Na zboru se je določila tudi članarina, in sicer 120 lir za odrasle, 50 lir za mladince ter pristopnina 50 lir.
Na ustanovnem občnem zboru se je tudi že razpravljalo o obnovitvi koče na Poreznu. Predsednik novoizvoljenega odbora je obljubil, da se bodo odbornik: zadeve takoj lotili. In res so njej razpravljali na prvi seji. Izražena je bila misel, da bi se ne obnavljala stara planinska koča, temveč da bi se bivša italijanska vojašnica tik pod vz-hom Porczna s primernimi adaptacijami preuredila v planinsko postojanko.
Iz zapisnika občnega zbora z dne 26. novembra 1948 je razvidno, da se je odbor obrnil na Zvezo primorskih planinskih društev v Trstu, da bi sc ugotovilo posestno stanje vojaškega objekta na Poreznu in izposlovalo dovoljenje za obnovitev, toda brez uspeha. Po ustanovitvi STO se je društvo včlanilo pri Zvezi planinskih društev Slovenije in jo prosilo za pomoč. PZS je izposlovala pri vojaških oblasteh dovoljenje za preureditev vojašnice na Poreznu v planinsko postojanko in na podlagi predloženega predračuna dodelila investicijo v znesku 100 000 din.
Delo v koči se je pričelo sredi maja 1949. Pripravljalna dela so člani opravili prostovoljno. 10. junija so prišli delavei: dva zidarja z dvema poma-gačema in dva mizarja. Istega dne se je pričelo tudi prevažanje materiala iz Cerkr.a; tega je bilo okrog 250 q. Material so prevažali s kamionom na vrh Črnega vrha, nato pa z voznimi koši po strmih senožetih do sedla na Mcdrcah. Od tod ga je bilo treba znositi na vrh s konji, deloma pa so ga znosili člani. Opremo za kočo so večinoma znosili preko Poč. Delo je pod vodstvm tov. Maksa Štueina naglo napredovalo. Zidarska in mizarska dela so bila končana 9. junija, pleskarska pa zaradi pomanjkanja barv šele 12. avgusta. Po končanem delu v koči so zidarji pod vodstvom tajnika Viktorja Jereba postavili na vrhu Porezna še spomenik padlim borccrn. Pod spomenikom so nato pokopali ostanke borcev, ki so jih prenesli z nekoliko niže ležečega pokopališča. Vse kamenje za spomenik so znesli na vrh Porezna člani društva.
Otvoritev koče je bila 14. avgusta 1949 skupno z odkritjem spomenika padlim borcem. Na ta dan je bilo na Poreznu kljub slabemu vremenu in mrazu nad 2000 ljudi.
641
Koča je bila po otvoritvi stalno oskrbovana do 31. oktobra. 7.a oskrbnico je bila postavljena tov. Marija Podobnik. Kočo je obiskalo v tej dobi nad 500 planincev.
Markacijski odsek je že pred otvoritvijo koče na novo markiral vse stare poti na Porezen, nekatere pa tudi drugod.
V	naslednjih letih je društvo posvečalo glavno skrb opremi koče na Porcznu, izpopolnitvi markacij in organizacijskim vprašanjem. V letu 1050 sta bili osnovani v sklopu društva dve planinski skupini, in sicer v Podbrdu in na Nižji gimnaziji v Cerknem. Prva je štela 110, druga pa 89 članov. Skupno število članov se je tako dvignilo na 579. Tudi v propagandnem pogledu je društvo pridno delalo. Izvedlo je zlasti intenzivno propagando za obisk Porcina in sosednih hribov. Založilo je dve seriji razglednic s kočo na Porcznu in spomenikom padlim borcem, kasneje pa še tri s panoramo Porczna in Cerkna v snegu. Za kočo na Poreznu je nabavilo dinamo z motorjem na bencin in napeljalo električno razsvetljavo po vseh prostorih. Koča je bila zavarovana proti požaru in vlomu. Obiskalo jo je v tem letu 2316 oseb.
V	letu 1951 se je na novo vpisalo 192 članov, odpadlo pa jih je 195, in sicer zalo, ker se je planinska skupina v Podbrdu zaradi ukinitve prometno-komercialne šole razšla. Na novo pa jc bila ustanovljena planinska skupina v elektrogospodarski šoli v Cerknem, ki je štela 26 članov; skupno je bilo v tem letu 576 članov.
V	letu 1952 je število članov padlo za 40 %. Nekaj Planov je odpadlo v Podbrdu in drugih vaseh BaSkc grape, ki so prešle v področje novoustanovljenega društva v Mostu na Soči, nekaj se jih je izselilo, največ pa jih je odpadlo zaradi zvišane članarine.
Markacijski odsek jc bil vsa ta leta zelo aktiven. Pregledal je vsako leto vse obstoječe markacije ter namestil številne kažipotne tablice in dve večji orientacijski tabli. Na novo pa jc markiral poti Žaga (7.ali log) —Davča — Porezen, Blegoš—Črni vrh—Porezen. Markacisti so tudi navezali stike s tovariši sosednjih društev in se udeleževali sestankov. Temeljito delo marka-cistov so priznali tudi planinci iz drutrih krajev. Pohvalno je treba omeniti zlasti tov. Janka Pagona in Vinka Tavčarja.
V	letu 1953 je društvo štelo 310 članov. V koči so bila izvršena nekatera popravila, poleg koče pa se je postavil lesen hlev za tovorno žival. Kočo je obiskalo 2275 planincev.
V	letu 1954 se je število članov nekoliko dvignilo, in sicer na 339. Obisk koče na Poreznu je bil kljub slabemu vremenu še kar dober. Vpisna knjiga je izkazovala nad 2000 obiskovalcev.
13. novembra 1954 je društvo praznovalo 50-lctnico svojega obstoja. Na slavnostni seji, ki je bila v dvorani zadružnega doma, je zastopnik PZS Janko Dekleva izročil dvema od treh še živečih ustanoviteljev podružnice SPD Cerkno, to je Petru Brelihu in Jerneju Štravsu, srebrni častni znak in diplomo, ki jima ju je bila podelila skupščina PZS v Mariboru dne 4. aprila 1954.
V	letu 1955 je društvo imelo 301 člana. Število članov je torej zopet padlo in lo predvsem med mladino, čeravno se je odbor zelo trudil, da bi je čimveč pridobil. Obisk koče na Poreznu je bil nekaj boljši kot prejšnje leto. Obiskalo jo je 2411 planincev. Tudi obisk v zavetiščih na Robidenskem brdu in v Počah je bil dober.
Za 10-lctnico zmage je ZB Cerkno priredila na vrhu Porezna lcomemo-racijo v spomin padlim borcem, pri kateri so sodelovali tudi člani PD, oskrbnica koče in njena pomočnica pa sta lepo okrasili skupni grob padlih borcev.
Clan odbora se je kot delegat udeležil praznovanja 60-letnice HPD, ki je bilo v Zagrebu.
Iz navedenih podatkov dejavnosti PDC, zlasti pa Podružnice SPD pred prvo svetovno vojno, lahko vidimo, s kakšno požrtvovalnostjo in vprav ganljivim idealizmom so prvi člani širili planinsko idejo na Cerkljanskem. Delali so v skromnih razmerah, prepuščeni sami sebi, v političnem vzdušju, ki jim ni bilo naklonjeno, in vendar so dosegli tako lepe uspehe. Prav ti ljudje so bili poleg tega tudi glavni stebri vsega kulturnega življenja v Cerknem.
642
Pavel Kunaver:
ARHITEKTI DOLINE TRIGLAVSKIH JEZER
Ko smo lani končavali z Brathay Exploration Group naše delo na krasu in se oddahnili na Krku, se je posebno slovenska zemlja tako priljubila vodjem in članom skupine, da so sklenili še enkrat priti k nam. Zakaj prihajajo Angleži tako radi k nam-.' Eden od njih mi je pisal iz neke dežele, kjer se je na počitnicah zbralo mnogo Angležev, zakaj bi še enkrat prišli radi v Jugoslavijo. Odgovor je bilo običajno tale: ... that the people of Jugoslavia are so friendly... that Jugoslavia is a happy country. (... kcr so Jugoslovani tako prijazni... ker je Jugoslavija srečna dežela). In ko so me vprašali za svet, kateremu kraju naj bi v prihodnjem letu posvetili svojo pozornost, sem jim svetoval, naj pridejo v Dolino Triglavskih jezer. Tako smo dne 5. avgusta 1955 — IG angleških študentov in mladih profesorjev ter štirje Slovenci - sopihali težko obremenjeni proti Dvojnemu jezeru, opremljeni s »high quality mountain tents« in z okoli 450 kg »special mountain food«. Štirje konji so nam nesli večino prtljage, med drugim tudi zložljiv čoln. Imeli smo srečo, da smo postavili naš tabor v vrtači za kočo, še preden je začelo deževati. Morda bom o tem 11-dnevnem gorskem taborjenju, ki se jc pričelo ob Dvojnem jezeru in imelo svoje postojanke še na štirih drugih krajih, med njimi celo za eno noč na vrhu Triglava samega, posebej kaj napisal. Lepo vreme gor ali dol, člani naše grupe so se z vso vnemo posvetili študiju te prekrasne doline in njene okolice, in sicer iz morfoloških in agrlkulturnih ozirov. Odnesli so gotovo nad tisoč barvnih in črnobelih fotografij, mnogo risb in črtežev, predvsem pa najlepše vtise. Tri vsem delu mi je ostalo še časa za razmišljanje in sanjarjenje ter za poglabljanje v čudovito zgradbo in nastanek Doline Triglavskih jezer.
Tako so mi misli mnogokrat ušle nazaj v davne, davne dobe. Težko se je zamisliti v ča3, ko vsega lega nagrmadenega skalovja še ni bilo. Da je bila vsa ta snov še ločena... da jc kisik, ogljik in kalcij, ki danes tvori te gore, še pred dvema milijardama let žarel v nastajajoči Zemlji kot prevroč plin med drugimi plini... da so tod valovile prve še vroče zgoščene mase zemeljske skorje, se lomile, strjale, kopičile in tvorile prve gore ter se iznova pogrezale v ognjeno morje... da je trajalo stotine milijonov let, da so se prvi plini kisika in vodika spojili z vodo... da so minili novi milijoni let, da jc v strahotnih, nam nepojmljivih nalivih voda začela polniti zemeljske kotanje in se začela zbirati v prve oceane, v katere je tekoča voda z gora začela nositi prve naplavine, razrušene prve gore... da je IGOO m globlje, kjer danes ob Dvojnem jezeru strmimo v lepoto visokih gora, valovil ocean stotine milijonov let.. . To obsežno morje, ki ga po rekonstrukciji raznih kamenin in oblik geologi imenujejo Thetis, jc valovilo v širokem pasu kot Osrednje Sredozemsko morje; ni bilo niti sledu Pirenejev, Atlasa, Apeninov, Alp, Karpatov, Dinarskega gorstva in gorovja v Mali Aziji, Siriji...
Toda prav v morju Thetis so se pojavili prvi graditelji naših Alp, tudi naše Doline Triglavskih jezer. V morjih je bilo življenje že zelo razvito in nešteti milijoni školjk najrazličnejših vrst so živeli v teh globokih oceanih. Že v samem območju sedanjih Alp je na različnih krajih živelo mnogo vrst, tako da najdemo prav v Vzhodnih Alpah, posebno v Julijskih Alpah nekatere v glavnem samo tam nahajajoče se vrste školjk. Geologi jih z označbo Alpski facies vselej posebej ločijo od drugih sorodnih, a drugod v tem oceanu živečih vrst. Predaleč bi šli, če bi se nadrobno pečali s temi pred več sto milijoni leti živečimi morskimi živalcami. Bila je to tako imenovana triadna doba, ki spada v srednji vek naše Zemlje. Trajal je morda okoli 200 milijonov let, od katerih večji del pripada triadni dobi. Kako reke že v par tisoč letih izpremene svoje podolje! Koliko jezer se je zasulo v nekaj stoletjih, tu pa imamo opraviti kar s stotinami milijoni let in to v toplih oceanih, kier je bilo življenje bujno. Ni torej čudno, da so se vsipale odmrle školjke »kakor dež« — kakor slikovito trdijo nekateri znanstveniki — v tem več tisoč metrov globokem morju na njegovo dno. Tam so se kopičile,
643
Ris. P. Kunaver
Gube v triadnih apnencih Kanjavca
se trle pod težo silnih skladov in se spreminjale v brezoblično skladovito gmoto, tako da je le mulo školjk ohranilo svojo nekdanjo obliko. Povprečno se je nabralo v teh silnih geoloških dobah okoli 3000 metrov plasti apnenčaste snovi bivših živalc. 1'od težo vode — na en kvadratni meter v štiritisoč metrov globokem morju znaša tlak štiri milijone kilogramov in pod lastno težo tisočev metrov debelih plasti, pa še pod kemijskimi spremembami so nastale kamenine našega apnenca in dolomita, ki tvori dolge vrste današnjih Julijcev in Kamniških planin. A vse te silovite množine apnenčeve snovi so ležale vse te dolge dobe malone pri iniru globoko pod oceanom, ki je valovil, kakor smo že rekli, nad tisoč metrov niže, kjer danes hodimo po Dolini Triglavskih jezer. Neskončne množice živalskih graditeljev so tako napravile glavno množino gradiva, iz katerega je sestavljena pokrajina, ki jo danes tako občudujemo.
A narava ne miruje. Pestro življenje se razvija, četudi počasi in preko milijonov let. In tako je tudi triadna doba polagoma prešla v novo dobo. v kateri so se živali, na kopnem pa tudi rastline dalje razvijale. Ne sedi v koči pri Dvojnem jezeru! Pojdi po strašno razjedenem jurskem apnencu okoli nje. Sivkasti in rdečkasti so in dobro jih opazuj! Ce boš vztrajal, se ti bo izplačalo. Odkril boš druge graditelje naše prelepe doline. Zdaj tu, zdaj tam boš zapazil v skalovju čudno spiralo. Zmrzal jo je morda načela in morda boš imel srečo kakor jaz, da se bo vdala pod konico cepina in dvignil boš vsaj del ene od najznačilnejših živalic jurske dobe, a m o n i t a. Največji, ki sem
644
'iCft-Wr
His. P. Kunaver
Rjavkasti tanki jurski skladi so od vzhoda narinjen: s starejšimi triadnimi apnenci v ozadju Hribarice, desno v ozadnje severni odrastki Zelnarice. Pogled
7. bližine Zelenega jezera
ga našel, je imel premer nad 30 cm. Seveda sem ga mogel nesti samo do našega tabora za kočo, kjer še sedaj leži.
Tudi v jurski dobi je stalo tam, kjer se dvigajo naše Alpe, deloma globoko, deloma plitvo morje, v katerem so se razne školjke, posebno amonitl, najbolj razvijali. Tudi v jurski dobi so se na dnu morja kopičili ostanki odmrlih školjk, in prav amoniti so na mnogih krajih krasno ohranjeni. Ti apnenci, posebno pa jurski laporji, pa imajo v sebi več v vodi težko topljivih snovi in njim se moramo zahvaliti, da vidimo v dolini Triglavskih jezer razmeroma mnogo več vode kakor drugod v višinah Julijskih Alp. A o tem pozneje.
Tako se je tudi v jurski dobi desetine milijonov let nabiral na dnu morja na vrhu že naloženih in strjajočih se triadnih apnencev, nov, nekoliko mlajši material za zgradbo naših gora in naše doline posebej, med katerim so važni graditelji prav amoniti, ki jih najdemo danes v dolini kar okoli pet vrst. Toleg njih pa so seveda tudi druge okamenine tiste davne dobe, posebno tkzv. belemniti, ki so koničaste oblike in jih vidiš včasih kak centimeter moleti iz kamenine jurskega apnenca v okolici Dvojnega jezera.
645
Ris. P. K una ver
Tanki jurski skladi izginjajo pod debelimi skladi nariva starejših triadnih apnencev Zelnariee. Pogled na pokrajino ca. 15 min. nad Vel. Črnim jezerom
Minile so nove več desetin milijonov trajajoče dobe in še je stalo morje tam, kjer so naše Alpe. Gradbeni material pa so mali graditelji na dnu morja že pripravili, četudi je trajalo na stotine milijonov let. Treba je bilo samo novega arhitekta, ki bi ta material dvignil in uporabil za gigantske stavbe. In prišel je. Zemlja je postala nemirna in v dobi, ki je nastopila za zemeljskim srednjim vekom — mezozoikom in jo imenujemo novi vek zemlje ali kenozoik — se jc v mnogih predelih zemeljska skorja, kjer se danes razprostirajo Pireneje, naše Dinarsko gorstvo, Apenini, grška gorovja in visoka gorovja v Mali Aziji, pa tudi v Severni Ameriki, začela gubati, dvigati in iznova pogrezati. Tudi druge sile so povzročile, da so se nekdaj globoko pod morsko gladino nabrane in strjene mase kamenin začele dvigati. Te gorotvorne sile so delovale deloma tangentialno, deloma radialno in so počasi povzročile v nekaj milijonih let čudovite izpremembe na licu naše Zemlje in tudi pri nas. Polagoma so se iz morja dvigale naše Alpe — Južne Apneniške Alpe šc posebej.
Kaj vse pa se je zaradi teh arhitektov, gorotvornih sil, godilo prav v območju Doline Triglavskih jezer, nam zgovorno pričajo dno in stene doline. Strahotne sile so bile že tiste, ki so dvignile vse tc silne množine apnencev iz več tisoč metrov globokega morja v tisočmetrske višine. Ali se je to godilo katastrofalno — hitro — ali počasi, se ne da z gotovostjo reči. Ce pa pozorno opazuješ oblike doline, sc ti odkrivajo na vsak korak dela mogočnih graditeljev doline. ■
Predvsem boš ostrmel, če boš opazoval sestav skalnih sten. ki niso več kakor nekdaj v morskem dnu horizontalno položene, ampak mnogokrat
646
Dolina Triglavskih jezer. Nariv debelih apneniških plasti na jurske laporje. Vmes tanka plast v prah strte kamenine.
nagnjene in prelomljene. Posebno znamenita pa je stena Kanjavca. ki kakor najvišji varuh Doline stoji na njenem sevei-ozahodnem koncu. Od koče na Prehodavcih lahko vidiš, kaj se je zgodilo z debelimi skladi apnenca pod pritiskom od strani. Strahotno so nagubane, piemečkanc in prerinjene druga čez drugo. Mestoma so tako silno premečkane, da ne moreš najti začetka in konca teh čudno druga v drugo zagvozdenih gub, ki so vendar iz trdega apnenca; plasti so tudi več metrov debele. Ce pa stopiš nekoliko niže navzdol med Veliko Črno jezero in Zeleno jezero, sc ti odkrijejo nova dela graditeljev gora, gorotvornih sil. Seveda, hiteti nc smeš. Počivaj in glej! Tam pod Ilribaricami boš opazil, da so kamenine v viš jih legah sveti osi ve, v dnu pa na mnogih krajih rjavkaste. Tudi debelina skladov je kaj različna. In kar je najzanimivejše, rjavkasti skladi, ki pripadajo jurski dobi ter so mnogo tanjši od debelih triadnih skladov, so tu močno nagubani. Bili so izpostavljeni hudemu stranskemu pritisku. Na južni strani so narinjeni na debelejše sklade, na severovzhodni strani pa izginjajo mlajši jurski skladi pod mnogo starejšimi skladi prejšnje triadne dobe, ki se vzpenjajo nad njimi kakor strme, na več krajih močno prelomljene stene, ki se vlečejo od Zelnarice tja do Kanjavca in so najnižje v Vratih, sedlu, ki drži na Hribarico. Da, tod, in še drugod vzdolž prelepe Doline triglavskih jezer vidimo enega najmogočnejših pojavov v Alpah sploh: n ari ve. Na mnogo mlajše sklade jurskih apnencev so silovite moči naše zemlje potisnile, narinlle stotine metrov debele sklade desetine in desetine milijonov let starejše in v večjih globinah nastale triadne apnence. Kakor mogočne stene se dvigujejo ti apnenci ob vsej vzhodni strani Doline Triglavskih jezer kot Kanjavec, Zelnarica, Tičariea i. dr. Modre glave, naš prof. Seidel, učenjaka Kossmat in Winkler so se trudili razvozlati to uganko, kako je mogla biti cela velikanska in stotine metrov debela plošča starega triadnega apnenca narinjene na sklade jurskega apnenca, da je s svojim čelom obstala tam, kjer jo vidimo danes kot impozantni gorski zid nad našo dolino. Zadovoljivo uganke nihče ni rešil...
647
Ra, P. Kuiiaver
Vertikalna prelomnica v steni zahodno od Vel. Črnega jezera
To prerivanje in narivanje plasti lahko na več krajih opazuješ. Prav brez težave pa najdeš šolski primer malone tik za kočo ob stezi nad Močilcem. Kramp in lopata sta tam odkrila tak nariv debelega apnenca na tanke plasti laporja. Stik obeh vrst kamenin je diskordanten; da se je nariv izvršil pod silnim pritiskom in da je drsel apnenec po lapornatih plasteh tako, da jih je kot mehkejšo kamenino tri v prah, pa vidiš iz tega, ker lež.i tanka strta plast te kamenine med obema kameninama. 2al, mogočne plasti melišč, ki so se nadrobiie z gora v zadnji najnovejši dobi na bregove, prekrivajo drugod na premnogih krajih tc stike in rane v gorovju.
Seveda so tudi stene na zahodni strani doline utrpele mnoge premike ln prelome. Marsikaj je zabrisal zob časa. Marsikatero prelomnico je izrabila meteorska voda sedanjega časa in jo izpremenila v odtočne jarke, kamine I. dr. A če iščeš, tudi najdeš. Ce se hočeš potruditi k Velikemu črnemu jezeru in za njegov zahodni zaliv ter čez bujne trate do samih skalnih sten, ti ne bo ušlo, da so tudi tam skalni skladi premaknjeni, nalomljeni in nagnjeni na različne strani. Slika pa naj ti pove več kakor beseda. Pred teboj se dviga skoraj navpična stena. Pod njo je kratko strmo melišče. A v steni zija od vode nenačeta navpična razpoka, skalni skladi pa se na obeh straneh razpoke, ki je prava prelomnica v vertikalni smeri, ne skladajo. To ti dokaže posebno kamenina med debelimi vrhnjimi skladi in spodnjimi strašno napokanimi in zdrobljenimi plastmi. Le malo v stran od tega lepega primera delovanja goro-tvornih sil najdeš drugega: medtem ko vise plasti ob prelomnici povečini proti zahodu, najdeš v soseščini plasti istega apnenca, nagnjene proti vzhodu, proti dnu zajezerske doline. 2al, da je stik na daleč zakrit z gruščem in dokaj bujno floro.
Tako lahko povsod, kjer se ustaviš in kjer v višjih predelih doline flora ni pokrila tal in bregov, najdeš sledove davnega gubanja, lomljenja in silnega premikanja narivov.
648
Foto Piivel Kunavcr
Zeleno jezero pod Zelnarico
lalnc ledenßke grobljc /. vel'.kiml balvani ln škraplje
Izven steze pa stopimo na delo dveh zadnjih graditeljev naše doline, do ledenika in tekoče vode.
Gmote hribin, ki so se polagoma dvignile iz oceana, so dale verjetno zelo grobe obrise današnjih Alp. Tudi naša dolina je bila morda le podaljšek mogočnih razpok v gubah, ki so preprezale Vzhodne Julijske Alpe. Morda jo je ustvaril v glavnem šele nariv silne plošče od vzhoda, ki tvori danes visoki vzhodni zid Vršakov, Zelnarice, obeh Tičaric in Rušnate glave. A kakor povsod, tako je tudi ta dolina prišla takoj v območje novega preoblikovalca zemeljskega površja — atmosferične in tekoče vode. Koliko milijonov let so bile nove, v višavo dvignjene hribine izpostavljene v starejših dobah novega zemeljskega veka razdirajočemu vplivu vode, je težko reči. Le toliko vemo, da je vladalo tedaj tudi pri nas približno tako podnebje, kakor je sedaj okoli ekvatorja in se je le počasi ohlajalo. Verjetno je tedaj v naših tedanjih gorah zelo deževalo in voda se je zbirala na sicer močno razpokanih, a vendar šc ne zelo načetih površjih v potoke in reke. Voda pa je eden od najvztrajnejših elementov na zemeljskem površju. Neprestano je zato topila na površju izpostavljene apnence, odnašala drobir in se globlje in globlje zajedala v apnenčeve plasti. Tako jc zarisala v grobo obličje naših Alp nove brazde in preoblikovala površje. Zasipala je morebitne kotanje, poglabljala in širila že obstoječe razpoke v bolj in bolj široke doline v obliki črke »V«, in taka je verjetno bila tedaj tudi naša dolina. Potoki in reke na njej so tekle po površju in zarezale vanj doline, ki jih danes še vedno, četudi močno izpremc-njene in razdrte ter prekinjene, sledimo od vsega grebena gora, ki obdaja Komo o od Hribaric v mogočnem loku okoli vsega Bohinja. Našo dolino, po kateri je gotovo odtekalo precej vode tja proti Bohinjski dolini, prav lahko v duhu izpremeniš v nekdanjo rečno dolino. Le enega si ne moremo prav predstavljati, kako je bilo tedaj na koncu, tam, kjer je danes strm prag
649
i i
Foto Pavel Kunaver
Srednji del Doline Triglavskih jezer
Talno groblje pokrivajo delömn ledenLškf- grbine. Na desni nariv masiva Titarice nad Jurske apnence. Meli pokrivajo stik
Komarče. Ce je že v kakršni kuli obliki obstajal, so padali od vseh strani slapovi v dolino, ki je bila seveda popolnoma drugačna in manj globoka kakor danes.
Milijoni lel so popolnoma preobrazili površje doline in odnesli iz nje in njenih bregov ogromne množine kamenine, posebno v raztopljeni obliki, ker toplejša voda tedanjih dob je apnenec tudi hitreje topila. Verjetno se je že tedaj začelo zakraševanje in jc naraščala votlikavost apnenca kakor povsod tudi na bregovih Doline Triglavskih jezer, le v dnu doline se je voda verjetno držala dalj časa na površju, ker so jo deloma zadrževali jurski laporji, ki se težje lope in nc propuščajo vode.
Toda tropsko podnebje, ki je prvo zavladalo nad novim gorovjem, se je končno začelo ohlajati in gore so bile izpostavljene novemu sovražniku — zmrzali, ki je drobila s pomočjo v razpokah zmrzle vode v krš. Tekoča voda pa je dobila tako nove vrste material, ki ga je začela odnašati in ga je po dnu dolin in bregov uporabljala tudi kot oblič, ki je gotovo tudi v Dolini Triglavskih jezer znova poglobil že obstoječe brazde in doline.
Ohlajevanje pa se jc nadaljevalo in stopnjevalo. V zemeljskem merilu ta čas še ni daleč, morda sto tisoč let, morda nekoliko več. Niže in niže je z višav lezla meja, nad katero ni več deževalo, ampak so bile padavine lc sneg. Zagrmeli so prvi plazovi, a sneg se ni več stajal v visokih dolinah.
In v območje te nove mrzle dobe, diluvij ali ledena doba imenovane, je prišla tudi Dolina Triglavskih jezer. Od tekoče vode začeto delo je prevzel sedaj nov mojster, ledenik. Začetkoma je zbiral moč in silo. Debelil se je, prodiral je niže in niže, in morda je že v nekaj sto letih pogledal preko prvih, še nc ostro odlomljenih pragov Komarče. Vsa silovita visoka planota Komna jc postala potem, ko je padla ločnica večnega snega prav do njenega najspodnejšega roba do 1300 m, ogromno zbirališče snega in ledu. V prvotno dolino gornje Bohinjske doline, današnjega tedaj še neizgotovljenega Ukanca,
650
loto Havel Kunaver Desno spredaj del dna Doline Triglavskih jezer s lalno grobljo, uesno spredaj del dna Do'.lne Triglavskih Jezer s talno gmbljo. na levi -rob obrobne groblje v ledenISkim balvan,, za njo meli pod Malo Tičarico.
Fronta gorskega gozda na gozdni meji
so grmeli ledeni plazovi, in po dolini se je začel pomikati dalje proti vzhodu silovit, ledenik, ki je polagoma postal malone 1000 metrov debel.
Vso začeto Dolino Triglavskih jezer je pokoril počasi se plazeči več sto metrov debeli ledenik. Z dela Gomje Koinne, tam čez, kjer je danes dolina T,opučnica, se je plazil verjetno še debelejši ledenik, in oba sta se malo pod sedanjim Dvojnim jezerom zedinila ter pod današnjo Belo skalo z združenimi močni rezala in oblala novo dolino ali bolje spodnji del Doline Triglavskih jezer, v kateri leži sedaj spodnje Črno jezero. Le najvišji vrhovi so gledali i7. ledene poplave, a ti so bili dovolj, da so dajali potrebni .material ledeniku za oblanje novih oblik. Drobir in debele skale so se valile na led ter se pogrezale po razpokah na površju in ob robu na dno, kjer so kot talne in obrobne morene služile pod milijone ton težkim in polagoma polzečim ledenikom kot oblič. Kar je tekoča voda nekoč ustvarila, je ledenik izpremenil. Doline mu niso bile zadosti globoke in široke. Zato je poglabljal dno in iz »V« oblikovanih dolin je ustvarjal široke koritaste doline »U« oblike. Združena ledenika — oni, ki je tekel v glavnem po sedanji Lopučnici, in naš zaje-zerski ledenik, pa sta pod Belo skalo ustvarila posebno globoko korito, preden sta se prevalila v Bohinjsko ailno in pomagala z ostalimi ledeniki, ki so od vseh strani polzeli iz sosednjih grebenov in planot, ustvarjati široko dno prelepega Bohinja.
Kakor je prišla, tako je pred približno 50 0M leti tudi minila ta ledena doba. Ledeniki so se ustavili, se tanjšali in zapuščali v dnu dolin mogočne nasipe končnih, stranskih in talnih grobclj. In prišel je čas, ko so v že toplo Bohinjsko dolino zadnjikrat zagrmeli preko sedaj poglobljene, bolj strme Komarče zadnji ledeni plazovi iz naše doline. Led se je bolj in bolj umikal v višave tja proti gornjemu koncu doline, kjer je najdalj časa obležal. Za petami pa mu je sledilo rastlinstvo, seveda v primerni razdalji od smrtonosnega hladu.
651
roto Pavel KunavL'r
Trentar nese ovco z zlomljeno nogo z moren ske pokrajine gorenje Doline Triglavskih jezer
Na svojem hrbtu je nosil ledenik ogromne množine skal in grušča. Vse to se je sesedlo na dno, ko se je led stajal in ostala je malone neprehodna kamenila puščava, skozi katero je človek v sedanjih časih utrl steze, ki se morajo umikati ogromnim balvanom in ostrorobernu grušču, ki je naložen tudi tam, do kamor se iz sosednih gora ne bi mogel privaliti in ga je lede-nikova sila zanesla in raztresla na sedanjem mestu. Porasli z razmršenimi viharniki, taki balvani le še olepšujejo našo dolino in povečujejo njeno pestrost.
Ledenik je hudo gospodaril v mehkejših jurskih kameninah in izgrebel v njih večje kotanje. Popolnoma pa ni odnesel teh kamenin in to daje naši dolini poseben čar. Vsa širna Komna je malone brez vode. Gorje živini v suhih poletjih! Se celo redki kali se posuše in postanejo grde brozge — v kotanjah našd doline pa se nad nepropustnimi ali vsaj težko topljivimi kameninami jurske dobe vrste jezerce za jezercem kakor biseri, in za planinsko kočo za Dvojnim jezerom je pravo čudo v naših apneniških gorah: šumenje tekoče vode v Močilniku! Kotanje, v katerih leže ti biseri, pa
652
Fota Favel ICvinaver
Dolina Triglavskih jezer Ploäüa apnenca, razjedena od deževnice in snežmce v žlebiče in Škraplje.
Rastlinstvo je zavzelo le vrhove in nekatere Jtlebiče
niso obdane samo od obrušenega osnovnega skalovja. Obdajajo jih na nekaterih mestih tudi slikovite ledeniške globlje, kar še povečuje njihovo lepoto in pestrost. Pomisli le na silne balvane na koncu spodnjega Črnega jezera ali tiste ob Dvojnem jezeru ali groblje, sredi katerih leže prelepa gornja jezera Pa tudi meli že segajo v nekatera jezera in jih zasipajo. Posehno Veliko Črno jezero je izpostavljeno zasipanju, kajti s Tičarice se krušijo skale in pomladanski plazovi vsako leto nanašajo več grušča tako, da segajo melišča že daleč v notranjost nekdanje jezerske kotline. In prav tam ob Velikem Črnem jezeru, kjer stoje zadnji drevesni junaki, in nobeno rastlinstvo ne more več pokriti bregov, se posebno ostro ločijo po sestavini: Zahodni breg je večinoma še danes iz gladkih grbin, ki jih je zakrasevanje načelo; južni in severni breg sestoji iz velikih grobelj, a kakor nepremagljiva fronta prodira v jezero strnjeno belo melišče pod Zelnarico (slika 10).
Od teh meli pa v smeri Dvojnega jezera posebno lepo sledimo tudi levi obrobni groblji tega ledenika. Bil je gotovo že v zadnjem stadiju, da jo je pustil tam in to v času, ko že ni več segal čez Komarčo. V polni moči so tudi v naši dolini segali ledeniki visoko gor po stenah obrobnih gora. Ta lepa obrobna groblja, ki jo vidimo in deloma tudi hodimo po njej od Velikega Črnega jezera navzdol, sestoji iz vseh vrst grušča in velikanskih balvanov, ki mestoma mole iz nje. Cim dalje navzdol, tem bolj jo prerašča rastlinstvo. Ce pa dobro paziš, najdeš više gori, kake četrt ure nad Velikim Črnim jezerom, zelo lep ostanek končne groblje ledenika, ki jc nekoč že po ledeni dobi segal tja do vznožja 7,e:narice (2320 m) in je moral segati njegov jezik še tja do Malega Spičja (2315 m). Izpod Zelnariee se vleče preko dela doline zelo lep in v prerezu strm nasip te končne groblje, ki se jasno loči od nekaterih bližnjih podorov. Podori se pahljačasto razprostro, ta končna groblja pa je
653
Foto Pavel Kunaver
Ostrorobo žlebičje v jurskih apnencih, v katerih so najdišča amonitov
tudi na najspodnejšem robu strnjena kakor strm nasip, lepo naložen iz velikih balvanov in drobnejšega grušča.
Cim više se vzpenjaš po dolini proti Prehodavcem, tem jasnejši so ostali sledovi ledenika. Mestoma so plošče, posebno pod Malim Spičjem in Zadnjo lopo še vse gladke in brez groblje, le ukrasene so in polne žlebičja. Drugod pa leže orjaške množine talne groblje, mestoma nagrmadene tudi na gladko obrušenih tleh nekdanjega ledenika. Ta svet je posebno težko prehoden in v megli nevaren, da se človek v njem izgubi. Vendar je v svoji kameniti za-puščenosti, ki kaže sledove davnega gubanja v okoliških gorah, narive in ledenikovega delovanja, posebno sanjav in poučen. Sredi te negibne puščave ve Ire kodra valove štirih miniaturnih jezerc, od katerih je Zeleno jezero še najlepše, ker se v njem zrcalijo 5 trme stene Zelnarice.
Cim niže gremo, tem bolj je rastlinstvo pokrilo goloto doline. Posamezne ruše in redke cvctice sc ne ustrašijo niti kamenite puščave nad Velikim Črnim jezerom. Do najvišjih ruš tam gori prihajajo celo voli, od Trente sem pa na najgrši svet ovce, od katerih si med strašno razjedenim kamenjem marsikatera polomi noge, da jo morajo pastirji nositi daleč dol v dolino.
Na grbini na južni strani in na zahodni strani jezerca se pojavijo prvi viharniki kot predstraža gorskega gozda. Tu je torej drevesna meja v višini 1830 m. A strnjen gozd se začne šele v okolici Dvojnega jezera, kjer pokrije vsaj deloma golo skalovje. S pota navzdol se pokaže gozd kakor sklenjena Ironta pisanega življenja, četudi so tisti v prvi vrsti res sami preizkušeni junaki, ki morajo v teh višinah kljubovati dolgotrajni zimi, hudim viharjem in strašno skopi in plitvi prsti na razritem skalovju.
Potem, ko je ledenik končal svoje preobrazovanje naše doline, je prevzela njegovo delo voda, in sicer deževnica in snežnica, ki še danes neumorno preobraŽBta vso to pokrajino od najvišjih vrhov in površja do skritih notranjosti apneniških skladov. Do danes Še nimamo kraja, kjer bi mogli natanko meriti, koliko delo vode, to je raztapljanje apnenca, leto za letom
654
Foto Pavel Kunaver
Razdejanje v jurskem apnencu v Dolini Triglavskih jezer Glej fin veka 7B mostUSem stoječega na zagozdeni skali nad globino
napreduje. Potrebno bi bilo izbrati veliko golo ploščo apnenca, vanjo postaviti bakren aH se manj občutljiv, tanek drog z natančnimi razpredelki in ga izročiti v opazovanje rodovom. Morda bi šele po desetletjih ali stoletjih dognali, koliko deluje korozija na površje apneniških planot. Kako pa deluje in kaj vse je korozija storila povečini v dobi po diluviju, pa vsakdo lahko vidi, če se le malo ustavi, in tudi občuti, če celo stopi iz steze na stran. Posebno mora paziti tam, kjer je rastlinstvo dobrohotno pokrilo razdejanje. Saj ni kamen na kamnu trden, za vsakim kamnom in skalo zijajo razpoke.
Tam, kjer so se nekoč razprostirale pred milijoni leti dolinice z žubo-rečimi potoki, najdeš vrtačo za vrtačo, kotlič za kotličem. Kjer je v apnencu zijala razpoka ali se v njem nahajal eel sistem drobnih razpok — sta deževnica in snežnica, ki je je tod dovolj in le počasi ponikuje, polagoma raz-jedli razpoke in njihovo okolico, da so nastale na površju Doline Triglavskih jezer in po vsej Komni tisočere velike in majhne kraške kotanje, vrtače. Po njih se je polagoma po površju tekoča voda pretočila v notranjost zemeljske skorje kakor na notranjskem krasu. Tako pod zemljo odteka in se pretaka voda iz jezerca v jezerce in niti pod največjim snežiščem ne vidiš niti ene tekoče vodice. Vse požre votli apncnec v svojo čudovito votlikavo notranjost,
655
i'oto Pavel Kunaver
Veliko Črno jezero
Na levi oci ledenika uglajena grbina, ponovno Izpostavljena ukrasevarju po deževnici ln sncžnlci. ljesno konec velikih melin Zelnarice. ki zasipajo jezero, v wreilini ostanek plazu, za njim ledeniSke groblje. Na grbini najvišji viharnlkl v Dolini Trlglavslklh jezer
ki nam je še na Komni vedno nepoznana. Najgloblje se gotovo preloži voda naše doline tam za spodnjim Črnim jezerom, kjer izgine v velikih, do sedaj še nepoznanih podzemskih jamah in privre 700 metrov niže kot Savica na dan. Prav te neštete doline ali vrtače in kotlički po svoje zopet krase površje Komne in našo dolino posebej, tako da ni prav nikjer enolična in so vsi bregovi in dno doline preluknjani. Ta votlikavost tal gre tako daleč, da opaziš v vrtačah mnogokrat sekundarne vrtače in vrtačice, ki se ugrezajo v dno in bregove prvotne vrtače. V eni od teh, ki ni posebno velika morda ima okoli 20 do 30 metrov premera — sem našel osem takih vrtačic. T.e ozki hrbti jih ločijo drugo od druge. Tako r.aglo napreduje njihovo zakrasevanje in ugrezanje v osnovno kamenino, da mu rastlinstvo ne more slediti in ko bregovi teh vrtačic strmi in z gruščem pokriti.
C.e višjih predelov naše rastlinstvo ni moglo prekriti zaradi hladnega podnebja, pa se tudi v spodnjem delu ni moglo povsod zasidrati in je mnogo skalovja ostalo golega od časov, ko je ledenik zapustil te kraje in je zavladalo ugodnejše podnebje, v katerem more uspevati gorski gozd in druga tem višavam primerna flora. Ledenik je nekatere bregove temeljito obrusil. Z njih je zdrsela tudi talna groblja, tako da noben drobec prsti ni mogel obstati na teh golih, gladkih ploskvah. Deževnica in snežnica sta vse sproti izprali. Zato se je pa na njih začelo tem silnejše kemično delovanje, korozija. Kamor koli stopiš po naši dolini, povsod ti kažejo te plošče posledice tega raztapljanja apnenca. lies, ni ravno varno zapustiti stezo. Preden se zaveš, ti uide noga v eno izmed sto tisočev razpok, žlebičev in škrapelj, v katere je vse površje naše doline in vse Komne razdejano in tudi razjedeno. Ne veš, kaj bi bolj občudoval, zadnje smreke in macesne, ki so se usidrali med razpoke in ovili s svojimi koreninami skalovje, ali čudovito oblikovane žlebiče in škraplje.
656
2lebiči teko povečini v smeri nagnjene plošče in se končujejo v povprečnih razpokah in lezikah, pa tudi drugače. Večkrat se končajo kar v navpični luknji, izjedeni v na videz solidno skalo. In koliko je takih lukenj! Včasih je skala kar perforirana in luknje imajo neverjetne oblike. Mnoge se spajajo med seboj in tvoriio različne kanale, naravne mostiče in nešteteto drugih nepopisnih oblik, ki jih more dati le apnenec, topljiv v deževnici in snežnici.
Na mnogih krajih je žlebičie že popolnoma razpadlo v škraplje in celo grušč. Globoke, prepadom podobne oblike se razprostirajo ob vsakem koraku. Nevarno .se zibljejo veliki balvani, izipodjcdeaii in izjedeni iz žive skale. Preden se zaveš, zdrkne taka skala pod teboj in s težavo najdeš ravnotežje. Usesti ali pasli pa je seveda nevarno, ker bi se nasadil lahko na špičasto izjedeno ka-menito ost ali bi se obrezal na robu ostrih škrapelj. Kes prečudovit svet. V velikem in majhnem vseskozi pester, tako da se nikdar ne naveličaš opazovati zdaj gore zdaj borbo rastlinstva zdaj vse neštete nadrobnosti, ki jih je umetnica voda izjedla. Vodi m so izpostavljene te kamenine že desetine milijonov let. odkar so se dvignile iz morja. Kakšno ogromno delo je ta voda že opravila na naših gorah in v naši dolini posebej, nam povedo šele preprosti računi, ki seveda niso povsem zanesljivi.
Komna z Dolino Triglavskih jezer meri približno okoli 40 km2. Na nio pade povprečno 3500 mm padavin na leto, ki vsa ponikne in odteče po Savi Bohinjki zopet v morje. Zaradi večje množine padavin, zaradi počasnejšega odtekania snežnice se vrši zakrasevanje v naših Alpah hitreie kakor na Notranjskem krasu. Tudi trdota vode ne more biti v Alpah -manjša kakor na krasu in bo verjetno okoli 15 miligramov raztopliene snovi v 1 kg vode. Na 40 km5 pade na leto okoli 140 milijonov m5 vode ali 140 milijard litrov vode. Ta voda odnese torej na leto 2 1 00 000 kg apnenca s površja in iz notranjosti Komne, Toda v glavnem se nasiti z apnencem že na površju, v notranjost priteče že kolikor toliko nasičena in velja raztapljanje povečini le površju. V desetih letih odnesp voda s Komne 21 milijonov, v sto letih 210 milijonov, v 1000 letih dve milijardi, v milijon letih je odnesla samo s Komne okoli dva bilijona kilogramov apnenca. Danes ne gledamo več tistih gora in take pokrajine, kakor jp bila v minulih geoloških dobah, ampak je naša dolina sedaj taka, kakršna je pač sedai in se bo že nadalje izpreminjala, kakor jo bodo pač ustvarjali novi arhitekti, nredv.sem vode in izpreminjajoče se podnebje — morda pa se bodo zbudili tudi pri nas sedaj nekoliko počivajoči ustvarjalci gora — tektonske sile. Saj je zemeljska skorja razmeroma silno tanka ln nihče ne ve, kaj imajo gorotvorne sile še za bregom.
Dolina triglavskih jezer je biser ustvarjalne sposobnosti in mojstrovina vseh davnih in sedanjih naravnih umetnikov. Zato je vredna, da bi se še bolj zaščitila.
Miran Marussig:
JAMARSTVO V LUČI ALPINIZMA
Dvoje je pravzaprav čudno: Začetek organiziranega planinstva in jamarstva sodita časovno pri nas tako rekoč v isto obdobje, pa je dosegla ideja alpinizma kot kulturnega pojava in alpinistike kot športa nesluten razvoj, medtem ko so bile izgovorjene prve besede o globinski alpinistiki kot športu šele v zadnjem času, o kulturnem oziroma znanstvenem pojavu, ki je v tem primeru prav gotovo soroden alpinizmu, če že ni njegova veja, pa do danes ni govoril Še nihče.
Prvi, ki je opozoril na sorodnost dveh športov, alpinistike kot športnega udejstvovanja v gorah in globinske alpinistike kot športnega udejstvovanja v jamah, je bil prof. Kunaver, medtem ko je poizkusil prof. Habe v članku »Naš visokogorski kras vabi alpiniste h globinski alpinistiki« (PV, str. 122, 1 1955), to tudi utemeljiti. Res je sieer, da so v tem članku nakazane nekatere skupne komponente obeh športov, vendar ne vse in tudi ne v taki obliki, d*
657
bi jih lahko sprejeli kot razglabljanje, kaj je pravzaprav tisto, kar druži jamarje in alpiniste.
Ni naključje, da je izšla prva druščina jamarjev prav iz vrst drcnovcev. Lahko bi celo dejal: Nujno je bilo, da so bili prvi jamarji tudi planinci. To so bili ljudje, ki so začeli spoznavati prirodo z drugih perspektiv in so hoteli spoznati tudi jame, ker jim jc to pomenilo vrednoto in ker so iskali popolnost Prav v tem pa je tičal tisti skriti — zakaj? Zakaj iz sonca polnih gor v ozke, temne jame, v globoka brezna in globeli? Ali ni zamenjava tistega vseobsež-nega prostora s tem neskončno majhnim in tesnim svetom v jamah nekaj nerazumljivega? Ali pa drugače: Ali nista to ravno dve skrajnosti, dva ekstrema, ki sta drug drugemu pogoj?
Turna pravi, da je alpinizem »kompleks vsega udejstvovanja in stremljenja v visokih gorah, športnega, estetičnega, etičnega, do svetovnega nazi-ranja v družbi z vedami o alpski prirodi in alpskem higieničnem, gospodarskem in socialnem življenju ter družbi z umetnostjo in poezijo, ki ima kot predmet Alpe in visoke gore.« Ali lahko govorimo v jamarstvu prav o takem duhovnem gibanju ter svetovnem naziranju kakor v alpinizmu? V nekem smislu da. Ne sicer v popolnoma enakem, pač pa v močno sorodnem.
Hoja v jame kakor hojav gore, nam pomeni način življenja in ot»-enem nek življenjski smoter. Če govorimo o posameznih vedah, o higieničnem in gospodarskem življenju, potem lahko jasno ugotovimo prav iste komponente, kakor jih navaja Tuma. Resda o poeziji, ki bi imela za predmet jame, ne moremo govoriti in prav tako ne o umetnosti v taki obliki, kakor se je pojavila v alpinizmu. Navsezadnje pa je jamarstvo prav tako udejstvovanje v visokih gorah, saj je prav tam torišče ljudi, ki raziskujejo visokogorski kras.
V jamarstvu se ostreje kot v alpinizmu ločita dve komponenti, prva znanstvena in druga športna. Čeprav bi po vsej pravici morali biti enakovredni in da v resnici tudi sta, saj sta druga drugi pogoj, na splošno tega jamarji ne priznavajo. Speleologija ima kot znanstvena veda pač to prednost, da so njen cilj neki bolj ali manj praktični zaključki, ki jih lahko uporabimo, medtem ko je vsako športno doživetje subjektivnega značaja. Znanstvena komponenta v jamarstvu je prav tako obsežna kakor v alpinizmu in izhaja v podrobnostih prav Iz istih osnov (biologija, kemija, geologija, geografija itd.) in prav tako je športna komponenta skoraj v detajle enaka alpinistiki. Tu zares lahko govorimo o globinski alpinistiki in če drži domneva, da je alpini-stika gorski šport, potem lahko z isto pravico trdimo, da je globinska alpi-nistika jamski šport. Navsezadnje ne gre tu za to, da bi ugotavljali, kateri so skupni subjektivni občutki jamarja športnika in planinca športnika, ampak gre za bistvo obeh športov, namreč za to, da sta gibanje telesa in čustvovanje prirode med seboj neločljivo povezana (Tuma).
Razvoj speleologije kot znanstvene vede in globinske alpinistike kot športne veje skupnega udejstvovanja v jamah, sta šli isto pot, vzporedno z razvojem planinstva. Medtem ko so slovenski jamarji sprva sicer našli torišče dela v visokogorskem krasu, pa se potem posvetili predvsem dolenjskemu in primorskemu Krasu, so domala vsi srednjeevropski narodi raziskovali visokogorski kras, ker so prav tam našli probleme, ki so jih hoteli spoznati. Pri nas se začenja sistematično raziskovanje visokogorskega krasa šele v zadnjih dveh letih. To pa nikakor ne pomeni, da se slovenski jamarji za kras v Alpah niso zanimali in da niso iskali ali hoteli imeti s proučevanjem gor oz. Alp ničesar skupnega. Nasprotno. Prve raziskane jame so bile ravno v Julijcih in Kamniških Alpah, medtem ko so se lotili sistematičnega dela na Krasu zaradi tega, ker je bil in bo klasično torišče v pogledu razvoja speleologije na svetu sploh. Prav zaradi tega so prvi slovenski jamarji odigrali na Krasu prav isto vlogo kakor prvi planinci, ki so dajali svoji hoji v gore predvsem narodnostni poudarek. V zvezi s proučevanjem visokogorskega krasa v zadnjem času pa lahko opazimo v naši državi porast speleoloških sekcij pri planinskih društvih. Tako so na Hrvaškem osnovane sekcije pri PD v Dubrovniku, Splitu, Reki, Zagrebu, Beogradu in prav tako v Ljubljani in Kranju. Tako pa se je nenadoma pojavilo vprašanje, ali ni jamarstvo v neki meri tudi dejavnost planinskega društva?
658
Comicl je bil tudi jamar. Nekateri so si napačno razlagali, češ da je Comici iskal v jamah le fizične kondicije. Ta trditev je malodane smešna. Nimam sicer namena primerjati našega plezalca Bogumila Brinška v alpinističnem merilu s Comicijem, toda tudi Brinšek je bil alpinist in jamar. Nekaj skupnega pa oba vendarle združujeta. Ali sta iskala na eni strani v gorah zgolj športnih doživetij in na drugi strani v jamah torišča, kjer bi lahko uveljavila svoje tako imenovane znanstvene sposobnosti? Ne. Iskala sta popolnost in sta jo v neki meri tudi našla.
V alpinistiki govorimo danes o ekstremizmu. Ali lahko v globinski alpi-nlstiki govorimo tudi o čem takem in podobnem? Pri nas o tem ne moremo govoriti, vsaj za zdaj še ne. Vsekakor pa so Italijani, Francozi in Avstrijci v tem pogledu daleč pred nami. V Trstu obstajajo jamarske sekcije, ki so si prizadevale doseči največjo globino na svetu. Tako so se spuščali v globine 800 in več metrov. Vsekakor je to neke vrste ekstremizem v čisto športnem smislu, ki prav gotovo tiči skrit v marsikaterem slovenskem jamarju, le da ne pride do izraza, ker je oprema, s katero slovenski jamarji razpolagajo, več kot skromna.
Jernej Roy:
GJVEŠKI JUNAKI
Prekopali smo jih
—	trideset razklanih lobanj
—	trideset razbitih sanj
—	trideset mladih življenj. Rovnice so tolkle zamolkle
molitve: »Prsten, prsten...«
Na dnu kotanje so pele lobanje »Mi smo! Nismo se bali!
Vzravnani smo stali.«
Nikogar nismo spoznali.
Braneč Gneč,
so branili svobodno ozemlje — planine in težke gozdove in reko, ki je nosila rodove na splavih v svet
Trideset razklanih lobanj
—	trideset razbitih sanj
—	poseka mladi življenj
—	zločin, ki vpije na glas in v sveti zemlji stenj,
ki sveti v naš čas.
— s)?eti si>e£.
Za tujca, ki jemlje, ped zemlje, sončna prostranost za nas.
Prekopali smo jih in izkopali svobodni navdih.
Tine Orel:
PROF. JOSIP WESTER — OB 30-LETNICI NJEGOVEGA SODELOVANJA PRI PLANINSKEM VESTNIKU
Kdo naj umeje mestne ljudi, ki ostajajo v svojem tesnem okolišu, tudi če jim dopušča čas in ugodno vreme, da bi se sprostili in oslavili tesnobo mestnega zidovja! In v dobi, ko še nc moreš na visoke planine, bi si privoščil vsaj izlete in pohode po skromnejših vrhovih, po nižjem svetu. Saj je naša domovina povsod zanimiva in lepa, samo spoznavati in spoznati jo je treba.
Tako je zapisal Josip Wester v enem ud prvih svojih planinskih spisov »Od Save v Domžale«.* Tako je bilo njegovo geslo in njegov življenjski slog: Svoj prosti čas izrabiti v gorah in hribih, v naravi in tudi prusti čas izrabiti v lastno in splošno korist. Spoznavati našo domovino, jo poznati in drugim dopovedovati, kako lepa in zanimiva je in kako je živ stik z naravo za normalno življenje nepogrešljiva sestavina. Hodili po tem lepem svetu pripravljen, s čutečim srcem in bistrim umom, s skladno psihofizično omiko, tako da je potovanje samo sprememba v načinu dojemanja in spoznavanja sveta, was jubilant je od L 1926. ko je uredniku Planinskega Vestnika oddal svoj prvi članek (O 30-letnici dr. J. C. Oblaka), napisal v 30 letih planinskega pisateljevanja člankov za dve zajetni knjigi in v vseh izkazal in razkrival svojo osebnost, obenem pa izpričal staro resnico o izredni vzgojni, izobraževalni in kulturni vrednosti potovanja in potopisa. Bodisi da piše o .»malih in veliian tisočakih« bodisi o dolenjskem ali zasavskem gričevju ali o kršmh gorah na jugoslovanskem jugu, v vsakem opisu se kaže njegova široko razgledana intelektualna osebnost, ki ne potuje samo po prostoru, temveč obenem tudi po času. Svet, ki se ga dotika, dojema, pojasnjuje in osvetljuje, je trdno določen, stvaren, eksakten. Ni umetnik, ki bi se zamikal v nezgrabljive pokrajinske vtise, lepoto gora občuduje kot nekaj prvobitnega, kar mestnega človeka hipoma prevzema, nc da bi iskal odgovor na vprašanje, v čem je kulturni in ideološki vzrok bega v naravo. Naravno dobro počutje, b.olosna evfonja izletnika mu je najvažnejši in najveljavnejši odgovor za vse case, vse drugo je že nadstavba, ki za ogromno večino planincev ni odločUna. V tem PrePr°-stem, poštenem, pristnem in prirodnem odnosu do gora je skrita globoka humanistična vsebina Westrove planinske pisarije, ki ima oko za vse, Kar se v gorah dogaja, tem bolj za vse, ker gre za moža izredno široke izobraz.be m
resnične srčne kulture.	.	..	, .
Kot šolnik in pedagog visoke strokovne sposobnosh je v svoji prosvetni karieri vršil dolžnosti gimnazijskega ravnatelja in prosvetnega inšpektorja Zgodovina slovenskega šolstva ne bo mogla mimo njegovega dela. Poleg vsega praktičnega vzgojnega učnega in vodstvenega dela v soli je napisal se štm učne knjige, znane Westrove čitanke, ki se jih dobro spominja nasa_ srednja in starejša generacija izobražencev. Kot planinski pisatelj je nastopil ze 1. 1907 v Ljubljanskem zvonu, kjer popisuje svojo hojo po Švici. Leta 1910 Je v u>U
Foto F. premru
• PV 19», str. 11»
660
znameniti reviji pisal o bosanskih gorah. I-eta 1926 pa je nastopil kot planinski pisatelj v našem listu in mu ostal zvest vse do danes, beta 1944 je v založb» SPD izšla zbirka njegovih izbranih planinskih in popotnih spisov pod naslovom »Iz domovine in tujine«. V zadnjih 12 letih se je njegovih spisov v planinskem glasilu nabralo Se za eno tako zbirko. Planinska založba bi ustregla množici njegovih bralcev, če bi jo v doglednem času izdala. V tej založbi je izdal tudi monografijo o Hacquetu, zaslužnem znanstveniku, ld je svetu kazal pot k lepotam slovenske pokrajine. V visoki starosti dvainosemdesetih let Wester ni odložil peresa. Planinska založba mu je poverila monografijo o pokojnem dr. J. C. Oblaku. Z dr. Oblakom ga je vezalo prijateljstvo, ki je rastlo iz podobe kulturne dejavnosti in iz planinskega sopotništva. Tudi naši redakciji obeta za leto 1957, da bo še pisal za planinsko glasilo. Zvest svojemu življenjskemu delu sodeluje tudi pri Aškerčevem zborniku, ki ga bo v kratkem izdal celjski okraj, dela pa tudi za akademski slovar slovenskega jezika, za katerega je oddal' žc nad 300 lastnih »novotvorb«.
Josip Wester je s svojimi planinskimi spisi ustregel mnogoterim slovenskim bralcem, pa tudi planinski javnosti v sosednih bratskih republikah. Tehtna vsebina in nezmotljiv okus, smisel za pravo mero, nazornost in stvarnost ter brezhiben, klasično nadahnjen, pretehtan slog, to so odlike Westro-vega peresa. Uredništvo čuti dolžnost, da opozori slovensko javnost na to obletnico. Kako živ jc njegov odziv na čas in sodobne potrebe, je pokazala tudi anketa našega lista, naslovljena na 90 slovenskih planinskih društev. V došlih odgovorih so zastopniki planinskih društev in družb izjavili, da si v PV žele še več Westra. V imenu slovenske planinske javnosti smo mu torej hvaležni za opravljeno delo, obenem pa želimo, da bi mu Parke napredle še mnogo zdravih, delovnih let. Da bi se še nadalje ravnal po modernem Kato-novem izreku, naj starost ne ho non modo languida atque iners, verum etiam sit operosa et semper agens aliquid et moliens, tale scilicet, quale cuiusque Studium in suporiorc vita fuit! Res, inšpektor Wester lahko s ponosom pogleda na svoj delavni, delujoči in plodoviti pokoj, ves poln tistega udejstvovanja, ki mu je posvetil svojo več kot štiridesetletno službeno dobo. Ni še nastopil čas, da bi vzklilnil: Non plus ultra!
Zvesto spremljajoč naše planinsko dogajanje naj glosira vbadanje mlajših rodov in s tem bogati duhovno življenje tako zanimivega kulturnega pojava, kakršen je planinstvo. Njegovi dosedanji spisi niso samo pobudno in poučno čtivo. marveč tudi dokument naše planinske zgodovine zadnjih desetletij. In to lepo, splošnemu okusu primerno, širokemu krogu dostopno In zato koristno pisan dokument.
Mitja S ar ab on : l'gasnile so žalosti nekdanje, ki so spočenjale teme in luči, MISCI vse, kar podira in gradi in muči,
kar je mladost in boj, obup in sanje...
Uyasnil je spomin na. bolečine, ljubezni vroče ustnice razprte, na jok krvi, viharnih želj načrte, na hrepenenje, grozo in spomine.
Jesen, jeseii je tu! Njen zlat usmev in vse razkošje njene domačije in predvečera barve čudovite!
V duha, v srce tišina vsega sije
do tja, kjer zadnje so skrivnosti skrite.
O odpuščanje: moj labodji spev ...

DRUŠTVENE NOVICE
NEKAJ POMEMBNIH PLANINSKIH OBLETNIC
Pred 420 leti, leta 1538, se jo povzpel prvi glasnik hrvaškega planinstva, pesnik Peter Zorantč, na vrhove Velebita. Pod mogočnimi vtisi tega vzpona je spesnil pesnitev Planine.
Leta 1778 je liilo zanimanje za miS Triglav že tako veliko, da Je slikar Franc Baraga naslikal že tretjo, nad vso zani-mlvo podobo Triglava. Prvo je mojstrsko izdelal letu 1701 slikar Matija Ixjčn:kar, drugo pa leta 1744 Janez D. Florjančič. Istega leta se je pojavil v Bohinju tudi prvi raziskovalec ln naskakovalee Triglava Baltazar Hacquet.
Pred 170 leti 3C je začel zlati« vek planinstva. Osmega avgusta 177« je postavil slaboumni iskalec kristalov Jean Balmat rojstno letnico planinskega vodništva; tega dne jc pripeljal na vrh Bele gore. na Streho Evrope, na Mont Blane. tir. Michela Gabriela Paccarda S tem delanjem Je uspešno zaključil petindvajsetletni bnj 7.a ta vrh.
Leta 183«, pred 120 leti Je odkril idrijski rojak, kustos ljubljanskega muzeja Henrik Freyer severni pristop k Triglavu.
Pred 90 leti, leta 3<W6, se je povzpel na Triglav staro3ta slovenskih planincev France Kadilnik, ki je o<l lete 1855 z besedo ln dejanji propagiral potrebo po ustanovitvi slovenske p'.-minske organizacije. Ta vzpon Je bil opisan v Blelwelsovih Novicah. Članek z naslovom »Slava slovenskemu Triglavu« lahko štejemo za naš prvi planinsko - turistični opis. »Čvrste roke, močne noge, čista glava dospo vrti Triglava.«
Leto 187S je nadvse pomembno za razvoj našega planinstva V Savinjskih Alpah se je pojavil veliki ljubitelj teli gora ln nadvse zaslužni planinski pionir prof. dr. Johar.es Frischauf, ki Je bil Ae 1. 1874 soustanovitelj hrvatske planinske organizacije. Po njegovi zaslugi in z marljivim delom domačinov z Jezerskega ln Solčave ter Bistrice je bilo nadelanih vedno več planinskih poti v teh gorah. V dneh od 13. do IS. avgust;» tega ietn so ljubitelji teh gora sloveäro otvarjai. Grintovce. Slikar Alojz ZofI pa je izdelal prvo panoramo, gledano z Grlntovca (drugo je narisal Vlasto Kopač).
V	tem letu (1076) so na ruševinah Triglavskega .templja začeli graditi današnjo Planiko.
31. januarja 1878 je stopila Miss Straton kot prva ženska na Mont Blanc. 18S6. leta se je prvič pojavil na Triglavu tudi naš dr. Henrik Turna.
Leta 1886 so gorniki zgradili planinsko pot z ledenika naravnost na greben med malim ln velikim Triglavom.
V	tretjem letu organiziranega slovenskega planinstva, leta 1«96 je bil.-i na Kredi (2515 m) zgrajena »koča vseh koč« — Triglavska koča — 'Kredarica. Koča je bila
slovesno odprta in Izročena svojemu namenu 10. avgusta, ponovno pa je bila povečana leta 1WI9. vedno večji dotok gornikov na Triglav pa je zahteval še drugo povečavo, ki se je izvršila leta 1854. v letu 1398 so slovenski planinci zgradili tudi Mo-zirsko kočo na Göltet, in prvo Aljaževo kočo v Vratih. V Pragi pa Je bila ustanovljena češka podružnica SPD. ki je v naših gorah /gradila dve planinski postojanki: Češko kočo na Kavneli pod Mlina rsk Itn aedlom in Češko kočo v Korltnlci pod Mangrtom.
24. julija 1898 so natančno izmerili višino Triglava ln vzidali triangulacijsko točko na vrhu Triglava. Tega leta jc bila nadelana tudi planinska pot iz Vrat preko Praga k Staničevi koči. 14. marcu tega leta je bila ustanovljena soška podružnica SPD v Tolminu. Na Dunaju pa so po vzgledu francoskih, švicarskih in italijanskih planincev ustanovili prvo gorsko reševalno organizacijo v Avstriji.
Pred petdesetimi leti. leta 19WJ, so pokazali slovenski planine! na vseh sektorjih dela posebno veliko aktivnost. Povečali so prvo slovensko planinsko postojanko Orož-novo kočo na Črni prsti, ki je bila zgrajena in slovesno odprta 15. julija 1894. Svoj zlati jubilej Je slavila v letu l»5ä tudi planinska postojanka na Jermar.ovlh vratih (Kamniškem sedlu), kt je bila slovesno izročena svojemu namenu 12. avgusta 1906. V tem letu je bil izveden tudi prvi slovenski vodniški tečaj, ki se ga je udeležilo dvajset naših gorskih vodnikov. Namen tečaja je bil. usposobiti naše gorske vodnike in očuvail slovenski značaj naših gora. V tem letu so začel delovat: dre-novei, ki sta jih vodila Bogomil Brlnšek (Brinškov kamin v Planjavi) in Hudolf Badjuni D renn vel so pozneje, leta 1908, ustanovili svojo planinsko organizacijo »Drene, ki je vnesla v naše planinstvo naprednega duha. Drenove! so bi.i začetniki naše strme alpinistike, pionirji našega smučarskega športa, odlični fotoamRterjl in izvrstni Jamarji, v tem letu Je bilo nadelanih, zavarovanih in markiranih mnogo novih planinskih poti. Zgrajena Je bila pot iz Krnico na Spik, iz Trente na Jalovec m okoli Triglava (Kugyjeva polica).
Šestnajst let po prvem vzponu Ber-ginea preko severne triglavske stene Je Stena v tem letu doživela prva dva turistična vzpona Kot prvi so steno preplezali 3. m 4. julija 1906 nemški plezalci dr. F. König, II. Relnl in K. DomeniRE. žc 4. avgusta pa je bila stena drugič preplezana po Gustsvu Jahnu in Francu Jam-merju. Leta 185« torej slavi severna triglavska stena svoj zlat! jubilej.
Leta 1916 je bila zgrajena pod Vršičem Koča na Gozdu. Zima 191617 je znana v zgodovini kot zima svetovnih lavinskih
662
katastrof. Posebno znan je čnvl četrtek — 16. december. Na Korani, pod Bogatinom, na Vršiču, na Karpatih, v Alpah in v Dolomitih so plazovi uničili preko 10000 vojakov in oficirjev.
I.etii 1928, po prvi svetovni vojni, je zaživelo planinstvo tudi v Zagrebu, kjer so usüinovlli planinarska društva sljeme, Runollst ln Prijatelj prlrode.
V tem letu, 5. in «. septembra 1926 sta M. M. Debeliakova in dr. Stane Tominäek preplezali« direktno centralno smer v severni steni Splka, ki Se danes pomeni eno izmed najtežjih smeri v naših stenah in predstavlja trd oreh za plezalce sedanjega časa. Tega leta sta bili preplezani tudi dve novi smeri v severni steni Triglava: bavarska smer in smer skozi Triglavsko okno.
Dne 10. marca 192B je v Mojstrani umrl »delovodja - poštenjak, katerega je čislal vsak«, Janez Klinar - Požganc, čigar ime je tesno povezano z vsemi deli in zgradbH-ml, kolikor jih je bilo Izvršenih v Triglavskem pogorju.
Na Krvavcu so planinci v.gradilt pr:;a-len planinski smučarski dom. ki še dar.es glužl številnim ljubiteljem planin in bele opojnosti.
Pred dvajsetimi leti so jewni'-ki Ska-laši zgradili svoje drugo gorsko zavetišče (prvo že leta 1935 v Veliki Dnini pod severno steno škrlatice) pod Rokavi, k. prav gotovo stoji na enem izmed najlepših pro-
storov v noš h gorah. Vsa planinska skupnost pa je zgradila ponosni dom na Komnt, ki je največja reprezentančna stavba naših gora. Istega leta so jeseniški skalaši Izročili svojemu namenu tudi svojo planinsko-smučarsko postojanko na Hožci. ki Je služila množičnemu in vrhunskemu razvoju alpskega smučarstva.
Italijanski ple/.alec - akrobat se Je pozimi tega leta povzpel na Matterhorn. Angleška alpinista Tillman ln Odel sta stopila na zapadnl vrh Kanda Devi (781« in) in »e s tem uspehom približala višini 8003 m. Polnih štirinajst let sta držala višinski rekord premaganega vrha, vse do 5. junija 1950, ko sta Lachenal In Herzog premagala prvi osemtlsočak — Anapurno (8078 m).
Pri nas pa je Ing. Bloudek zgradil posebno mojstrovino, na kateri Je 15. marca 1936 Avstrijec Sepp Bradi prvič poletel preko sto metrov.
Poznejšo planinsko in alpinistično zgodovino pa smo več ali manj pisali mi sami aH pa vsaj sledi I i njenemu naglemu vzpona. Zato bi bilo odveč govoriti o devetdesetih planinskih društvih, o preko 500000 vsakoletnih obiskovalcev gora, o preko sto petdesetih planinskih iiostojankah ln o ekstremnih vzponih naših mladih alpinistov, ki zmagujejo najtežje domače in tuje stene in se pripravljajo na našo prvo himalajsko ckspcdicijo
Uroš Zupančič
Sniilirl nad Mozirjem je gorsko na-»elje, ki je z zgodovino savinjskega planinstva močno pnvezan od prvih dni njegovega razvoja, še iz časa dr. Frischauf.i in Kocbeka. Vasica leži slabo uro pod Mozirsko kočo (13« m) v nadmorski višini od 700—9$0 m. Najvišje so vsem planincem Savinjske in Šaleške doline znane kmetije Kcbcr, Vcibuč, Sp. in Zg. Goltnik, GO-stečnik, Sumečnik, segonefinik, Koncčnlk, Kup.lcr, Ramšak, .Tesen ik, Napotnik in druge. Značilno za šmihelske vaščane je njihovo sodelovanje s celjskim planinskim društvom. C.e bi tega ne bilo, bi Imela Mozlrska koča, ena najstarejših slovenskih koč, nedvomno težje življenje. Vas je dalje znana po svojem živahnem prosvetnem in kulturnem življenju, ima kvaliteten pevski zbor ln delavno igralsko družino. Med vojno so bile osamljene kmetije trdno in rvesto oporišče partii/.anom O lern ln še o čem bo naš list prinesel nekaj črtic, ki jih bo napisal Stane Ter&nk, vodja oddelka NOB v celjskem muzeju.
Sodelovanje med šmihelskimi vaščanl in planine; se Je izkazalo tudi pri elektrifikaciji celo v rs le aaselij, ki so razmetane v Podgoltah: Jazbin, Prečne, Lepe njive in drugih. Daljnovod na Mozirsko kočo, z gospodarskega vidika pač nerentabilen, je pospešil /•gostitev električnega omrežja po vsem pobočju. PD Celje Jc z največjo težavo /moglo te stroške, vendar je svoje obveznosti do dobrih sosedov v celoti izpolnilo, čeprav je moralo najeti 3 milijone kredita in to er.o tretjino zelo drago, po 6 V»
V Rmihelu se je kot sin učitelja rodil slovenski pisatelj, novelisl. romanopisec, l>esnik. esejist in prevajalec Vladimir Levstik. Ob njegovi 70-lctniei so Smihel-čani priredili lepo spominsko slovesnost, fci so se Je udeležili pisateljevi ljubljanski prijatelji in zastopniki PD Celje in okraj-
nega s PK. Na prireditvi je nastopi ämi-helskl pevski -/.bor pod vodstvom tov. Aemana, ki vodi tudi krajevno kmetijsko zadrugo, tajništvo Odbora za elektrifikacijo, povrh pa tudi režira, igra ln še kaj. Med drugimi je njegov zbor zapel pesem, ki jo je tov. Acman sam zložil in uglosbil Naslov jI je »Smihelsklm žrtvam« ln jo urinašamo kot dokaj lep sad 3kriteg& kulturnega torišča, odmaknjenega daleč od .šumnega sveta:
»Spet na5e planine v soncu žarijo in naši gozdovi spet tiho šumijo. Zda1 smrt zaoustila je gore, gozdove, naj narod naš stri je tujcev okove! Spet svobodni smo,
a vendar še danes je v srcu bridko .. . Saj vas, ki ste prvi pot pravi spoznali . . . ki prvi ste k svobodi pot nam karzali, va«, oče, vas, mati, brat, sestra. - nI več . . kot žrtev ste naše vi borbe postali
Nasilju, krivicam ste hrabro se uprli, pod streli zločinskimi /.alo ste umrli; ln matere ljubljene, kje grob vaš leži» Vam muke ln bol so izpile moči.. .
VI plačali našo svobodo ste s ceno najvišjo,
življenje ün kri zanjo dali.
Zato vam slava, do konca naših dni,
/.ato vam slava, dokler naš rod stoji,
dokler naš slovenski rod živi,
naj slava vam po zemlji tej doni!
Tov. Acman pa je uglasbil tudi Kaju-hovo pesem »Kje si, mati«. Tudi to Je zbor občuteno zapel
Vsi planinci, ki hodijo skozi SrniheV znajo ceniti srčno kulturo, gostoljubnost in vedrino Smihelčanov in žeUjo tej lepi gorski vasici napredek in blagostanje.
T. O.
663
Pomembni dan PD Bled. v sredo dne is. julija 1356 je v okviru občinskega praznika Bled.i imel«) PD Bled svoj pomembni dan. Na Straži, priljubljeni izJetni točki nad jezerom, si- je zbralo okoli 500 starih m mladih planincev. Posebne pokornosti je bil deležen odred mladih planincev saj jih je prikorakalo na livado okoli 200 v lični planinski opremi.
Ta dan je bilo razvitje članskega prapora, kateremu sba kumovala tov. Legat, dolgoletni požrtvovalni planinec, ln tov. Ambroži čeva, hčerka Prešerna, o katerem je znano, da je b:i 90-kial na Triglavu. Prapor je prevzel zastavonoša Matko U.čar, nestor blejskega smučanja, alpinist ln velik ljubitelj gora.
Za tem se je vršilo razvitje mladinskega prapora. Kumovala sta mu Andrej Ko-'elj in Milica Pamer, pnevzel pa ga je mladinec Jo-že Pognčar
To siavnost so s svojo udeleži« počastiti tudi preti-sednik Občinskega ljudskega odbora Bled tov. Kapus, sekreüir ZKS Bled tov. Dijak, in predstavniki okoliških planinskih društev, ki so čestitali društvu k uspešnemu delu
Slavnostni govor na tej proslavi je Imel podpredsednik društva tov. Svetina. Vsekakor je med največje uspehe društva prišteti osnovanje mladinske sekcije in vključitev v PD — 2(H) pionirjev. Za to ima največje zasluge učiteljica z Bleda — Marija stare.
N;i splošno se delo društva dobro razvija. Organizirana Je vodniška služba. Za-fcivel je tudi alpinistični odsek, kljub velikim težavam. Mnogo bolj pa bo moral razviti svoje delo propagandni odsek.
Po razvitju je lov. Svetina izročil ored-sedniku PD tov. Oskarju Delkinu častni srebrni znak za zasluge v slovenskem planinstvu in kartografiji, ki mu ga je podelila Planinska zveza Slovenije na svoji redni letni skupščtai.	Tone Svetina"
60-letnica Mozirske koče. T .»'los je praznovala brez hrupa in obreda 60-letnico za savinjsko planinstvo nadvse pomembna postojanka, ki jo je Savinjska podružnica SPD postavila pod Mali Smrekovec na Xx>ki že 1. 1896, komaj tri leta po ustanovitvi podružnice. Tam, kjer danes stoji smučarska dependansa, so postavili skromno hišico, v kateri sc je stisnila kuhinja z o bed ni™ in ena soba s 4 posteljami, v podstrešju pa slo bili še dve sobici z dvema posteljama in skupna ležišča s 6 žimmeami. Kakšen gospodarski korak je storilo slovensko planinstvo samo na tem tonšču! Danes Je tu 60 postelj ln prav toliko äkupnih ležišč. Prvotna kočlca je prebila prvo svetovno vojno. 1 1920 pa so jo celjski planinci precej povečali, dobrih 10 let nato pa prestavili glavno postojanko nekaj više na Jugozapadno stran Boskovca. Pred drugo svetovno vojno so že pripravili les za novo postojanko. Meti vojno je 1. J944 MOZirsfca koča pogorela.
Po vojni je bila tu prva obnovljena koča v slovenskih gorah. 2e Jeseni 1. 1W5 je stala r.a Loki smučarska uta za 30 ljudi. Avgusta 1946 pa so celjski planinci zastavili z delom na pogorišču in do 15. novembra istega leta spravili pod streho novo Mozlrsko kočo, ki je že to zimo lahko sprejela 40 smučarjev na skupna ležišča v jedilnici. L. 1M7 in 1948 je bila koča še povečana na 100 ležišč in povečana je bila tudi terasa pred kočo. Poleti 1950 pa je
kočo uničil silovit gozdni požar, ki je pogoltnil 60 ha lepega gozda po južnem pobočju Boskovca in Malega Smrekovca. Dva dni po požaru pa je koča že obratovala pod šotorom, .štirinajst dni po term pa je hUa na mestu prve koče iz 1. 189« zgrajena baraka za 60 oseb, -stočasno ps je druitvo takoj začelo z obnovo postojanke in sklenilo z njo .prekositi vse dotedanje gradnje na Golteh. Že pred poletjem 1. 1961 Je bila otvorjena nova postojanka, simbol vztrajnosti in odpornosti celjskih planincev. Pr; vseh gradnjah je zmagoval delovni polet, pokazala se je resnična delovna vnema, požrtvovalnost in smisel za prostovoljno, neplačano delo ne samo pn odbornikih, marveč tudi pri celi vrsti članov.
Moztrska koča je bila nato I. 1953 oja-čena Se s smučarsko dependanso. posvečeno XIV. diviziji Borisa Kidriča, leto nato pa je dobila še daljnovod s transformatorjem, Utrjen in urejen je prostor nad kočo in pred njo, letos pa se je že mučno približalo uresničenj p starega ideala celjskih planincev, cesta do Smihela in morda še naprej, kajti tudi vozna cesta na Loko je delo planincev in žmlhelčanov.
Letos se Je torej PD Celje spominjalo kar treh iKimembnlh obletnic svojega delovanja: U0-letnice prve koče na Golteh. 10-letnice obnove Mozirske koče in 5-iet-nlce, odkar je zgradilo zadnjo
Mov.irska koča na Golteh ima nedvomno zanimivo in burno zgodovino. V njej je zazidanih mnogo naporov, razočaranj, pa tudi veselja in navdušenja za planinsko
Zasavska planinska transverzala sektor PD »Rnhnr«, Senovo. Po sklepih na planinskih posvetovanjih zasavskih planinskih društev ter zbora zasavskih planincev na Libni pri Krškem dne s ßep-tembra t. 3.. cia naj se Izvrši markacija zasavske planinske transverzale da konca oktobra t. 1 , jc PD Bohor v Senovem izvrSilo to delo. Markacija je iyiln vestno in dob:-o izvršena pod vodstvom društvenega markacista tov. lledveška Antona.
Z namenom, da se planinstvo poživi tudi v Zasavju, je prišlo do važnega sklepa zastopnikov PD Trbovlje, da se določi trasa zasavske transverzale. Sprejeta Je bila naslednja črta: Začetek zasavske transverzalne poti je Titov rojstni kraj Kumrovec — nato drž- pot naprej na Kunšperk—Podsredčki stari grad—Bohor— T.isco—Mrzlico—Sveto Goro ter se zaključi na Kumu.
Sektor zasavske planinske transverzale PD Bohor pa se začenja pri Starem gradu južno od trga Podsreda, nekaj pod vrho» hriba Orlica (555 m). Grad jc še kar dobro ohranjen. Ima celo nekaj stanovalcev. V starem času so v njem -živeli knezi Windisch — sorodniki Ilabsburzanov. Od Pod-sredčkega gradu nas vodi pot po leni cesti po prijazni vasici Železno. Pri tej vasi prekoračimo cesto Kozje—Senovo .In pridemo po stezi ter kolovozu, ki je speljan med bogatimi vinogradi, do naselja Gor-janc. Za kratek čas se ustavimo pri »Ku-nejevi kleti« — zidanici, r.a kateri se jc 28. xr. 1941 odigrala tragedija. Padle so po izdajstvu prve -žrtve NOB v Spodnjem Zasavju. Na kleti je lepa spominska plošča. Kmalu nad kletjo se pot spusti in teče nekaj časa po dolinici Slatini, od tu se pot začne vzpienjats na Veternlk, čigar
664
vrhovi ne presegajo 720 m višine in je poii hribovskih domačij. Juäna pobočja so polna Vinogradov in njivic, medtem k« ki vrhovi in severovzhodni predeli gozdnati. Dosti ji- Iglavcev, med listavci pa je precej domaceea kostanja. Razgled z Ve-tem ka ju lop proti Krškemu polju na jug in severovzhodno proti Donački gori ln Boču. Ko srni) si ogledali to panoramo, krenemo naprej proti severozapaclu in pridemo v popolnoma obnovljeno naselje Pokojnik. To naselje je bilo v času NOV od okupatorja tlo temeljev pažgano. Po osvoboditvi so ga domačini s pomočjo ljudske oblasti lepo obnovili. Od Pokojnika krenemo naprej po lepih travnikih — v zimskem času krasnih smučiščih — in pridemo na bohorski vrh Oslico 8fi.1 m. Oslica je bila priljubljena izletniška točka kozjanskih :n rajhenburšknh planincev. 7, nje so krasni razgledi zlasti proti Pohorju — Boču ln Zagrebački gori. Tik p«d južnim obronkom O-.liee je v lepem zavetju planinska vas Jevša. Tu je zaradi izdaje dne 20. III. 1945. v borbi z. Nemci padlo 23 partizanov. Na kraju samem jc padlim postavljena spominska plošča 7. vasi Jevše Kino za kakih 35 minut pri prekrasnem bohorskem slapu Ubijavntku. Sama zasavska transverzalna pot pa pelje za Oslico po južnem pobočju Koprrlvnika do ple-šivoa (Spic-hriba) 925 m. Neposredno padno severovzhodno od njega pa Je gradbišče Koče na Bohorju. Na tem mestu je bivše Lovsko društvo Bohor -Senovo postavilo leta 1939 Lovsko planinski dom. Ta dom pa je 1>II "ela 1942 pož^an PT1 Hohor pa je prevzelo nalogo obnoviti to kočo. Letos jc bilo v tem pogledu precej storjenega. Postavljeno Jc zavetišče (7X4 m), urejeni so kletni prostori ti r pokriti z betonsko ploščo. Nn gradbišču pa Je že ves potreben stavbni les in vsa zidna opeka. Kaže, da bo drugo leto koča pod streho. To pa bo gotovo vsem planincem, posebej pa še onim. kl bodo hodili po opisen: poti. prav prišlo. Kajti po turi od Starega Pocisredškega gradu do Plešivca se že kar prlleže odpočitek. Zjutraj zarana pa Jc nujno, da si človek privošči užitek, ki ga ima na razglifiu s Plešivca. Na vid'ku so Zagrebačka gora. Krško polje. Gorjanci. Kum in oslali zasavski hribi ter TtoC in Donačka gora. Krasen pa je pogled na bližnje bohorske hribe in na njih s-toječe vasice. Na Plešivcu pa je bogata gorska flora (arnika, enoljan, zlato jabolko itd), kl daje plešivs tam travnikom i »oseben čar. Odločiti se moramo ter posloviti od gradbišča koče pa kreniti na najvišji bohorski vrh Javor-nilt 1023 m. Na Javornik se oride od koče v pičlih 30 minutah. Javornik je okoli in okoli obdan z bogatimi smrekovimi in jelkovimi gozdovi, a proti vrhu, kl je gol, ga preraščajo javori. PD Bohor bo v do-glednem času na Javorniku postavilo razgledni stolp. Toda že sedaj je Tazglea na Javorniku enak razgledu s Spic hriba le s ji> razliko, d« se z .Tavornlka vidijo še Kamniške Alpe. Kadar pa je ozračje zelo čisto, se pa vidijo cclo Julij« Zapuščamo Javornik in krenemo med vitkimi in gostimi Iglavci, ki postajajo proti zapadu vse redkejši. Repna dolina pa je že kar lepa. Smučar, botanik, prav posebno pa .'a ljubitelj narave kar ostrmi nad lepotami zaloških travnikov Pod njimi je na Južno pobočje Bonorskega masiva postavljena bohorska vasica Zalog, medtem ko
je na severozahodni strani trg Plamna pri Sevnici oziroma Šentvidu. Kmalu Je konec zaloških travnikov, kajti pot nas vodi dalje p« travnatem svetu na Mrz.o planino, ime je dobila po mrv.lih vetrovih, kl velikokrat pihajo po njenem golem pobočju. Z Mrzle planine se po južni strani spustimo skozi hrastov gozdiček in že se pred nami odpre lepa gorska dolinica. Sredi doline pa stoji skoraj popolnoma obnovljena lična vas Miv.la planina. Tu se konča sektor zasavske transverzalne poti pl> Bohor.
Opisani sekUir je razen navedenega poln zgodovinskih znamenitosti i/. NOV. Kaj se Jc pa tiste čase dogajalo na Bo-horju. je lepo povedano v himni Kozjanskega odreda: »Bolior je vstal . . . Bohor stojan SebilH
Otvoritev razglednega stolpa na Rogli. Kljub slabemu vremenu se je v nedeljo dne 26. VITI. t. 1. zbralo na Bogli nad 20« planincev, da počaste odkritje najvišjega razglednega stolpa v Jugoslaviji, ki ga je zgradilo agilno PD Slov. Konjice. Odkritja se 1e udeleži! med drugimi tudi tov. Tone Bole, član izvršnega sveta Ljudske skupščine Slovenije, PZS je zastopal tov. Janko Bekleva.
Z zbiranjem denarnih sredstev je pričelo konjiško društvo že leta 1952, h grad-
Foto Ccrtč
30-metrskl železni razgledni stolp na Rogli (1347 m)
nji stolpa pa je pristopilo avgusta lani. Stolp le visok 30 m s kupolo pa meri celih 35 m. Stolp je zgrajen po večini >t železa. Zanj so porabili okrog 20 ton železa in 6 m1 lesa. Tudi stopnice so železne in le prevlečene z lesenimi deščicami. Brez kupole je stolp za 4 m višji od najvišjega vrha Pohorja t. j. Črnega vrha, S stolpa sele iep razg.ed do Triglava, na Kamniške
665
Alpe in Karavanke, na Gorjance, Sleme in Ivanjšitco, proti vzhodu pa na Boč. rx>n;)6ko goro ter Dravsko polje. Razgledni stolp je zgradila »Metalna« Iz Maribora. DruStvo je v stolp Investiralo doslej že nad dva in pol milijona dinarjev, okrog enega milijona ln ool pa je še dolžno. Sarr.o prostovoljnega dela pri gradnji stolpa ko društveni član. Izvršili 2S42 ur v vrednosti din 132 OOU,—. Vsestransko pa so šla društvu pil tem na roke tudi domača podjetja ln nekatera iz Maribora.
Turistične takse in planinske postojanke. Po odloku o najvišjih stopnjah turistične takse v LRS (Ur. list LRS 16-63,56) se turistična taksa ne plačuje v planinskih postojankah, ki niso kategorizirane kot hoteli. Glede na to, da nobena planinska postojanka ni kategorizirana kot hotel, ljudski odbori ne smejo terjati turistično takso v planinskih postojankah.
Zbor zasavskih ln posavskih planincev. Kljub precejšnji propagandi se je teüa zbora dne 9. IX. t. 1. na Libni udeležilo le manjše število planincev Iz zasavskih revirjev, številčno najboljše »a je bilo zastopano BD Zagorje z veliko udeležbo mladine. Po pozdravnih govorih delegatov vseh PD in predsednika PD Fodsused so nato razpravljali v glavnem o zasavski planinski transverzell. Doslej so z delom začela PD Brežice, Senovo in KrAko.
Republiški alpinistični tabor v Krnici. Kot že vsa zadnja leta je tudi letos, in sicer od 15. VII. do 5. VIII. t. 1. Komisija za alpinizem organiziral a alpinistični tabor, tokrat v Krnic . Tečaja so je udeležilo precej AO-jev, največ pa iz bolj oddaljenih krajev. Izvršenih je biki 33 vzponov, 'sžjih in težjih, med njimi tudi Aschenbrennerjeva smer. Tečajniki so bivali v Herlcčevi koči. Tabor je v redu potekel, vodil ga je tov Rado Kočevar.
Sestanek načelnikov alpinističnih odsekov. Dne 19. VT. t 1. je Komisija za alpinism pri PZS sklicala v Ljubljani sestanek načelnikov vseh alpinističnih odsekov.
Izčrpno poročilo o doslej izvršenem delu v Okviru priprav za Jugoslovansko ekspedlcilo na Himalajo je poiial lov levstek Poročilo Jc vsebovalo predračun Yseh stroškov za vse izdatke odprave, upoštevajoč pri tem razne variante kakor itiri, šest in desetčlansko odravo In pripombe k tem variantam. To zelo skrbno pripravljeno poročilo bo dostavljeno tudi PSJ.
Proračun komisije za letošnje leto znaša din 1475050,— ln samo za pomoč odpravam v gorstva drugih republik določuje din '00 000.—. Aloinlstičnim odsekom, ki nimajo gospodarske osnove je komisija za izvedbo veib dodelila primemo denarno podporo.
IZ SEJNIH ZAPISNIKOV UPRAVNEGA
ODBORA PZS. . .
PSJ je dostavil vsem republiškim planinskim zvezam nove članske legitimacije, ki bodo stopile v veljavo z januarjem 1957. Ker pa je cena tem legitimacijam dokaj visoka, bo PZS skušala pri PSJ doseči ugodnejšo ceno.
Za republiški Izlet v Prokietije se Je iz Slovenije prijavilo 229 udeležencev. Zleta se je udeležilo tudi več funkcionarjev PZS.
Društva so bila ponovno obveščena o tem, kdo vse uživa v planinskih postojankah članski popust. Od inozemskih platonskih organizacij pridejo za ta Dopust l*oleg Slovenskega planinskega društva v Trstu, Gorici in Celovcu v poStev edtnolo nemški Alpenverein in avstrijski Naturfreunde. Po eno okrožnico so prejeli tudi vsi oskrbniki planinskih postojank.
PZS Je potrdila redlgiran pravilnik o uporabi in vzdrževanju osebnega avtomobilu GRS, ki ga ima na skrbi GRS postaja Jesenice. Prav tako jc potrdila lurti od Gospodarske komisije pred:ožen osnutek »Pravilnik PZS o potnih stroških«. V zvezi s tem so bile z veljavnostjo od 1. VII. t. 1. dalje z.všane tudi dnevnice reševalcem od dosedanjih din 850.— nn din 1200.—. Komisija za GRS pri PZS pa Je bila hkrati pooblaščena, da za težja reševanja v steni lahko prizna po potrebi tudi višje dnevnice
UO PZS je potrdil tudi proračune za 1.1956, ki Jih Je Gospodarska komisija predložila za UO PZS, GRS in Planinski Vestnik. Proračun UO PZR določa din SOM200.— razhodkov in enak znesek dohodkov s subvencijo din 5 462 200 —, proračun GRS din 1695241,— razhodkov oz. dohodkov s subvencijo din 915241.— m proračun Planinskega Ve3tnika din 6 566 376 — razhodkov oz. dohodkov s subvencijo din 3 152 726.—. V zvezi z Izvajanjem proračuna je UO PZS tudi sklenil, da se proračuni določena sredstva smejo trošiti le v okviru ■tromesečnih blagajniških pianov, določene proračunske postavke, ki predstavljajo razne nagrade, darila, nepričakovane stroške, udeležbo na otvoritvah koč itd. pa la v sporazumu /. UO PZS oziroma v nujnih primerih s privoljenjem predsednika PZS, kol se je to praktieiralo že doslej. Črpanja skladov Je možno le po poprejšnjem odobrenju UO PZS.
PZS je v letni sezoni prejela vrsto pismenih nn ustmenh pritožb o razgrajanju in prekomernem pijančevanju v nekaterih planinskih postojankah. Zanimivo je, da se te nerednosti vrše le v nižinskih in deloma srednjegorskih postojankah ln da gre v glavnem ie za ene in iste postojanke. pzs je sklenila, da bo v vseh takih primerih, ki le rušijo ugled planinstva, energično Intervenirala.
Pereč jc problem prodaje blokov za gradnjo Doma Zlatorog. PZS je zato sklenila. da se bo obrnila na vse predsednike planinskih društev z nujno prošnjo, da se zn nabiralno akcijo zavzamejo, žrebanje dobitkov, ki bi se moralo izvesti novembra letos, pa se preloži na junij 1957.
Na pritožbe nekaterih PD, da lavinski psi gorskih reševalcev ne spadajo v sobe oziroma skupna ležišča planinskih postojank, je PZS na predlog komisije ?•:« GRS pri PZS sklenila, da ima registriran lavinski pes z legitimacijo pravico do bivanja v sobi oz na skupnem ležišču, kjer pač prenočuje njegov gospodar — registrirati reševalec.
Dne 27. In 28. X. t. 1. se Je vršila v Pontreslni v Svicl seja Mednarodne komisije za GRS, katere sta se udeležil* tudi člana te komisije tov. dr. MIha Potočnik iz T.jubljane in tov. dr. Andrej Robič iz Tržiča.
Komisija za GRS pri PZS Je grajal« preveliko udeležbo pri nekaterih reševalnih akcijah, kar močno bremeni proračun komisije, pričeli pa so se pojavljati tudi
666
predlogi, da s»; nekaterim reševalcem poleg dnevnic odobre ž« posebne nagrade. Komisija jc to ostro obsodila,
V zvezi s sklepom Koordinacijske komisije za alpinizem in GK3 v Zagrebu, da naj komisija za GRS pri PZS v marcu ali aprilu 1957 organizira zvezni reševalni tečaj, na katerega naj bi poslala vsaka republiška planinska zveza po 5 tečajnikov. komisija sklene, naj se ta tečaj vrši na Korejiei.
Od 2S. do 30. t. 1. se je vrSil na Vršiču drug1 reševalni tečaj za pripadnike LM, katerega se je udcežilo okrog 25 tečajnikov. Tečaj je vodil tov. Rado Kočevar. Stroške tečaja je nosil Drž. sekretariat ?a notranje zadeve LRS. Komisija zn tlRS pri PZS bo tudi poskrbela za učni program redne šole LM glede na to, da je vodstvo šole izrazilo željo, da bi se vsi pripadniki LM spoznali z osnovami reševanja. Tečaj naj bi trajal od 10 do 14 dni in s<- vršil še pred zveznim reševalnim tečajem.
Skrb za reorganizacijo postaje GKS Tolmin, ki po odstopu tov Ceklina ne dela več. je prevzel tov. dr. Andlovic, zdravnik v Mostu na Soči.
Na poziv Drž. sekretariata za finance L RS je PZS predložila proračun UO PZS. komisije za GKS in PV za leto 1937.
PZS je prodala jecp. ki ga je doslej uporabljala GRS za reševalne akcije, za din 800 000.. . 7/kupiček je bil knjižen v dobro Investicijskega tonda. ker Je bil v glavnem tudi novi avto za GPS nabavljen iz tega fonda
Na sestanku, ki ga je sklical Okraj Kranj v zvezi z nadaljevanjem gradnje fceniec na Vitraneu. Je bilo ugotovljeno, da graditelj za nadaljevanje gradnje nima potrebnih sredstev, obstoječe do.gove pa bodo krili okraj In vse tli zbornice.
Gospodarska komisija je že skoraj v celoti izvršila plan rcviaij planinskih koč in društev. Izsledki teh revizij bodo gospodarski komisiji močna opora za svet Roäpodarjev. predvsem bo treba rešiti načelno vprašanje, če iin v kakšnih primerih so društva upravičena deloma ali v ee-iotl izročiti svoje postojanke na račun oskrbnika.
Črpanje 17-milijonskega kredita Iz naslova zboljšanja pogojev letnega dopusta delavcev in uslužbencev v redu poteka. Do konca leta bo porabljen ves kredit. Po sklepu PZS ,1e treba šteti 20•/» prispevek okrajev oziroma ohrtin kot dotacijo, ki jc društvom ne bo treba vračati.
Centralno zavarovanje planinskih objektov pri DOZ-u, k? je določalo 20V» popust premije, je Generalna direkcija DOZ-a v Beogradu sedaj razveljavila, ker se Je prepričala, da se podatki o zavarovanju, predloženimi s strani PZS nc ujemajo z dejanskimi podatki, s katerimi razpolaga DOZ in ruma nikake garancije, da bodo zavarovane res vse postojanke in njeni objekti. T)O7. zahteva tudi višjo ce-nilno vrednost. Zato na1 bi ostalo pri starem načinu zavarovanja, t. j., tla naj vsako društvo zavaruje svote objekte pri svojem krajevnem zastopniku DOZ-a za polno premijo. Gospodarska komisija bo pokrenila polrebne korake in skušala doseči, da bi le prišlo do kolektivnega zavarovanja ■/. znižano zavarovalno premijo.
PZS je mnenja, da bi jo morala društva o dobičku svojih postojank obveščati vsaj mesec dni po zaključku letne sezone.
Do 26 IX. t. 1. Je predložilo izpolnjen dnevnik o prehojeni planinski transver-zali li planincev, med temi tudi 12-lelnI dijak lz Maribora, ki bo poleg zr.ačke prejel Še primerno darilo. Društva ko bila naprošena, da izroče upravičencem te značke na slovesen način.
Komisija za planinska pota namerava sklicati v marcu prihodnjega leta zbor markacistov, za tem pa sestanek vodij. Komisija ugotavlja, da se nekatere skupine letos sploh niso sestale.
Delo redakcijskega odbora za priročnik o slovenski planinski transverzali Je uspešno. Celotno gradivo bo še lo zimo izročeno v tisk.
PZS ponovno ugotavlja, da bo nujno potrebno nekaj storiti za pokojne trentarske vodnike na trentskem pokopališču. Poživila bo žc prod leti započeto akcijo za postavitev primernega spomenika, spominske plošče ali nekaj podobnega.
PZS tudi ugotavlja, da je pionirsko sbanje povsod, kjer so delali s pionirji, zavzelo velik razmah, skrb mladinske komisije pri PZS pa mora biti, da tiodo taki tabori imeli tudi planinski karakter.
Turistično društvo v Celju Je poslalo odprto pismo Podjetju za PTT promet, podjetju Petrol in podjetju Avtobusni promet, ki so najtesneje povezani z razvojem turizma in gospodarskega napredka v Zgornji Savinjski dolini s prolnjo, da omogočijo napeljBvo telefona do planinskega doma v Logarski dolini, zgraditev bencinske črpalke v Ljubnem alt v Mozirju ter uvedbo redne avtobusne zveze Celje—Logarska dolina. Ta prizadevanja je vsestransko podprla tudi PZS.
Le v malo primerih dajejo postojanke članom PD 10V« popust pil hrani, ponekod pa so sploh opustili blokiranje, o vsem tem se bo razpravljalo na Svetu gospodarjev, kjer se bo tudi predlagala uvedba enotnih cen osnovnim artiklom to prenoč-nind.
PZS se Je po svojem zastopniku udeležila sestanka z Društvom prijateljev prirode, kjer so razpravljali o osnovnih nalogah tega društva, prišli so do zaključka, da Je nujno potrebno seznaniti ludl planinska društva z vsebino dela Društva prijateljev prirode.
Otvoritev italijanske poti na Mangrt sta se kot ofiolelnn zastopnika udeležila tov. Rado Kočevar tn dr. Andrej Roblč.
IZ UKUSTVKNIH OBČNIH
ZBOROV . . .
PD Kimske Toplice. V drugem letu svojega obstoja se Je društvu vendarle izpolnila njegova srčna želja, da si Je ustvarilo bazo za svojo planinsko postojanko v neposredni bližini društvenega sedeža — na Kopitniku ali na »Izerih«, kakor pravijo Kopitniku domačini, uru-štvo je prevzelo od ObLO Hrastnik v 20-letni brezplačni najem manjšo hišo s kuhinjo, predsobo in eno sobo, poleg tega pa Se večje gospodarsko poslopje z dvema uporabnima sobama, kar bo preuredilo za skromno planinsko postojanko Njihova največja skrb je sedaj, kako priti do potrebnih denarnih sredstev. Kopitnik je priljubljena izletniška točka, ki nudi obiskovalcem lep razgled po sosednjih planinskih področjih, znan pa je tudi po planinski flori.
667
s primerno propagando Je društvu uspelo dvigniti Število članstva. Ob lepi udeležbi članstva je društvo na Kopitnlku razvilo društveno zastavo, hkrati pa vzidalo na njegovem vrhu kovinsko Omarico 3 štampiljko. Za dobro organizacijo te društvene prireditve gre zahvala predvsem tov. Cirilu Knezu, ki so je za u> zavzel, čeravno je včlanjen v F D Laško. Da pa bi dali Rimskim Toplicam tudi planinsko obeležje m značaj turističnega kraja, Jc član tov. Ivan Podnebšck, direktor Lesne galanterije, brezplačno izdelal velik zemljevid z vrisanimi vrhovi ln postojankami v nj.hovi bližini, dragocen okvir za zemljevid in steklo pa je poklonila Tovarna lesne galanterije. Marljiv Je bil tudi markacijski odsek, ki jo markiral pot na l.iscn preko Lokavca ter nad pobočjem Henine, dalje pot na Kozje preko Grain ice in pot na Stražnik preko senožet. Obnovili so markacije ln namestili smerne pu-i-fsice tudi na poti, ki drži na Kopitnik. Pred .Novo poŠto in pred hotelom Stare pošte so razobesili tahie, na katerih so označene smeri ter oddaljenost posameznih planinskih postojank in vrhov. Organizirali so skupinski izlet na Kopitnik in na Goro, manjäc skupine pa so obiskale Julijce in Kamniške Alpe ter vrhove v njihovi neposredni okolici. Na Planinski Vestnik je naročenih 10 članov
PD Obrtnik Maribor. Občnega zbora dn« SI. aprila t. 1. se Je udeležilo okrog IDO CJanov, kar ;e več od polovice članstva. Pred začetkom občnega /bora je moški pevski zbor »Obrtnik« zapel tri planinske pesmi.
Delo društva je brilo v glavnem osredotočeno na izpopolnitev ln vzdrževanje začasnega zavetišča ter na pripravljalna dela za gradnjo novega doma na Tuj-zlo-vi-m vrini. V že obstoječem zavetišču so zgradili sanitarnim predpisom ustrezajoča stranišča, za novogradnjo pa so pripravili že nekaj gradbenega materiala, predvsem vodovodne cevi za celotno vodovodno omrežje, kar Jim Je delalo največ preglavic. Večji del inventarja so poklonili obrtniki. Trasirali so tudi zadnji del ceste do stavbišča. Mestna obrtna -zbornica jim je za to posodila preko din 1000 000.—. storili pa so potrebne korake, da jim bo ta znesek llOZ že na prvem občnem zboru poklonila, ker Je bil (a denar namenjen za gradnjo Obrtniškega doma. Vrednost celotnega njihovega inventarja cenijo na din :j4W3.-.
Društvo oskrbuje zavetišče na Tuj zlo -vem vrhu, čigar dohodki pa komaj krijejo režijo.
Članstvo je naraslo od 131 na 179. Premalo pa imajo äe vedno vključene vajeniške mladine. Društvo je sodelovalo pri odkritju spominske plošče na Kozjaku, skupinski izlet pa so organiziral-, na Tuj-zlov 'vrh t. maja ir. 20 novembra. Zelo so uspeli tudi s planinskim plesom, ki siccr ni prinesel ustreznega dobička, so pa z njim dosegli velik moralni uspeh
Markacijski odsek je na novo markiral jiot od dTžavne ceste do postojanke na Tujzlovem vrhu.
V dokaj živahni diskusiji so obravnavali med drugim tudi gradnjo skupnega doma Zlatorog, pospešeno agitacijo za pridobivanje novih naročnikov na Planinski Vestnik. zbiranje sredstev za gradnjo postojanke. ustanovitev smučarskega odseka m organiziranje planinskega tabora na
Tuj/lovom vrhu. Društvo bo tudi v bodoče votiil dosedanji predsednik lov. 3>e Cortl Alojz.
PD Kranjska gora. Društveno delo se je odražalo predvsem v gospodarstvu. Z dohodki svojih postojank in prispevki posestnikov, ki so društvu poklonlil znatno količino lesa, je društvo obnovilo streho in liivarn.co koče v Krnici ter postavilo novo verando. Dne 1. nuja so prevzeli postojanko na Korenskem sediu. kjer so morali prepleskati mi-zc in stole. V koči na Gozdu so zaradi pomanjkanja finančnih sredstev namestili lc novi> klop in stole v jedilnici. Čimprej pa bodo morali v tej postojanki obnoviti skupno ležišče, ker so dosedanje slamaiice že neuporabne. Ce bi hoteli izvršiti vsa nujna popravila na svojih postojankah, bi za to potrebovali še najmanj din 750 00».—. Ker teh sredstev društvo samo ne more preskrbeti, računa, da mu bo priskočila na pomoč PZS.
Vse postojanke je obiskalo po vpisni knjigi 1873 planincev, kar pa seveda ni realna Številka, ker se najmanj 30 •/. obiskovalcev ne vpiše v spominsko knjigo. Aktivne so bile vse njihove postojanke, in sicer je znašal dobiček Mihovega doma din 65 420—, Krnico din 1R37S.—, koče na Goz.du dill 39 21«.— in Doma na Korenskem sedlu din 61 344.—. Poleg podarjenega lesa jc društvo investira.o iz dohodkov postojank dtn 134 331,—. Vrednost njihovi1! osnovnih sredstev znaša din 3 589 257.—.
Markacijskii odsek jc markiral pot Kranjska gora —Krnica in Mihov dorr. — Krnica ter Mihov dum — Koča na Gozdu do Suhe Pišnlee. T-zpeljana pa bo še do Poštance. S sodelovanjem PD Jesenice eo postavili dve orientacijski tabli.
Postaja GUS šteje osem izurjenih reševalcev, ki so v preteklem letu devetkrat stopili v akcijo. Postaja Je dobro opremljena in za njo vzorno skrbi tov. Rado Kočevar.
Vodstvo društva je bilo ponovno zaupano dosedanjemu predsedniku tov. Andreju Tarmanu.
PD Jesenice. Občni zbor tega društva Je bil skrbno pripravljen, Iz poročala upravnega odbora, ki ga je prečltal društveni predsednik tov. Zvone Teržan pa se vidi, da je bilo društvo zelo delavno in zato tudi dosgelo temu ustrezne uspehe. Zbor sta v imenu PZS an GRS pozdravila predsednik tov. Fcdor Košir iin dr. MIha Potočnik.	_
Društvo je leto 19S5 zaključilo s »33 člani, kar pomeni prirastek 32 članov nasproti prejšnjemu letu. Od tega vključuje 139 mladincev ln 117 p ontrjev. 107 članov je naročenih na Planinski Vestnik Velik uspeh je društvo doseglo z izdajo almanaha »Svet pod Triglavom«, ki ga je tiskalo v 300(1 izvodih in domala v celoti razprodalo. V preteklem letu je društvo zaradi raznih objektivnih težkoč opustilo tiskanje tega almanaha kljub sklepu občnega zbora, da naj ta almanah postane redna letna publikacija društva in se dogovorilo z upravo Planinskega Vestmka za jeseniško številko Pl. Veslnika. Kot protivrednost Je moralo društvo preskrbeti Pl. Vestniku za din 225000.— oglasov. Tiskarni je bilo tudi izročeno vse potrebno gradivo za tisk prospekta =Vršife. Organizirali 30 5 predavanj, katerih se je udeležijo okrog 1100 udeležencev predaval! so Herman Buhl. Fric T^vald, Janez Krušic ln Slavko Smolej. Dalje so organizirali 7 sku-
668
pinskih izletov za odrasle člane z več ali manj zadovoljivo udeležbo ter 8 mladinskih skupinskih izletov, katerih se je udeležilo 1329 mladincev. Navedem- steviUe pričajo o aktivnem delu s pionirji in z mladino, k čemur Je doprineslo znatni delež tudi požrtvovalno učiteljstvo. Samo po zaslugi tov. KalClfcve, upravlteljice fioie na Blejski Dobravi, obstaja na tej šoli pionirski pododsek s preko 40 člani. Društvo samo Je k mladinskim i/.lelom prisiievalo din 12 473.—, sindikat Železarne pa din 15000.—. Za izlete članstva je društvo prispevalo din 55 036, Poleg predavanj in izletov je društvo v počastitev 10-letniee osvoboditve Jesenic organiziralo planinski teden. Med drugim Je bila v tem času odkrita spominska plošča ob SO-Ut-nio: otvoritve Kadilnikove koče na Golic.. Predvajali so planinske filme in imeli slavnostno sejo. Tedaj je bil ustanovljen tudi pionirski odsek. V Januarju 19jG so ustanovili tudi mladinski odsek. Pri vključevanju mladine in pionirjev je imel svoj dele?, tudi prof. Janez Jerovsek.
T Idi alpinistični -odsek je v preteklem letu dosegel viden napredek. Odsek šteje 30 članov. Namesto plezalnih teča-cv je odsek organizira; pleza'ni tabor v Krmi. ki se ga je udeležilo 20 alpinistov. Stroške Je delom« nosilo druätvo, de.onia pa udeleženci. V pomladanskih mesecih p» Je odsek organizira: 10 popoldanskih vežb plezalne tehnike v pečevju Mezuklje in v Pinnini pod Golico. Pip/Finega tabora v vratih, ki p.a je organizirala PZS se Je udeležilo 6 alpinistov. V aprilu Je lepo Odpela skupna tura na Veliko Mojstrovko. zdruJena prenosom materiala na postojanko na vršič'.!, preko prvomajskih praznikov pa je skupina izvedla tridnevno «nučarsko turo iz Krme preko Ve.ega polja, Hribaric, sedmerih Jezer in Korane na Krn s povratkom preko Komne m fužinskih planin v Bohinj. P.latete z vrha Triglava ob TOjstr em dnevu maršala Tita te ie udeležilo 14 članov odseka, od teh Jih Je 10 pristopilo po slovenski smeri severne stene Triglava. V počastitev 10-letnice osvoboditve je S članov odseka izvedlo grebensko prečenje Rateških Ponc s sestopom v Tamar. Dalje je odsek s petimi člani v pozno jesenskem času prerenal zasneženi greben slemena —Kukova Spica Kot že več let so tudi to leto obi-«kal< Jezersko in Izvedli plezalne vzpone na križ in Situ to ter ture na Grmlovec. Zbora alpinistov v Logarski dolin; so se udelež-li v polnem številu. V tem letu so jeseniški alpinisti izvedli preko 150 p e-ralnih vzponov v domačih in tujih gorah, od tega okoli 15 zimskih. Izvršili so tud. T prvenstvenih vzponov in to enega v severni steni Luknje peti, 2 v smeri vzhodni steni Spodnjega Rokava in rimski vzi>on v smeri Cermak - Franta v severna stem Kukove šptce. Mladinci — člani Jeseniške odprave pa so v stenah Durmitorja poleg drugih izvršili tudi S prvenstvene vzpone Odprav v inozemstvo se je udeležilo 5 a pin i sto v, 4 so obiskali CentTalne Alpe, en član pa Je obiskal nemška gorstva Alpinisti pa so sodelovali tudi v 8 delovnih akcijah pri vzdrževanju gorskih poti, gorskih zavetišč in napravljanju drv.
Markacij £ka dela so bila opravljena na Hanzovi poti v Mojstrovki (57 ur). Zgornja Trenta —Kanja sedlo (16 ur), Zg. Trenta — Trentska planina —Vršič (19 ur), Zg. Trenta—Mali kot —Jalovec <12 ur). Spička-
Vel. ozebnik —Koritr.iški žleb (M ur) ali skupaj 202 ure, ki Jih Je opravilo 27 prostovoljcev.
V celoti so Investirali preteklo leto v svoje postojanke din 166ÜW4.—.
Uveljavljen način upravljanja ln nagrajevanja uslužbencev v pos-ojankah se je pokazal kot zelo dober, vendar pa le ob pogosti in pametni kontroli, osebje postojank je namreč prejemalo po lep rednih plač še C •/« participacijo na dobičku, ki se Je delil na posamezne uslužbenec po ključu razmerja Plač. glavni oskrbnik pa je bil udeležen s 3 •/• na dobičku vseh postojank.
Društvo bo tudi v bodoče vodil dosedanji marljivi društveni predsednik tov. Zvone Toržan.
PD Podljubelj. Društvo sc je največ bavilo z gospodarni von- in zato razumljivo nekoliko zanemarilo vzgojno plat članstva. Do lanskega leta je oskrbovalo le zavetišče »pri Ju-Ju«, sredi preteklega leta pa so vzeli v najem še bivšo lokarnico na K-juu pod Kofeami, ki so Jo preuredili v lično planinsko postojanko Treba Je bilo veliko iznajdljivosti in požrtvovalnosti, da so opremil; in uredili to postojanko, saj niso za to imeli na razpolago nikakih finančnih sredstev. Samo pri urejevanju te posto--ar.ke so opravili nad 700 prostovoljnih delovnih ur. posebno so se pri tem Izkazali tov. Andrej Ahačič, Metka Klemene, Miei Ahačič, Jožefa Kavw, Pepca Srečn k in še vrsta drugih, katerim Je občni zbor izrekel še posebej zahvalo. Postojank; nista imeli svojih stalnih oskrbnikov, temveč so namesto njih ob sobotah in nedeljah »dežurall- odbor n ki, ki so za to prejemali po 5 V. oil vrednosti prodanih živil in pijač. Le na ta način je bilo društvu 'udi omogočeno, da so lahko krili vse strosxe In še marsikaj nabavili. Dosedanji obisk postojanke na Kalu pa jim narekuje potrebo po stalnem oskrbovanju te postojanke. Od ObLO Tržič so prejeli dotacijo din 15 000.—. od Kim a Podljubelj pa so si izposoriili <1in 05 000—, ki jim služIjo za obratna sredstva.
Na Planinski Vestnlk je naročenih le 8 članov, kar je društveni predsednik v svoj err. poročilu zelo grajal. Zelo dobro obiskane so b:le sankaške tekme.
PD Ljutomer. Društvo je polaga'o obračun svojega dela dne 31. i. t. 1, Občni zbor je bil dobro obiskan, navzoči pa «ta bili tudi Skupini iz Lahoncev in Gor Radgone. Na občnem zboru so dalje bil navzoči predsednik občin, ljudskega odbora tov. Rado Pušenjak, tajnik PD Murska Sobota in predstavnik Pomurskega tiska tov. Klinar Slavko ter zastopniki PZS.
Društvo Je marljivo delalo tudi v preteklem letu. Dasi je bilo pred 8 Vti M se je ustanovilo društvo, precej dvomljivcev. ki niso verjeli, da bo to društvo zaživelo, četudi ne ž vi v osrčju gora. se je organizacijsko utrdilo in trezno Izvaja svoje načrte. Res Je, da zaradi velUe oddaljenosti toliko ne obiskuje Julijskih In Kamniških Alp. zato pa organizira številnejše IzleAc v bližnjo okolico Trikrat so bili v Kamniških planinah in štirikrat v Julijskih Alpah, nešteto pa je bilo izletov na Ravno goro. na Ivančico, Kapelo, Jeruzalem In TrakoSčan. Del bletov so izvedli tudi s kolesi. Najbolj agilna v prirejanju
Skopaj
Izletov je bila Uthonska skupina pod vodstvom neutrudnega p.aninea in idealista tov. Maksa Meäka. ki Je na občnem zboru zato tudi iprejela posebno priznanje, pohvaljeni pa so bili še tov. Vida Ivanjšič, ki jc poleg blagajniških poslov vedno že našla dovolj časa za organiziranje skupinskih iv.lctov in jih tudi sama vodta ter skupina Konfekcije, ki se Je izkazala kot izredno marljiva in tovariškH. Zahvalo za prirejanje izletov zaslužita tudi tov. Marš Danilo in Beg stane. Na iniciativo društva se Je lansko leto podala r.a vrh Triglava tudi kompletna ljutomerska godba na pihala in priredila koncert, kar Je gotovo nekaj edinstvenega v zgodovini našega očaka Triglava. Vzpona na vrh Tr plava pa se jc- udeležilo tudi večjo Število učencev Glasbene šole.
S predavanji druStvo ni imelo sreče. Tozadevno so se obračali za pomoč v Maribor ln Ljubljano, vcr.dar Jim pa predavateljev nI uspelo dobiti. Organizirati nameravajo tudi fo to k rože k. Članstvo je sicer nekoliki) padlo, in beležijo tudi nekoliko manj naročnikov na Planin Vestnik vendar je pa to pripisati reorganizaciji okralev. Društvo za trdno upa, da bo glede števila naročnikov na Planinski Vestnik kmalu zopet med najbolj agilnimi društvi kot je nekoč že bilo in je zalo tudi izvolilo V odbor tovariša, čigar edina skrb bo zvišanje naročnikov na to revijo. Pri svojem načrtnem delu društvo tudi ni poza-bUo na m.adino. Društvo stalno skrbi da vsako leto obLšče najmanj 30 do 40 pionirjev in mladincev planine, ker se dobro zaveda, da bo marsikateri Od tel, ostal vse življenje zaveden planinec.
Ljutomerski planinci pa se živo zani-miyo tudi za našo himalajsko odpravo ln °Je:R 50 živahno d sku-iklenül' da 1)0 vsak član .prispeval p° ^ij, 20 - za himalajsko odpravo in po din 200.— za Zlatoroga. 2ivahna debata se je dalje vršila okrog njihovega bodočega doma v neposredni bližini Ljutomera V postev bi prišla vila Sinigoj, ki ima za to vse pogoje. Predsednik občine tov. puše-
ihfdV^^ Mfptovit, da Jim bo Sel obč. ljudsjia Odbor pri tem vsestransko na roke.
„„ Tov- Hole, zastopnik planL-is-ke skupine fie ?r,uštvu Potonil lep album z ong.nalnuni fotoposnetki vseh izletov te skupine in izrazi: željo, da bi album obogatiti v novem letu z novimi slikami.
lPtuP°	DruStvo je v preteklem
letu marljivo delalo in v eeloti doseglo svoj plan. Članstvo je dvignilo od «82 v letu 1954 na S62 in je porast zabeležilo tako kot v mladincih in pionirjih. Kljub temu porastu članstva pa društvo vendarle ni zadovoljno ln to zaradi tega, ker se razmerje starejših članov ni izboljšalo v korist mlajšim članom, temveč obratno. To jim Je tudi dokaz, da .sklepa o pritegnitvi mladincev v društvo niso naj-boij uspešno izvršili pa tudi dejstvo da preko 300 članov ni plačalo članarine Je dokaz, da le niso vsi dovolj resno izvrševali tega sklepa. Zelo lepo pa so se izkazali tudi v pridobivanju novih naročnikov za Planinski Vestnik. Revijo je odpovedalo le U naročnikov, na novo pa so dobili 41 naročnikov. Predvsem po zaslugi tov. 7,e-narčiča in Kovačiča je izšla v minulem letu posebna številka »Zasavskega tednika« s čisto planinsko vsebino in Je bilo na ta
načtn več kot 10 000 naročnikov na ta tednik seznanjenih z delom in razvojem planinstva v 7.asavju. v celoti je društvo uspešno organiziralo 23 skupinskih izletov v bližnje in daljne gore. Vseh udeležencev Je bilo 532 ali povprečno na vsak izlet po 26 članov. Pozabili niso tudi na predavanja. V nabito polni dvorani Delavskega doma so člani dvakrat poslušali zanimivo predavanje celjskega alpinista lov. Ciea De-beljaka, ki jim je pripovedoval o £Yan-coskih Alpah in italijanskih Dolomitih Predavanje so spremljali barvni diapozitivi. Povprečna udeležba predavanj Je bila 370 članov, pri čemer je oredn^ačila mladina. V goste pa so povabili tudi mariborski planinski oktet, ki Jim je zapel več lepih slovenskih pesmi o mrši h gorah Ln planinah, poleg tega pa tudi neka< partizanskih in narodnih pesmi. Od 10. do 17. VIL Je zvedlo uspel planinski teden z razstavo planinskih slik. Pl-minski teden je organiziralo skupno s PD Kum. Veiiko zanimanje vlada med trboveljskimi planinci tudi za transverzulo. Okrog H članov si je že nabavilo transverzalni dnevnik in ima seveda l idi nekaj poti za seboj, oglašajo se pa vedno še novi. Vključili so se tudi v Gorsko stražo. Društvo ima na skrbi 49 km poti, za katere vzorno skrbi. Med letom je odsek, ki je v preteklem letu izvršil 19 in markacije. Agilen je liil tudi alpinistični odsek, ki je v preteklem letu izvršil 19 vzponov in 24 treningov. Za )>• ipravnike so organizirali v neposredni bližini Trbovelj plezalno šolo. vzpone pa so izvedli v Kamniških Alpah in Durmltorju. 7. reorganza-cijo svojega odseka so uspeli otresti se dosedanjega mrtvila in storiti precejien korak naprej. Razširili so svoje vrste z novimi mladimi člani, skupno r. ostalimi zasavskimi alpinisti organizirali odpravo v Durmitor in Kamniške Alpe. poleg tega pa so si preskrbeli nekaj najpotrebnejše opreme in si 3 tem zagotovili pogoje za nadalinje delo in vključevanje mladine v svoj odsek.
Društvena postojenka na Mrzlici je izkazala nekoliko manjši promet kot v letu 1954, prav tako pa tudi manjši obisk kot v preteklem letu. Kljub slabšim dohodkom pa je društvo prekrilo štreno s salonitom in preuredilo verando v Jedilnico. Lične klopi in mize v borovem lesu Jim Je dobavilo po zmernih cenah strojno mizarstvo v Trbovljah. V gostinski sobi so postavili novo krušno peč, okrog nje pa namestili nove klopi, za Jedilnico so nabavili tudi 50 novih namiznih prtov. Po zaslugi gospodarskega odseka in skrbnega oskrbnika Je bila koča večino založena z vsemi dobrotami po zmernih cenah.
Na zboru pa je bilo i>odano tudi poročilo o delu gradbenega odbora za zgraditev Zasavske koče na Prehodavelh. ki je bila že 18. IX. 1954 izročena svojemu namenu. Iz poročila sledi, da je znašal celotni denarni promet od 5. IX. 1952 do 31. XII. 3955 din 4 *821136,—, dolguje pa še din 24iBlO —
V dokaj živahni diskusiji se Je oglasil k besedi tudi zastopnik PZS tov. Ručer Tone, ki je predvsem pohvalil uspešno delo društva, nato pa dal potrebne napotke za bodoče delo. Pojasnil Je pomen pobiranja prispevka po din 20,— za himalajski fond in graditev Zlatoroga ter apeliral na člane, da tudi on po svojih močeh podpro to gradnjo, ki bo skupni dom vseh planincev Nato pa je izročU dolgoletnemu in marljl-
Skopaj
vemu aktivnemu planincu tov. Polti e-tu Majdiču zlati častn: znak. s katerim ga Je za njegove zasluge odlikoval Planinski sa-vez Jugoslavije.
Zbor so nadalje pozdravili in društvu Čestitali k dosežen.m uspehom tov. Zupančič, predsednik OLO Trbovlje, tov. Gorlčan v imenu PD Kum in tov. Golob v imenu PD Zagorje.
PD Oplotnlca. Društvo ima za seboj
prvo petletko svojega dela. V minuli jjo-slovni dobi so imeli dokaj težav s preureditvijo postojanke nu Pesku, ker je sanitarna inäpekeija sicer pretila z zaporo postojanke. Da ko mogli vsa ta dela Izvesti, so društvu priskočili na pomoč OLO, KZ Zreče in GC. Maribor. Naprava sanitarnih naprav, vodovoda in zboljšanje notranjih prostorov Jih je stalo din 1 700000. „ potrebujejo pa še najmanj din 400 000.—, da bodo vsaj v glavnem lahko zadostni zahtevam sanitarne inšpekcije. V postojanki na Pesku je bila sprejeta partizanska patrulja bataljona XIV. div., člani pa so se udeležili tudi polaganja venea pri odkritju spomenika padlim borcem r.a Mariborski koči. Na ta način je bila vzpostavljena tesnejša zveza med organizacijo ZB m PD. Izboljšali so tudi [Mivczavu s TVD Partizan in upalo, da bodo krepili sodelovanje radi še z ostalimi tamkajšnjimi organizacijami. Premalo pa je društvo polagalo pažnje mladini kakor tudi vključevanju ostalega članstva. Medtem ko je društvo štelo v 1!>54 letu 50 članov, 24 mladincev in 2 -bo-nirja, skupaj torej 76 članov, je vključevalo v preteklem letu le Se 39 č.ar.ov, 9 mladincev in 1 pionirja, t. j. skupaj 49 članov. Svoje člane bo morajo tudi v večji men zainteresirati za Planinski Vestnik.
Društvo ima vzorno urejeno knjigovodstvo, ki ga vodi tov. Marica Jerman. Iz njenega poročila posnemamo, da jc znašal dobiček postojanke din 2is;6i.— in dobiček društva din 18 331.—. Delo druživa je pohval i tudi nadzorni odbor, ki pa Jc zahteval, da upravni odbor društva ukrene proti bivši oskrbnici pepel Dolinšck r.aj-ostrejše zakonite ukrepe zaradi zaščite društvenih interesov in njihovih finančnih sredstev. Kakor je znano, dolguje bivša oskrbnica društvu iz naslova oskrbe postojanke večji znesek, ki ga še vedno nI v celot: poravnala.
Društvena uprava te bila ponovno zaupana dosedanjemu predsedniku lov. Ju-raku Štefanu.
PD Most na Soči. Zbor se je vršil 1. marca t. 1. ob udeležbi 68 članov. Ker Je društvo v preteklem letu — v glavnem zaradi pomanjkanja finančnih 3redstev — končalo s preureditvenlmi deli v koči na Črni prsti, je delo usmerilo na organizacijsko utrjevanje društva, kjer pa Je želo le manjše uspehe. Težave imajo tudi s pobiranjem članarine in to zaradi tega, ker društva zajema velik okoliš. Društvo ima še vedno skupine v Desklah. Anhovem in Podmelcu, po njegovem mnenju pa bi bilo treba delo usmeriti tudi v smeri Baske grape, Podbrda, na Planoto in po Soški dolini, kjer nastaja nov planinski živelj. Da bi člar.om olajšali pristop v društvo, zlasti onim, ki so član! številnih organizacij. Je društvo znižalo letno članarino na din 100.—, znižalo pa tudi vpisnino. Društvo je ukrenilo tudi več ali manj uspešne
ukrepe za pobiranje zaostale ln tekoče naročnine /a Planinski Vestnik. Trenutno Je na to revijo naročenih 25 članov. Društvo si je lansko leto lepo uredilo svoj sedel, ki ga bo še opremilo s planinskimi fotografijami, tako da bo res prijetno zbirališče članov.
Kočo na Črni prsti Je obiskalo okrog 1300 planincev. Največ preglavic pa dela društvu vlaga v postojanki, ki izvira Iz betonskih sten bivšega vojaSkega bunkerja. Rešitev vidijo le v postavitvi strešnega stola, ki bi odpravil sedanjo betonsko ravno streha in pokritju koče s pločevino ali škodljami. S tem ne bi samo odstranili vlage, temveč tudi pridobili nov prostor za spalnico, ki je sedaj v Jedilnici. Ce pa za to ne bo finančnih sredstev, bodo morali prevleči betonsko streho s katranom in lepenko. Koča je še kar uspešno poslovala Ce ne upoštevamo odpisa Inventarja je bila konec lanskega leta aktivna.
Markacijski odsek je ponovno markiral poti Iz Podbrda rln Črne prsti ln Iz Hude južtne preko stržišča do Črne prsti, popravljalna dela pa je Izvršil na delu trans-verzale.
V debato pa sta posegla tudi dva pionirja. Prvi, Taljot Nevenka. s«' je društvu zahvalila za prirejeni tridnevni izlet na Triglav in druge krajše ture, s katerimi so bilj vsi zadovoljni, pionir Munih Tadej pa Je izrazil začudenje da se še vedno dobe planinci, ki ne hodijo v gore zaradi uživanja naravnih lepot, temveč zaio, da se napijejo. Zbor je sklenil, da predlaga upravni odbor PZS v odlikovanje s častnim planinskim znakom tov. ing. Mikuža Milana zaradi dolgoletnega organiziranega delovanja v planinstvu ln tov. Štruklja Franca iz Bače, soustanovitelja jamarskega društva »Krpelj«, ki se je bavllo tudi s planinstvom še pred ustanovitvijo planinske o-rganizacijc, in Je sedaj najstarejši društveni član.
<
PD Doh. Bistrica. Dejavnost društva Je bila prvenstveno usmerjena nn oskrbovanje zavetišča na Rovtaricl, ki Je zaradi nesporazuma z lastnikom zavetišča t. j. Gozdnim gospodarstvom na Bledu, dala društvu precej opravka. Četudi je bila postojanka aktivna in bi bila aktiva še večja, če jih nc bi znatno oškodovala zadnja oskrbnica na postojanki, so postojanko dne 5. XI 1056 opustili.
Takoj po ustanovitvi društva so prevzeli tudi karavlo bivše jugosl. vojske v Ravnali z namenom, da jo adaptirajo za planinsko postojanko. Ker je bila v zelo slabem stanju in je pretila nevarnost, da bo propadlo še to. kar je ostalo, so morali pričeti takoj z delom. Najprej so prekrili vso streho, ze lansko zimo pa jim je sneg polomil strešno tramovje. postaviti so morali novo ostrešje s cementnimi strešniki, kar jih je stalo okrog din 350oco,—. Vsa dela. razen tesarskih, so opravili člani s prostovoljnim delom. Skupno so izvršili 640 prostovoljnih delovnih ur v vrednosti okrog din 25 600,—. Pri prostovoljnem delu so se posebno odlikovali tov. Milan Šuštar. Slavko Budkovič, Janez Rozman, prof. Mazi, Egon Mihelič, Stanko Perše, Janez Ravnik, Prane Arh, Janez Cerkovnik, Frane Rozman, Torkar, Sedlar, Kure, Alojz Zmitek in drugi. Z ravnim gradivom oziroma denarnimi prispevki pa so društvu pomagali pri obnovi karavle predvsem
Skopaj
0bL,0 Boh. Bistrica. Gozdna uprava in T,m »Tomaž Godec« poleg KZ, k: je dala društvu po nizki ceni na lazpolago strežno ooeko. Koča čaka sedaj le Se na notranjo ureditev. Nova postojanka bo imela naziv »Bistrläka kofa».
Društvo pa je v preteklem letu zvišalo tudi število članstva. Nasproti 163 članom v letu 1954 J1h je ätelo društvo lansko leto II». Mnogo so razpravljali in se posvetovali, kako bi zainteresirali članstvo, /lasti pa mladino, v še večji meri za planinstvo in vzbudili pri njih zanimanju za planinski Vestnik. Na Planinski Vestnik je naročenih .e IS članov, kar Je odločno premalo, saj to n;. ji iti SV« od celokupnega števila članstva, ifropagandni odsek Ima v delu veliko orientacijsko tablo okolice Boh. Bistrice. ki Jo bodo namestili v bližini železniškega kolorlvoru. Ne sraemo pozabiti tudi na pomoč šolske mladine pr obnovi ka-rnvle, s ij jc prinesla vse strešnike in škod-lje iz Boh. Bistrice do gradbišča. Ker kaže. da za Investicije tudi v letošnjem letu PZS ne bo prejela nlkakih finančnih sredstev, je v.lHir sklenil, da bo ponovno prevzel v oskrbo zavetišče na Kovtarlci. Na ta način si namerava zagotoviti vsaj nekaj finančnih sredstev za obnovo karavle na Ravnah. V ostalem so sklenili da bodo še nadalje skrbeli za poživitev planinstva ln množičnost !rr :>opravilo in markiranje jk>'ov, nadaljevali z obnovo karavle in pomagali smučarskemu klubu pri izseku gozda.
ri) za Selško dolino v Železnikih. Ob udeležbi BS članov je društvo izvedlo svoj občni zbor dne 25. III. t. 1. PZS so zastu-pnll tov. .Tanko nek leva, Tone Bučer ln Kado Lavric.
poročilo o društvenem delu je pedal predsednik tov. Peter Smid in to za razdobje 1854 1S55, ker v letu 1954 društvo ni izvedlo občnega zbora. Nanašalo se je izključno na gospodarsko učejstvovanje društva in ugotavljalo, da je bilo vse društveno deio usmerjeno predvsem na do-gradilcv in ureditev koče na RaLitovcu, njeno otvoritev (18 vil 1955) ln reševanje finančnih ležkoč, ker je društvena uprava prevzela od prejšnjega odbora za ca. 2 milijona dinarjev dolgov. Odlioru jc s pomočjo PZS, OLO in ostalimi uspelo kriti večino Invcstieij, tako da društvo dolguje le še din 4« 592.—. Največje težave je imelo društvo z oskrbovanjem postojanke. • v obeh letih namreč ni mogla najti stalnega oskrbnika. Kočo je v letu 1B54 obiskalo po vpisni knjigi ff62 planincev, v preteklem let u pa že 1462. Postojanka je v preteklem letu zaključila z znatno Izgubo din 106 842.—. Ta izguba izvira v glavnem zato, ker ni bil vkalkul.ran prometni davek na alkoholne pijače v prodajno ceao in zavarovalnine.
od 167 članov v letu 1954 Je štelo društvo v letu 1055 le še A3 članov, od tega 63 članov. 3 mladince ln 2 pionirja Nedvomno gre ta vpadek članstva na rovaš prepirov, ki vladajo že dalj časa med nekaterimi dosedanjimi in bivšimi odborniki društva. Ti spori so šli celo tako daleč da bo zadnjo besedo izreklo pristojno sodišče.
Zbor je izvolil povsem novo društveno upravo pod vodstvom tov. Franceta Kovača iz Selc prejšnjemu odboru pa naložil, da v najkrajšem času uredi vse videče in nerešene zadeve v zvezi s poslovanjem društvene uprave pod vodstvom bivšega predsednika tov. Vebra.
Pn Sežana. Društvo je kljub vsem objektivnim In subjektivnim težavam v preteklem letu vendarle doseglo razmeroma lepe uspehe. Upoštevati Je treba, da društvo živi šele tri leta m da mora tako rekoč orati ledino, kajti fašistična okupatorska raznarodovaina politika je temelj.to poskrbela, da se slovenski narod naše Primorske ni mogei razvijati v svojih društvih.
Vse leto se je društvo borilo z organizacijskimi težavam;. Najbolj akutno jc bilo vprašanje tajnika, ki je bil na občnem zboru sicer izvoljen, vendar pa kratek čas nato premeščen iz Sežane. Njegove pesle je moral voditi vso poslovno dobo sam predsednik tov. Drnovšek Tudi ostali člani upravnega odbora EO bili preobremenjeni po svoji redni službeni dolžnosti zato niso mogli posvetiti toliko skrbi, kot bi bilo treba društvenemu delu. 7. reorganizacijo drž. uprave in ustanovitvijo komun pa so odpadli nadaljnji (rije člani upravnega odbora. Ker se Je ta reorganizacija izvršila v letni sezoni, v času izletov, je slabo vplivalo na delo upravnega odbora in društva.
Da bi č'mb>1j poživili društveno življenje tud: v zimskem času. hkrati pa da bi prišli do potrebnih linančnih sredstev, k: naj bi tvorila materialno podlago društva, so dne 5. XI. 1055 naredili prvi planinski ples v hotelu Triglav v Sežani z velikim srečolovom. Sodeč po udeležb , razpoloženju in finančnem efektu, je ta ples popolnoma uspe".. Čistega dobička jc izkazal din 92 360.—. Tak ples nameravajo v bodoče prirejati vsako leto.
Z graditvijo planinskega doma na Slav-niku se uresničule dolgoletni sen kraških, koprskih in tržaških planincev. Iniciativo za gradnjo je dalo slccr PD Sežana, vendar je pa gradnjo kasneje prevzelo PD KOper, ki Je po novi teri»orialnl razdelitvi postalo center okraja, ima pa tudi ugodnejše prometne zveze ter boljše materialne in ostale pogoje, skupno s PD Koper je društvo organiziralo iioljsko apnenico in poskrbelo za dobavo ir. prevoz 3 m' gradbenega lesa. v denarju pa jc /.bralo za gradnjo doma din 87000.—.
Spričo dokaj muhastega vremena lanske spomlad, in poletja niso imeli v preteklem letu pomembnejših planinskih izletov. Izvedli so '.e manjše skupinske izlete na Slavnik, Vremščico. Trstelj, Nanos ln na Krn, vendar pa v teh izletih n so všteta izleti posameznih starejših planincev v Julijske in Kamniške Alpe. Na predvečer praznika dela — 1. maja so sežanski planinci kurili kresove na Vremščicl in vrhu SlavrJka, za praznik 2 julija pa so sodelovali v partizanskih patruljah Da bi pregledali in obnovili markacije ter v zvezi z gradnjo postojanke so člani upravnega odbora priredili e delovnih izletov. Najavljena sta bila tudi dva skupinska izleta na Nanos in Krn, vendar nista uspela zaradi premajhnega odziva.
številčno stanje članstva je ostalo v glavnem r.a isti višini kot prejšnje leto in se giblje od 110 do 120 članov. Zal pa Je .poravnalo članarino le 08 čiar.ov. Na aktivnost življenja društva negativno vpliva tudi dejstvo, da se vsako leto menja nad 25 v. članstva, ker tvorijo članstvo večinoma uslužbenci in delavci. Temu vprašanju bodo morali posvetiti več painje. N» Planinski Vestnik je naročenih 31 članov.
Skopaj
kar predstavlja za njihove razmere kar lepo število. Na novo so mark.rall obe urncrl poU iz žel. postaje Vreme na Vrem-ičico in od tu na postajo Gornje Ležeče. Obnovljene so bile tudi markacije obeh poti iz Podgorja na Slavnik. S pomočijo dijakov gimnazije Herpelje so očistili in obsekali po: iz Herpel! na Slavnik. Markirali so tudi severni del Brkinov, pri čemer se je zlasti izkazal mladinec Vatnvec Jože I/. Rre/.ovce Na Vremščlc: so ponovno vzidali železno skrinjico, ker Je bila prejšnja poškodovana.
Zbor Je ugotovil, da je društvo čeprav na tem lepem čudovitem Krasu res ni v bližini gorskih orjakov, s svojim vztrajnim deiom prodrlo s svojo idejo in postavilo društvo na trdno baze. Ce pa hoče doseči svoj smoter, mora pritegnili čim-večje število člar.ov, predvsem pa mladine. Zato bodo ustanovili v Dutovijah, Kozini in Divači planinske skupine. To misel so zlasti pozdravili člani iz teh predelov, vi «i Izjavili, da ima Dutovlje zbranih že 35 novih članov, najmanj 30 članov pa pričakujejo tudi v Kozini.
PD Mozirje. Društvo vključuje SU starejših članov, 21 mladincev in 72 pionirjev, skupaj torej lül članov. Bavi se v glavnem z Izlctnlštvom, pri čemer pa Je treba omeniti, da se mladina teli zelo slabo udeležuje. Res jc. da je društveno področje dokaj obsežno in da so član oddaljeni od društvenega centra do dve url hoda. vendar pa lo ne more biti vzrok neaktivnosti članstva V zvezi s tem Je občni zbor tudi «prejel sklep, da osnuje za mladino poseben odbor, 'ki naj vod: delo mladine.
V avgustu so organizirali lepo uspel pohod na Sllvniško kočo na Pohorju. K stroškom pohoda jc društvo prispevalo din 300G.—. organiziran je bil tudi pohod na Ribniško kočo, ki pa zaradi slabega vremena ni bil izveden. Prvega maja so organizirali izlet v Logarsko dolino, vendar se je pa za izlet prijavilo le 5 starejših članov, od mladincev pa nihče. Markacljski odsek rje markirai pot na Creto in Izvedel še nekaj drugih popravil poti.
Za predsednika je bil ponovno izvoljen tov. Ivan Klemer.ak.
pr> Jezersko. Društvo se je v preteklem letu bavllo predvsem z gospodarskimi problemi. V Češko kočo so investirali kar din 723 595.—. Za din 117 048,— so nabavili samo nove opreme /.a samo jiopravilo so investirali din 342 73».—, za ostalo razliko pa je gradbeni material še na zalogi. Deloma so le investicije krite s posojilom PZS. za ostalo pa so ostali na dolgu. Da pa bodo mogli izvršiti vsa investicijska dela. bodo potreboval: še najmanj din 209000.—. Ker pa materiala, ki je bil potreben za vse le adaptacije, ni bilo mogoče prenesti po stari in podrti poti. so bili pripravljeni popraviti tudi to pot, kar jih je zopet stalo din 70157 —, Pohvalno moramo omeniti sodelovanje J LA in planincev-domačinov pri teh delih. Samo obmejna vojaška edlnica je pri tem napravila 300 prostovoljnih delovnih ur v vrednosti din la 000.—, plairnci -domačini pa 582 ur v vrednosti din 15 720.— Skupna vrednost prostovoljnega dela znaša torej din 33 72«.—. Češka koča je bila v pretekli sezoni dokaj bolje obiskana kot ▼ prejšnjem letu. To pa zavoljo dobrega sodelovanja predstojnikov obmejne voja-
Äke ediniec z društvom. Koča je ob koncu sezone izkazala nribitek dm 103 316 —.
Društvo vključuje v svoje vrste 121 članov, od tega le 11 mladincev in :3 pionirjev. Število mladine Je vsekakor odločno premajhno in je to bilo ugotovljeno tudi na samem občnem zboru.
Na Planinski vestnik je naročenih samo 22 članov, kar je tudi premalo pri številu 121 članov, saj dosega to število komaj 5,2 •/• vseh članov.
Gospodarska usmerjenost društva v preteklem ietu je imela svoj vpliv ludl na delovanje alpinističnega odseka, odsek pravzaprav zadnji dve leti preživlja hudo krizo zaradi pomanjkanja kadrov in tako rekoč niti ne obstaja. Sleje le dva člana. Kljub temu pa se je 3 sodelovanjem ostalih članov udeležil raznih akcij ln tako pokazal, da še vedno živi.
Postajo GRS tvorijo dva registrirana reševalca in dva reševalca, ki bosta v kratkem registrirana. Zdaj sicer pripadajo postaji Kranj, njih želja pa je, da bi se tudi na Jezerskem čimprej ustanovila samostojna postaja.
PD PoUCane. Tudi to društvo se je v glavnem ukvarjalo v pretekli poslovni dobi z gospodarstvom. Največ truda In finančnih žrtev jih je stala elektrifikacija Doma na Boču, ki je sedaj končno izvedena, vendar pa društvo dolguje iz tega naslova Se din 240 000.—. Društvo se trudi, da bi pri Elektrifikacijskem odboru v Kostriv-nici ta dolg /nižalo. Postojanka na Boču •e bila med letom slabo obiskana In dohodki niso krili v celoti izdatkov. Dasl Je bila postojanka pozimi zaradi nerentabil-nostl zaprta, bi bila izkazala konec poslovne dobe din Gew.— izgube, če ne bi bilo društvo za 1. maj izvedlo za Bofi veliko propagando in privabilo na Boč številne obiskovalce Brutopromet postojanke lega in naslednjega dne Je znašal din 407 497 —, ■čisti dobiček pa je znašal din IDI 755.—-Društvo pa je Izvedlo tudi najnujnejša popravila na stavbi. Problem zase je razgledni stolp, ki je že preživel svojo življenjsko dobo. nima pa društvo sredstev, da bi postavilo novega. Celokupni promet poätojanke jc znašal din 1018000. .
Društvo je v primerjavi z letom 1954 Izgubilo nekaj članov in šteje danes skupaj TS članov, 13 mladincev in 1 pionirja, skupaj torej 80 članov. Skoraj izključno jdejstvovanje na gospodarskem sektorju je povzročilo, «la jc društvo docela zanemarilo vzgolno plat in ničesar ukrenilo zlasti za pridobivanje mladine.
TD Nova Gorica. Po številu članstva spada to društvo sicer med srednja društva, vendar pa po gospodarski plati zavzema pomembno vlogo, saj oskrbuje 5 planinskih postojank, ki razpolagajo s 141 ležišči. Da so to pomembne postojanke, ki mnogo doprinašajo k planinskemu udej-stvovanju, izhaja iz tega, da je samo v preteklem poslovnem letu obiskalo te postojanke preko 7000 planincev, kar vsekakor kaže na množičnost planinstva tega predela. Posebno razveseljivo je, da se Je društvu posrečilo vključiti v svoje vrste precej mladincev.
Društvo vključuje 155 članov, 45 mladincev in 43 pionirjev. Na Planinski Vestnik jo naročenih le 19*.'• celokupnega njihovega članstva. V zvezi s povečano propagando bodo skušali dvigniti tudi število naročnikov na Planinski Vestnik. interno
Skopaj
poslovanje društva se Je znatno /boljšalo, od kar imajo svoje društvene prostore.
Živahna Je bila delavnost gospodarskega odseka. Temeljilo jc obnovil f!o-miščkovo zavetiäfe na Krnu, ki je dobilo v notranjosti popolnoma novo izolacijo iz izolacijsko pluto vine, na notranji stran: pa je bilo obloženo z lesonitnimi ploščami ter prcplcskano z oljnato barvo. Izolacijo in vsa ostala dela so Izvršili v lastni režiji. Investicije so znašale din 70« 000— V koči je sedaj prijazno, toplo in ni več nobene vlage. Vhod v bunker je bil zavarovan z dvojnimi hrastovim; vrati, streha pa Je dobila nov bitumenski premaz. Postojanko je obiskalo okrog B00 planincev. V Dom Poldanovec so investirali okrog din 300 000 in to za prebarvanje oken in vrat z oljnato barvo. Severni trakt, ki še ni pojiol-noma dograjen, pa se postopoma dokončuje. V koči na Trstclju je obnovilo okno v Jedilnici ter nabavilo nove žičnice, za kar vse jc izdalo okrog din 100000.—. Obnovili oziroma popravili so tudi dovozno not do [»ostojanke, ki je sedaj sposobna tudi za avtoprevoz. Zelo obiskana je koča Kekcc na Katarini, k: je oskrbovana ob sobotah in nedeljah in služi za nedeljske izlete. Popravili so dovozno pot, za kočo pa nabavili nekaj nove opreme, vpisanih obiskovalcev Je preko 2000. kar pa po dejanskem obisku ni niti polovica obisk koč napram onemu v letu 1034 je manjši.
Kakor je razvidno iz finančnega porodila, je znaša; enostranski društveni promet din 30450662 — kar kaže. da Je bilo finančno poslovanje zelo živahno, obratovanje vseh petih postojank Je terjalo precejšnja finančna sredstva, ki jih Je moralo društvo poiskati in to iz pomoči PZS, Iz dohodkov postojank ali daril oblasti, organizacij, podjetij itd. Stjenkova koča na Trstelju je imela din 530 711,— prometa in din 120 377.— dobička. Gomlščkovo zavetišče na Krnu din 23 3 747.— prometa in din 3787 — izgube. Pionirska koča Kckec na Katarini din 957 572 — prometa in din 12261g.— dobička, Dom Klementa Juga din 322110,— prometa in din 108 648. dobička ter Dom Poldanovec na Lokvah din 4 053 020 ln din 871 056. -- dobička, v celoti znaša dobiček vseh postojank din 1227 906—. izguba pa din 3787.—.
Za svoje uspešno delo je bilo društvo odlikovano od Planinske zveze Jugoslavije s srebrnim častnim znakom in diplomo, njegov neutrudni tajnik tov. Tone Sajovic pa je za svoje delo še posebej prejel enako značko in diplomo.
PD Bovec. IX. redni občni zbor tega druStva se je vršil dne 29. n. 1955, navzočih pa je bilo le 26 članov.
Društvo oskrbuje kočo Zlatorog v Trenti in kočo Petra Skalarja pod Kaninom. Dasi je imela koča Zlatorog manj prometa kot preteklo leto. je kljub temu izkazala din 80 499 — dobička Celokupni promet te postojanke je znašal din 473 155. Koča Petra Skalarja, ki je zaradi obmejnega pasu oskrbovana poleti le ob sobotah ln nedeljah, je imela din 12 676,— primanjkljaja. Da pa nI imelo društvo ra to postojanko oskrbnika Zajca, ki je čestokrnl vzel od doma svojo hrano in jo podari! koči, bi bila izguba nedvomno mnogo večja. V celoti pa društven, dohodki presegajo skupne izdatke za din 110 061—. kar jim je tudi omogočilo, da so poravnali anuiteto v znesku din 100 000.— za najeto
posojilo. Koča Zlatorog Je imela 2350 obiskovalcev z 902 nočmnnnv.. Koča pa bi nesla več, če ne bi bila odprta vse leto. Tako pa mora društvo pridno delali v letni sezoni, da krije stroške oskrbovanja v zimskih mesecih. Koto Petra Skalarja je obiskalo v preteklem letu le 245 planincev s 148 nočitvami, kar je premalo, da bi krilo režijo
Stanje članstva se nI bistveno spremenilo, razveseljivo pa Je dejstvo, da le v društvu vključenih 13 mladincev in 58 pionirjev. Znižalo se tudi nI število naročnikov na Planinski Vestnik. Pionirski odsek vzorno vodi tov. Sozio Zdenka. Imel je tri sestanke; na prvem je izvolil svojega predstavnika za upravni odbor, mladinca Alda Komaca iz Dvora pri Bovcu, pri drugem sestanku so imeli predavanje o planinskem cvetju ter spoznavali predvsem zaščitene cvetice, na treijem sestanku pa so se pomeniti o tem kako bodo pisali članke o izletih In dogodivščinah v planinah. Najleoše poročilo b! oblavili v mladinskem kotičku Planinskega Vest-nika. Sklenili so tudi. da bodo sami vršili delo Gorske straže in ščitili redko planinsko floro pred brezvestnimi uničevalci.
Perspektive njihovega bodočega dela pa so osredotočene še vedno v izgradnji doma na Manrrtu, Začasno mislijo zadevo rešit; na ta način, da bi postavili na Man-grtu le3enjačo. kjer bi planinci našli lahko skromno okrepčilo.
Markacijski odsek se je tudi po svoje izkazal. Osvežil je markacije na Rombonu, Svinjaku, na BavSkem Grlntavcu iz Soče. Loška Koritnlca—Breiič—Skrblnc do zavetišča pod Spičko ter Loška Koritnlca — Kotovo sedlo. Poleg tcpH so tudi fisvev.ill orientacijske table »Trentarske gore. ln pričeli z deli v steni ra odseku Cukla — Kombon. Ta pot na Hombon bo mnogo lepša in krajša, ker sc bo izognila v Velikem Naklu neprijetnemu produ.
Občutno se pozna v društvu odhod tov. Ostana Miranu, bivšega društvenega .predsednika. Iz občnega zbora so mu poslaM prisrčne pozdrave. Društveni predsednik tov. Jonke Ciril pa Je v svojem poročilu pohvalil ludi društveno blagajni Sarko tov. Gizelo smielowsky, ki često združuje celokupni odbor ln ga predstavlja v eni osebi. Pozval Je odbornike, naj bodo zlasti v pogledu gradnje koče na Mangrtu tako energični, kot ,1e ravno tov. Gizela.
Za predsednika je zbor izvolil tovariša Marka Alojza.
PD Ljubljana - matica. Se vedno je ostalo odprto vprarjanje, kako rešiti problem boljše povezave članstva z društvom. Vsi ukrepi društva, sestanki ln razgovori ■/. nekaterimi družbeno-politlčnimi forumi, raznimi ustanovami itd. doslej niso rodili uspehov. No občnem zboru je bilo tudi ugotovljeno, da članstvo še vedno pada. Od 8030 članov v letu 1954 vključuje društvo v letu 1955 samo še 7516. I-eta 1951 je štelo društvo 12 480 članov.
Delo propagandnega odseka pa j® imelo lepe uspehe. Razpisal Je 36 skupinskih izletov, realiziral pa jih Je 23 s skupno 464 udeleženci. Poleg skupinskih izletov Je šlo v gore še 616 manjših skupin. Tu pa zaznamuje društvo občuten padec nasproti prejšnjim letom, zlasti v primerjavi z letom 1953 ko je šlo v gore 2178 n z letom 19Ö4. ko Je šlo v gore 1132 skupin. Predavanj so organizirali 21 in to po raznih kra-
Skopaj
Jih Slovenije. Predavali so tov. Janšo Bla-iej, Starika Cernič ln Ivan Buser. Predavali pa so Se inozemski predavatelji n. pr. Herman Buhl o Nanga Parbatu, In Norbert Castare o francoskem jamarstvu. Vseh predavanj se Je udeležilo M95 poslušalcev.
Alpinistični odsok šteje 45 aktivnih članov tn je torej številčno in kvalitetno najmočnejši AO pri nas. Clanl odseka so skupno izvršili preko 250 plezalnih vzponov Ker odpade na enega plezalca povprečje 5—6 tur, je to vsekakor zelo lepo. Maju jc uri si'k organiziral 3-rIrii-vr,i tečaj v vratih. Letni tečaj so priključili republiškemu alpinističnemu taboru v Vrat h. V teh 5 dneh se je 20 udeležencev tečaja povzpelo preko Triglavske severne stene v različnih smereh. Število prvenstvenih tur v primerjavi z 1. 1954 se Je zvišalo za 60 Vi. Mnogo Je bilo storjenega tudi na polju zimske alplnlsttke. V največji meri je k temu pripomoglo iv.bolj5.uije opreme. S pomočjo društva so v zadnjih letih namreč bistveno izpopolni'1 opremo. Danes poseduje odsek 15 nylon, perlon al lllijon vrvi in eno konopljeno vrv, 6 puhastih, jopičev - vestonov, en šotor in vrečo za b vakiranje.
Velik del alpinistov se je udcjstvov.il tudii v inozemskih gorah. V lG-člansk: odpravi, ki Jo je PZS poslala v Mont-Blanško skupino v Francijo, je sodelovalo 11 članov odseka. Poleg tega so plennlo njihove naveze tudi v Avstriji v gorskih skupinah Dachsteins In Gesäuse. Naveza, ki se je jeseni mudila v Italijanskih Dolomitih, pa zaradi skrajno slabega vremena
ni mogla uresničiti svojih načrtov. En član odseka je izvršil nekaj tur tudi v Bcrehtcsgndcnskih Alpih v Nemčiji Velik del dejavnosti alpinistov je bil posvečen tudi propagandi. O tem pričajo članki o alpinizmu v pl. Vestniku, v Tovarišu in dnevnem časopisju, reportaže v radiu in predavanja. V upravi odseka je tudi bivak pod Skuto.
Moštvo GKS postaje Ljubljana-matlca je Interveniralo pri petih nesrečah. V analizi vseh nesreč v Sloveniji postaja ugotavlja, da so nesreče v stenah zelo redke, sicer pa prevladuje pri vseh nesrečah predvsem neprevidnost in neizurjenost. Postaja vključuje v svoje vrste 18 reševalcev, med njimi dva zdravnika.
O gospodarskem udejstvovanju društva je bilo podano zelo Izčrpno poročilo. IX njega sledi, da je v preteklem letu poravnalo članarino 5029 odraslih članov. 2017 mladinccv ln 470 pionirjev. Na članarini so prejeli din 596 329.—, oskrba postojank Jim je prinesla din 1 703 000-, kar je za din 43.5 000.— več kot v letu 1954 dotacije SZDL irt OLO so znašale din 700 000.—, iz raznih drugih virov pa so prejeli din 492 295.—. Celotni dohodki so torej znaSali din 4 254 600 — Za upravne stroške so izdali <ün 1 213 778.—, za alpinistični odsek din 113 911—, za propagando din 145 186.—, za pota in markacije din 119 409.—. Vsi ti izdatki vključno z izgubo pri oskrbi Doma 211 Komnl znašajo 2 972 053.—. Družtvo je torej v preteklem letu zaključilo poslovno dobo z dobičkom din 1 282 515.—.
R. L.
PRISPEVKI ZA ZLATOROG
PD Vuzenlca (nabiralna akcija) 7(00 din, PD PTT, Ljubljana (nabiralna akcija) 8380 din, Dolinšek Lavoslav (nabiralna akcija) 125 000 din, TD Bohinj—Srednja vas (nabiralna akcija koče pod Bogatinom) 900 din. Hodnik Janko. Bohinj (nabiralna akcija) 5000 din, PD Slovenj Gradec (nabiralna akcija) 2700 din, Udeleženci «skrbniških izpitov na Sv. Gori 2400 din, PD Celle (nabiralna akcija v Mozirski koči) 200« din, PD Ruše 10 000 din. Senk Anica, Zemun 180 din, PD Škofja Loka (nabiralna akcija) 450 din, Slaj-dohar Tone. Ljubljana 1000 din — Skupaj 165 610 din.
Sklad Doma Zlatorog
Stanje sklada pri PZS dne 15. X. 1956 ....... 232 432 din
Zbrano od 16. X. do 23. XI. 195«........ 165 610 din
Stanje sklada pri PZS dne 23. XI. 1956 ....... 398 042 din
Skupni sklad za gradnjo Zlatoroga. izkazuje dne 23. XI. 1956 23 298 829 din, od tega znaša prispevek PZS 3 200 000 din.
OBVESTILO NAROČNIKOM!
S prihodnjim letnikom bo naše glasilo dobilo nov ovitek in drug tisk, ki bo bralcem po mnenju strokovnjakov bolj všeč. Naročnina ostane kakor doslej din 400.—. Vse poverjenike in vsa društva prosimo, da še nadalje pridobivajo naročnike in na t« način podpro izhajanje edinega planinskega glasila, ki predstavlja pisan dokument slovenskega planinstva že od I. 1895. Uredništvo pa bo v mejah možnusll upoštevalo vse želje, ki so prišle na dan po zastopnikih društev v anketi letošnjo spomlad.
Skopaj
«SIpMfiSB^
Die Alpen — Les Alpes — Lc Alpi — Las Alps, 32. letnik 1—6, 195«. 32. letnik glasila SAC oz. CAS jc sodeč po prvih šestih številkah vsebinsko prekosil lanski letnik, medtem ko je zunanja oprema, predvsem pa slike vedno na isti višini, na taki, da se nam ob njej lahko samo inako stori. Navedimo nekaj najpomemb-nejšik člankov! Znani Ed. Imhof popisuje avanture in uspehe z clcspedi-eije po Turčiji in vzpona na Ararat, na katerega so Švicarji prišli žc leta 1897, deset let kasneje tudi Louis Seylaz, do nedavna agilni in spretni urednik Irancoskcga dossiera Les Alpes. Vzpon na Ararat z alpinističnega stališča ni kaj posebnega, vendar prinaša raznovrstne izkušnje in seveda širi geografsko obzorje. (Res je škoda, da našim navezam L 1955 odprava v Turčijo ni bila omogočena). Avtnr navaja obširno literaturo o Araratu od Fricdricha Parrota iz 1. 1834 pa do Egli 1955, vsega 16 naslovov. T,. Seylaz opisuje poskus vzpona na Mönch leta 1855, ki ga je izvršila Helena Ghika, roj. 1829, po rodu Macedonka Njen oče je bil notranji minister v Molda-viji. Helena se je poročila z ruskim princem Kolkovom Masalskim. Ko ji je umrl mož, se je zatekla v Švico, ki jo je imenovala zihelko in zavetje svobode. Pod imenom Dora d'Istria je izdala 1. 1856 knjigo o Švici in o vzponu na Mönch 1. 1855. Ohranjen je dokument o vzponu. Alpinistična zgodovina za ta poskus ni vedela in je doslej govorila le o vzponu dr. Porgesa, 15. avg. 1857. St. 2 uvaja Brand-tov opis severnega grebena Badile, sledi Briquetov opis korsiških gora. Jaquetov opis vzpona preko južne stene Argentine, Lukanov opis gore Ide na Kreti (2498 m), na kateri je baje votlina, kjer je Zeus preživel svojo mladost. Billeovo »Srečanje z gamsi« ima zares lep posnetek »Materinstvo«. Emil Brunner opisuje Spitzberge in gore severne Norveške. St. 3 je vsebinsko orientirana v zim-
ski šport. Garber in Hohrer pišeta o bistvu in učinku pršnih plazov, članek, zanimiv ne samo za nivologe in lavinologc. Colin Wyatt s šestimi slikami in z besedilom prikazuje, kako Eskimi grade svoj iglu. Aprilska številka je najtehtnejša in jo bodo s pridom vzeli v roke vsi, ki se zanimajo za himalaizem. Jedro številke je Dyhrcnfurthov (G. O.) članek -Himalajska kronika 1955«, v katerem je znameniti himalajski strokovnjak sistematično zbral vse, kar se je 1. 1955 godilo v Himalaji važnega za odkrivanje strehe sveta. Pravi, da se je leta 1950 začel zlati vek himalaizma, obenem pa toži za prejšnjimi časi, ko je vsaj tu vladal mir. Odkar je Nepal odprl svoje meje, se ne more otresti »duhov, ki jih je klical s. Avtor poudarja, da se vedno bolj izraža in prodira nacionalni vidik pri ^zavzemanju» Himalaje. V članku so naštete in deloma kritično ocenjene ekspedicije 1. 1955, razen tiste, ki jo je organiziral in vodil avtorjev sin Norman. Članek spremljajo divni posnetki E. Schneiderja, med njimi pač edinstven posnetek s teleobjektivom gore Ana Dablam in Lhotseja z jugozahodne strani. Isti avtor je v posebnem članku obdelal tudi Mednarodno himalajsko ekspedicijo 1955, ki jo je vodil njegov sin in je bila po svojem značaju podobna klasičnim ekspedi-cijam po 1. 1921. Udeležili so se je Švicarji, Tirolci in Amerikanci. Raymond Lambert poroča o franeosko-švicarski ekspediciji v Ganeš-Himal, Pierre Vittoz pa prispeva članek Povprek čez Nepal. Slika nam prikazuje mladega nadobudnega Erika Gauchata tik pod vrhom Ganeča, avtorja Vittoza pa, ktko ga bolnega prenaša v košu na hrbtu majhen, a žilav kuli. Edmund Hillary popisuje novozelandsko ekspcdicijo na Makalu iz 1. 1954 in zaključuje to himalajsko številko Les Alpcs, doslej nedvomno najtehtnejšo, kar jih je zadnja leta izšlo v periodičnem alpinističnem ti-
Skopaj
sku V št. 5 je za himalajce prispeval svoja geološka opazovanja Nepala Toni Hägen. A. Tschopp iz Basla živo popisuje v članku »Dvakrat Jochpass«, »za današnje čase, ko se zavzemajo nedolžne gore in se .napadajo' stene od 8. do 10. težavnostne stopnje« skoraj drzno dejanje, kakor sarkastično pričenja svojo pripoved znani Švicar slovenskega imena. Urednik Oechslin našteva nove vzpone v Sviri od 1953 do 1955 in se pri tem ponovno izjavlja zoper moderno ekstremistično strujo, v strahu, da bo draž in mik ekstremističnih dejanj v stenah odstranil vso lepoto klasičnega gorni-štva. Med slikami je sijajen posnetek Brenve s Tour Ronde. St. 6 pa prinaša Uttendopplerjev članek Triglav in Jalovec s Kočevarjevo fotografijo Široke Peči in nadaljevanje Hagcno-vega članka o Nepalu.	T. O.
SAZU, Geografski zbornik, Acta geographia III, Ljubljana 1955, posebni odtis. V 10. št. letošnjega leta smo poročali o Gamsovi razpravi, ki obravnava plazove v naših Alpah. Danes z veseljem poročamo o drugi taki razpravi, ki jo bodo radi brali ljubitelji gorske narave, razpravi, ki govori o Triglavskem ledeniku in ledeniku pod Skuto. Napisal jo je mladi geograf Drago Meze. Medtem ko ledenik na Kaninu in pod Monta-žem opazujejo italijanski nivologi že več desetletij, je Inštitut za geografijo naše Akademije znanosti in umetnosti po osvoboditvi začel s sistematičnim merjenjem ledenikovega obsega, horizontalnega in vertikalnega koleba-nja ledenika nad Triglavsko steno in pod Skuto. Podatki o stanju obeh ledenikov pred tem sistematičnim opazovanjem so zbranf iz literature, iz starejših slik in fotografij, pa tudi iz morfološke okolice ledenika. Med tujo literaturo avtor navaja poleg vrste drugih R. v. Klebehherga, čigar vsakoletne meritve ledenikov prinaša vedno naš list v rubriki Razgled po svetu, od domačih avtorjev pa Pavla Kunaverja vsakoletne članke v našem listu od 1. 1940 dalje, poleg njih pa seveda zadevno domačo literaturo, ki so jo večji del v Geografskem Vestni-ku izdali Melik, Rakovec, Reva i dr. Mezetova obširna razprava oriše najprej polož-aj ledenika in ga opiše. V letih povojnih opazovanj je meril ledenik ca. 15 ha, največji obseg je imel
1. 1951 (17,78 ha), najmanjši pa 1950 (13,29 ha). Razpoke na ledeniku so danes preko 10 m globoke. Največja do sedaj izmerjena globina je znašala 8,60 m. Razpoke so dokaz, da tudi ta mali naš ledenik polzi, vendar ni bilo mogoče ugotoviti hitrost pnlzenja. Važen vir za zgodovino ledenika je Pern-hartova slika Triglava iz 1. I860, ki kaže, da je segal ledenik na zahodu prav do Triglavske stene in padal preko nje v ledenih plazovih. Verjetno je, da je imel sredi prejšnjega stoletja dva in polkrat večjo p o vrč I no kakor danes. T<edenik je nato ves čas nazadoval. Pot na Kredarico, ki je nekoč držala preko ledenika, je danes že precej visoko nad ledenikom. Neugodne vremenske razmere po letu 1945 pa vse do leta 1954, do kamor posega razprava, so prav tako uničevale ta redki okras slovenskega gorskega sveta. Tako je v teh letih n. pr. 1. 1949 50 znašala površina ledenika komaj 12,Sfiha, še manjši pa je bil 1. 1952, vendar to leto ledenika niso merili. L. 1951 je ledenik sicer nara-stel za 4,5 ha, tudi »zredil« se je, vendar se je naslednje leto proces nazadovanja spet nadaljeval in se nadaljuje do danes kakor povsod v Alpah.
Ledenik pod Skuto je mnogo manjši. Ohranil se je zaradi svoje ugodne lege, ker leži v krnici, ki je odprta samo proti severu. T-eži pa komaj 1740 m visoko, kar je za ledenik izredno nizka nadmorska višina. Ledenik se redi bolj kot plaznica, mani od padavin, ki jih je tu manj kot v Julijskih. Je izredno strm, do 50° in ima 14 m globoko razpoko. Površina znaša 2,5 do 3 ha. Tudi ta ledenik nazaduje, vendar ga ščiti skalna krnica. Fotografije so ohranjene iz 1. 1913, ko se je tu ponesrečil dijak Pctrič.
Mezetova razprava je lep dokaz, da se naša geografija zanima za slovenski gorski svet tudi na tistih področjih, na katerih doslej ni imela priložnosti, sredstev in moči. Vodstvo Inštituta za geografijo izpolnjuje s tem pomembne naloge naše znanosti, našim mladim geografom pa naj bi bilo v bodoče omogočeno razširjenje horizonta tudi z raziskovanjem tujih gorstev, kjer je za mlade znanstvenike še mnogo neraziskanega. V našem listu večkrat poročamo o geografskih ekspedicijah, ki jih nemškim,
Skopaj
avstrijskim, italijanskim, švicarskim, francoskim, angleškim in drugim geografom financirajo najrazličnejše planinske organizacije, mestne občine, ustanove in državni zavodi. Trav bi bilo, da bi tudi naši geografi bili deležni takega načina geograf, študija, kajti svet »postaja vedno manjši«.
T. O.
Jahrbuch des deutschen Alpcnvc-reins 1955, Innsbruck 1955. S pravico se da reči, da je ta vsakoletni zbornik nemškega AV to pot pravzaprav glasilo avstrijskih alpinistov, saj poročajo kar o treh prekomorskih odpravah in od štirinajstih avtorjev je samo eden iz rajha.
O avstrijskih odpravi je sicer njen vodnik dr. Herbert Tichy že izdal opis vzpona in doseženega vrha v letu 1954, CO Ojuja, čigar višina gre vsekakor preko 8000 m, vendar poročata ostala dva udeleženca Heuberger in Jöchler nekatere nadrobnosti, ki se berejo zelo zanimivo, saj vsebujejo prcccj folklornih podatkov in opisa pokrajin pod Evercstom. Kratek predgovor pa jima jc napisal Tichy sam. Odprava je obstajala jamo iz treh Evropejcev in šestih Šerp s komaj 928 kg bruto tovora, brez kisika, brez zdravnika ob skupnih stroških 250 000 šilingov. S. Heuberger poje slavo Ser-pam, ki so dali iz sebe vse in cclo več kot je znašalo njih plačilo, samo da je bU dosežen vrh »Gore boga«. Natanko razlikuje med pojmom Ser-pa, ki niso pravi nosači, temveč skoraj tovariši, pomagači v velikih višinah, in med nosači iz rodu Serp, ki jih imenuje Scherpa-Kuli, zato postane jasno, da Serpa šc ne pomeni nosača sploh, zaradi česar kot član določenega rodu zasluži kot član etni-ške skupine pisavo z veliko začctnico. Opis je živahen, zelo zanimiv, pokrajina ob dnu Himalaje vstaja pred nami in njeni vedno se smejoči (čeprav smrdeči) prebivalci, ki živijo tod zadovoljno in se za centralno upravo dosti ne brigajo. Saj jim zemlja rodi riž, koruzo, ajdo, banane, mandarine, citronc in drugo sadje. Avstrijska odprava jc tik pred vzponom na Co Oju naletela na švicarsko z istim ciljem. Spor se je seveda končal s kompromisom, ki je mogoč le med pravimi planinci: Če Avstrijci ne bi dosegli vrha, potem ostane Švicarjem prosta pot.
Nemško-avstrijsko odpravo 1954 v Himalajo - Karakornm opisuje znani Mathias Rebitsch. Njen cilj ni bil kak že naprej določeni sedemtisočak, temveč planinsko in znanstveno raziskovanje zapadnega Karakoruma v Pakistana ob meji Kitajske in Afganistana, kajti za Rakapoši so imeli prednostno dovoljenje že Švicarji. Na poti iz Gilgita jih spremlja kukavica kakor doma, z medvedom se srečajo, črede kozorogov vidijo in potujejo skozi polja planinskega cvetja. Odprava je svojo znanstveno in poizvedovalno nalogo izvršila in tako pripravila pot avstrijski odpravi, ki se mudi trenutno zopet v teh krajih. 2al se je pri fotografiranju ponesrečil udeleženec Karl Hecker.
Tretjo avstr. odpravo v letu 1954, to pot v Huayhuash-Kordiljcro v Peruju, živahno slika Hans Kinzl: Težave na carini, pri nabiranju nosačev in tovorne živine, medtem ko se dovoljenje in transportna sredstva v dolini lahko dobe Treba pa je imeti veliko mero potrpežljivosti. V tej skupini so izmed šestih samostojnih vrhov nedoseženi samo šc trije in je njih odprava dosegla kot prva vrh Nevado Serapo (0143), po sliki vsega spoštovanja vreden zasnežen vrh. Ledeniki pa tudi tukaj nazadujejo.
Med članki o gorah ožje domovine poroča znani Walter Flaig, bard Sil-vrette, o tej skupini, a v bistvu ne pove nič novega, kar ni že povedal v svoji knjigi Das Silvrettabuch, o kateri smo že poročali na tem mestu. V glavnem komentira knjigi priloženo. odlično izdelano karto skupine Silvrctte v merilu 1:25 000. K obliki retoromanskih imen v tej skupini, ki so jih dali žc davno od tod odrinjeni Rctoromani-Ladinci, pa poudarja, da jih je dal vnesti v karto nepopačene in neprevedene. »Kajti« tako pravi, »ni jih mogoče samolastno spreminjati ali nadomeščati ali celo izruvati, kajti to ne pomeni nič več in rtič manj ko ponarejanje listin in zgodovine, katero je, če je opravljeno ve-doma, od nekdaj veljalo kot sramotno dejanje kot neupravičeno prestavljanje mejnikov.« Radovedni smo, če se bosta oba Alpenvcrelna v bodoče držala teh načel tudi glede naših in od nas poseljenih krajev. V preteklosti se Flaigovih načel nista držala!
Skopaj
Pregled o planinstvu in smučar-stvu v Ortlcrjcvi skupini daje Lois Koli s tabelarnim pregledom prvenstvenih vzponov do 1940, smuških vzponov in tur in zadnjih problemov po I. vojni. Ko človek bere opis razmer v Suldenu pod Ortlerjem pred 100 leti, se nehote spomni na našo Trento: Kruh je hil slaščica, pekel se je na zalogo v »boljših« hišah dvakrat na leto za vse leto, sladkorja in krompirja ni bilo, ni bilo ne babice ne zdravnika, zveza s svetom je bila mogoča po kozjih stezah samo poleti in zadnji medved je padel 1G76. Sulden je štel takrat 15 do 20 družin, danes pa ima 1500 tujskih postelj! Avtor meni, da je vrh Grossglocknerja dosegel župnik Ilorasch 1804. Ta se da zagovarjati mnenje, da je bil prvi tam naš Stanič! Opis tur in koč v Radstattskih Turah in v Turah severno od Mure podajata Wismayer in Hütig, dva članka govorita tudi o gorah Korzike, Carl Rathjens pa opisuje afganski Hindukuš, greben, ki tvori razvodje med Indom, Kabulom in Amur-Darjo, v geološkem, vegetacijskem in antropološkem pogledu, podaja zgodovinski potek dosedanjih odprav in ugotavlja, da o kakem alpinističnem odkrivanju do sedaj nc more biti govora.
Knjiga je vezana v celo platno, opremljena z lepimi slikami v bakro-tisku, ima kot prilogo karto Silvrcttc, pa je žal tiskana v frakturi, ki jo nenemci danes že težko in neradi berejo. Marsikdo bo knjigo samo iz tega razloga odložil.	Dr. Pr.
The Scottish Mou.ntainering- Club Journal za leto 1955, Edinburgh 1956. — Zbornik tega kluba prinaša na prvem mestu poročilo Toma McKin-nona o odpravi na Kanč leta 1955 (Kangchenjunga transkribira avtor to ime v razliki z dosedanjim Kang-čendzonga) pod vodstvom znanega Charlesa Evansa. Obstajala je iz vsega skupaj štirih Evropejcev, katerim jc pomagalo prenesti šest in pol tone tovora 340 nosačev. Z njih pomočjo 6ta dosegla vrh dva, in sicer Norman Hardie in Tony Streather. Sicer se drži poročilo dolgočasne šablone: Pripoveduje o postavljanju aklimatiza-cijskega taborišča, potem taborišč od prvega do šestega v višini 26900 č., nihanje med taborišči sem in tja in posveti dosegi vrha nekaj vrstic. Od-
prava je porabljala kisik in zabeležila izgubo življenja domačinov. Poročilo konča z ugotovitvijo, da je Kanč eden izmed najlažje dostopnih osemtisoča-kov in da utegne postati v prihodnosti zelo popularen.
Zanimiveje je pisano poročilo Monike Jackson in Betty Stark o škotski ženski odpravi v Himalajo. Tretja udeleženka je bila Evelyn Camrass, vse tri pa so imele prccej izkušenj iz Alp, Pirenejev in arktične Norveške. Cilj odprave ni bila dosega kakega vrha, zlasti ne kakega osemtisočaka, temveč raziskavanje tistega dela velike verige Himalaje, ki leži najbliže Katmanduja, glavnega mesta Nepala, ki pa je ostal kljub bližini mesta do leta 1955 povsem neraziskan. To je Jugal Himal, katerega najvišji vrh dasega 23 200 č. Vse karte tega predela so nezanesljive, meja napram Tibetu je v njih povsem netočna, čeprav da je v naravi dobro vidna. S pomočjo šerp, kute-rim avtorici priznavata neomejeno hvalo, je bilo postavljeno zadnje taborišče v višini 20 000 č., temeljno pa v višini 14 500 č. ob ledeniki! Phurbi Chyaeu, ki je ključ celotni gorski skupini v tem delu Himalaje. Odprava je dosegla Galgen Peak (21000 čevljev).
V ostalem prinaša zbornik poročila o vzponih v domačih škotskih gorah, ki so za nas neznana dežela, posega s poročili svojih članov o izvršenih turah po drugih kontinentih, pa tudi v Alpah. V njih jc še vedno na prvem mestu Švica in skupina M. Bianca. S kratkimi poročili o društvenem gibanju, nekrologi in literarnim pregledom sc zbornik zaključuje.
Dr. Pr.
Speleolog, časopis za speleologijo, godina III, broj 3-4. List izdaja spe-leološka sckcija planinskog društva »Zcljczničar«, odgovorni urednik Slavko Marjanac. Časopis je v svojem tretjem letniku dobil lepšo zunanjo obliko, vsebinsko je ostal na isti višini. Slavko Marjanac opisuje Zagorsko peč, Beatrice Gjulič opisuje Mi-niopterus schreibersi v Hrvatski, Srečko Božičcvič drugi vhod v Man-delajo pri Oštarijah, Ljubljančan Dušan Novak Nekaj jam iz okolice Mozlja na Kočevskem (v slovenščini, resume v esperantu in angleščini), Rikard Benažič Juransko pečino. Sle-
Skopaj
de recenzije, kataster in novice iz inozemstva. V ostalem izvemo iz številke, da je PD Železničar v Ljubljani ustanovil spelcološko sekcijo, ki jo vodi znani jamar Dušan Novak in da se je ustanovilo internacionalno geografsko društvo IGA, ki mu predseduje Jugoslovan Tibor Sekelj. Ustanovilo se je v Bologni 1. 1955 na espe-rantskem kongresu. V Tuzli pa se je ustanovilo letos prvo speleološko društvo v BiH.	T. O.
The Journal of the Mountain Club of South Africa, Cape Town, 1958. — Južnoafriški planinski klub je bil ustanovljen let.a 1891 in v svojem zborniku za leto 1955 podaja poročilo o svojem delovanju v tem letu. V primeri s poročili v prejšnjih letnikih, o katerih smo žc poročali, društveno delovanje ne kaže kakih posebnih sprememb. V svojem prvem članku podaja zbornik poročilo o proslavi 50-letnice otvoritve koče na Mizi -Table Tountain Hut tik nad Cape Townom, ki je bila izročena prometu 1. 1905. Klub ima torej za seboj dolgo tradicijo, opravil je tam duli daleč na jugu veliko delo, ki pa je zunaj
skoraj neopaženo, ker ondotne gore ne dosegajo himalajskih višin. Seveda se zbornik peča v prvi vrsti z južnoafriškimi problemi in ondotnimi gorami, ki nudijo tudi za ekstremni alpinizem dovolj priložnosti, in videti je, da jih člani kar v zadostni meri izrabljajo. Med domače posebnosti, katerim klub posveča vso svojo pozornost, spadajo gorski in gozdni požari, ki po pričujočih poročilih niso ni-kaka izjema, temveč pravilo. Ti uničujejo prelepo domačo redko floro, povzročajo erozijo in pomanjkanje vode. Na pogoriščih pa se naseli puščavska flora.
članek F. Lempa opisuje gorovje v pokrajini Brandberg v nekdanji nemški koloniji jugozapadna Afrika. Nemci sn za to pokrajino niso dosti brigali in njen najvišji vrh Königstein (3550 č.) je bil dosežen 1. 1918. V tej pokrajini, ki je danes popolnoma neobljudena in skoraj brez vode, je vse polno hotentotskih slikarij, o katerih poroča v nadrobnostih D. H. Woods. Hudomušneži so glavni dve krstili s »Picasso« in sWhite Lady« (Bela žena).	pr pr
NOVI DOBITKI, KI SO JIH PLANINSKA DRUŠTVA POKLONILA ZA ŽREBANJE BONOV ZA GRADNJO ZLATOROGA
PD Šoštanj, 2-krat po 7 dni brezplačnega penzlona v Andrejevem domu na Slemenu (v poljubnem letnem času).
Pn Radovljica, 7 dni brezplačnega pen/iona za eno osebo v Valvasorjevem domu (v zimskem ali letnem času).
PD Radovljica, 7 dni brezplačnega penziona /a eno osebo v Hoblekovem domu (v letnem času).
pn l.ufic ob Savinji, 3 dni brezplačnega penidona v Koči na Loki pod Kadub* (t zimskem ali letnem Času).
it
PLANINSKA DRUŠTVA, PRISPEVAJTE SE N ADAUN JE DOBITKE ZA GRADNJO Z LATO K U O G AI
PLANINCI, SEGAJTE PO RT.OKIII ZA GRADNJO ZLATOROGA, KI VAM BODO OMOGOČIM PRIJETNO BREZPLAČNO BIVANJE V NASIU GORAH, VSEM NAM PA ZGRADITEV REPREZENTANČNEGA PLANINSKO - LOVSKO - RIBIŠKEGA DOMA ZLATOROGA V LJUBLJANI.
Skopaj
ßiZCLED
Andre Vialutte, znan francoski planinski piscc, pravi o Ullmanovi knjigi »Tenzing de 1'Everest« (avtorjevo polno ime James Ramsay Ullman in smo o njem že poročali): Ko jo zaprež, se 4i zdi, da zapuščaš prijatelja, brata — človeka, čigar globoka modrost te utegne voditi po visokih poteh življenja«. Knjiga ni samo pravljica o vilah, o poeziji orientalskega življenja in skrivnostih gorske pustinje, marveč predvsem globoko pričevanje o človeku. Vzpon na Everest je tu na poseben način osvetljen. Megle, ki so se zgrnile okoli njega zaradi človeških strasti, so tu razpršene.
Petites Jorasses imajo imenitno zapadno steno. 20. in 21. avgusta 1955 so jo preplezali Marcel Bron, znani vodnik Andre Contamine in Pierre Labrunie. Turo in njen opis so posvetili Ericu Gauchatu, ki se je ponesrečil v Himalaji in bi bil moral iti z njimi na to svojevrstno prvenstveno turo. Petites Jorases se dvigajo nad ledenikom T^schaux. Stena je visoka 700 m.
Peter Aufschneiter, Harrerjev tovariš na begu iz Indije v Tibet, se ukvarja z mislijo, da bi obdelal nekaj himalajskih vrhov v skupini Langtang v višini 6000—7000 m.
Pierre Bordet, francoski geolog, je spremljal francoski odpravi na Ma-kalu 1. 1954 in 1955 kot odposlanec Centre National de la Recherche Seientifique (Državnega centra za znanstveno raziskovanje). Odpravi je organizirala FFM (Federation Fran-caise dela Montagne) obenem s CAF. Pri geoloških raziskavanjih je naletel tudi na sledove yetija.
6. maja 1955 je bil vzpon na Ma-kalu v zaključni fazi. 15., 16. in 17. maja so se francoske naveze zares zvrstile na vrhu. Bordet se je v sporazumu s šefom ekspedicije .Teanom Francom vračal proti Kathmanduju in to po poti, ki je še ni poznal, po
dolini Arun, skozi pokrajino Dingla in preko hribov, katerih imen še ni na nobeni karti. Čakalo ga je 15 dni marša po čisto neznanem svetu. Dne 7. maja je zapustil taborišče I. (5,100 m) v vznožju Makaluja. Spremljal ga je šerpa iz Darjeelinga Ang Bao, poleg njega pa še nekaj nosačev. Noč so prespali v glavnem taborišču (4700 m). Imel je odslej sedem ljudi, štiri šerpe iz Šolo Khumbuja, ki so se vračali, ker so se jim zdeli vrhovi Hungu (6000 m) prenevarni. 9. maja so prišli v Darun. Tu so srečali dva človeka, ki sta pripovedovala o yetiju. Padel je nov sneg vse do rododen-dronovega gozda, globok, mehak, težak. Ko so 11. maja v tem gozdu prtili v breg in prišli na prelaz, je Ang Bao nenadoma vzkliknil: »To je yeti. Dajmo, pojdimo naprej!« Bor-detu ni bilo do tega, da bi šel. Ogledoval si je sledi: bile so sveže, sonce jih še ni popačilo, česar še ni doživela nobena ekspedicija. Sledil je stopinje proti vzhodu po 20—30" strmini, posejani z velikimi bolvani. Stopinje dvonožca so bile dobro vidne, 10—15 cm vdrte v sneg. Živali je drselo prav kakor njemu, čeprav je imel cepin. Zato so bile stopinje podaljšane. Prišel je do poidrug meter visokega pragu, pod katerim je iz snega štrlela suha praprot. Žival je vse to gladko preskočila v vis. Bordet jc .skal prehoda na desni in kmalu spet naletel na sledi, ki so potem izginile v vedno bolj strmem pečevju. Nenadoma sc je spustila megla in Bordet jc bil čisto sam, daleč od nosačev in morda nc daleč od »avtorja« teh stopinj, s katerim se tako sam in v taki gosti megli res ne bi bil rad srečal. Priklical je nosače, ki so medtem že zakurili ogenj, najbrž zato, da bi ■ yetija odpodili.
Rordet je kmalu nato odkril še drugo sled, bila pa je starejša, kmalu nato pa še tretjo, ta pa je bila sled četveronožca, ki ga tu imenujejo ba-
Skopaj
ral Ko so prišli s snega, so se nosači oddahnili, Češ, z yetijem se le ne bo treba srečati.
Sledil je yetija na 1 km daljave in videl 3000 njegovih stopinj, popolnoma enakih. Sled je podobna človekovi, nedvomno. Eliptična jc in zadaj zaokrožena. Spredaj se poznajo štirje prsti (ne pet), prvi notranji je večji in debelejši kot ostali. Prsti so večji kot človekovi. Sledov krempljev ni, prsti so razkrečeni, kar sc na snegu pozna. Dolžina stopinje jc 20 cm. Žival hodi z nogami blizu skupaj, dolžina korakov znaša 50 cm, nekoliko daljša od človekovih v takem snegu. Ni bilo videti, da bi se živali kam mudilo. Podoba je bila, da je ni prav nič vznemirilo dejstvo, ker je križala človekovo sled. Nikjer ni Bordet ugotovil sledi repa. Druga sled je držala k jezeru, žival je šla nedvomno pit. Tu so se njeni koraki podaljšali do 1 m. Vsekakor gre za dvonožca, ki nikoli nima potrebe, da bi se spustil na vse štiri.
V tej pokrajini jc mnogo medvedov. Šcrpc poznajo dvoje vrst. Vendar njihovo sled ločijo od yetijeve. Yetija opisujejo tako, kot da bil podoben opici. Vendar so možne zamenjave in pomote, posebno ker moramo računati s praznovernim strahom domačinov in s psihozo, ki jo ustvarjajo radovedni Evropejci. Stopinje so res preccj različne, vendar se Bordctove na las ujemajo s tistimi, ki jih je leta 1951 fotografiral E. Shipton: oblika na sploh in število prstov. Le mere so nekoliko večje in palec jc nekoliko bolj potisnjen nazaj. Morebiti gre za brezpomembno razliko, morebiti pa za spolni dimorfizem.
Klasična literatura navaja doslej 15 Evropejcev, ki so videli yetijeve stopinje (Elwes 1906, Gent 1915, IIo-ward-Bury 1921, Tombazi 1925, Kaulback 1937, Beauman 1937, Tilman 1937, Smythe 1937, Hunt 1937, Thorberg In Frostis 1948, Shipton In Sen Tensing 1951, Švicarji 1952, Odprava Daily Maila 1952). Videli so ga na zapadu v Karakorumu (ledenik Biafo, Tilman 1937), v Sikkimu na vzhodu (Zemu .Gap, Hunt 1937; Tombazi je videl živega).
To, kar pripovedujejo šerpe, je treba zelo trezno presojati. Menijo, da je yeti skrivnostna žival. Ze sam njen pogled da pomeni nesrečo. Njihovo
pripovedovanje je prepleteno z baje-slovjcm in s libetantsko prekipevajočo domišljijo. Iz osebnega napuha in prestiža olepšujejo in povečujejo zgodbe o njem. Vendar drži, da veti prebiva v pokrajinah, ki jih oni poznajo. Poznajo njegove navade, njegove glasove, ki jim prisojajo določene pomene. Leta 1954 so Bordetu zatrjevali, da so ponoči slišali glasove yetija. Bordetu je bilo žal, da jc tisti večer vzel uspavalni prašek, ki mu jc bil sicer potreben, saj so bili v višini 5600 m v vznožju Ambu Lapša.
Zanimivo je vsekakor, da indijska karta Himalaje označuje pokrajino okoli Evcrcsta kot Mahalangur Himal (gorovje velikih opic). In vendar ni znana tu nobena vrsta opic. Kaj če to poimenovanje nc cika na yetija, ki je tu za domačine značilen gost?
In vendar! Zakaj doslej yetija ni na spregled? Le Tombazi in Thorberg s Frostijem so ga videli za kratek čas, toda to lahko štejemo za izjemo. Bordet našteva tri razloge:
1.	Iskali so ga previsoko. Večkrat so videli sledove na prelazu Barun. Normalno torej živi v zgornjem pasu gozda, 4000—4500 m visoko. Šerpe trdijo, da živi tudi niže do 3500 m, nedaleč od Namče Basarja. Pozimi pride do človeških bivališč, utegne pa zaiti tudi visoko nad 4500 m. Kaže, da se rad seli in da ima rad dolga pota. K temu ga sili morda iskanje vode.
2.	Obračali so se na šerpe, da bi pomagali iskati. To je slabo, kajti yeti pomeni zanje grozo In strah.
3.	Širno himalajsko področje je pač ugodno zavetje za žival, ki ne ljubi srečanj s človekom.
Kaj je torej s tem pojavom? Eno drži: Zoologija doslej ne pozna nobenega dvonožca s takimi sledovi. To je žival, ki še ni poimenovana z znanstvenim terminom niti nI opisana in registrirana. Verjetno to ni zadnja taka neznana žival. Oporekati eksistenco te živali po Bordetovem mnenju ni niti logično niti znanstveno.
Philippe Cornuau in M. Davaille sta leta 1955 v šestih dneh in petih bivakih premagala steno Les Droites. Cornuauev opis še bolj pa slike nazorno kažejo težko predočljive težave, s katerimi se je naveza borila za življenje in zmago seveda. V Les Droites je več lepih smeri. L. 1930 sta pre-
Skopaj
plezala Arsandaux in Lagarde severozahodni ozebnik, 1. 1937 sta bolj desno speljala novo smer Authenac in Tour-nier, 1. 1952 pa sta desno od Cornu-aueve smeri plezala Corvav in Sal-son. Cornuauev opis se konča s paradoksom, ki so ga utemeljevali mnogi alpinistični filozofi, med drugimi tudi naš Tuma: »ln razumel sem, da jc alpinizem otroška igra.« riezalca so seveda iskali reševalci in ju rešili 6. bivaka na vrhu Les Droites. Med reševalci so bili sami znani francoski ekstremisti: Couttet, Contamine, Cour-tet, Berardini, Ravanel, Germain in Lionel Terray.
Grünlandija je tudi dežela, ki ima nekaj alpinistične zgodovine. Večji del jc pokrita z ledom, debelim 300 metrov, je prava ledena puščava, vendar ima tudi nekaj gorskih verig, ki so alpinistično zanimive. Na 69° severne širine dosegajo te gore 3700 metrov (Watkins Bjerge). 2" južneje se Mont Forel dviga 3380 m visoko. To goro jc 1. 1938 obiskal Andrč Roch. Med 72° in 74" severne širine v okolici fjordov Kong Oscar in Kaj-ser Franz Joseph, 300 km od obale, pa je še cela vrsta drugih gora, visokih od 900 do 2500 m. Večinoma so pokrile z ledom in snegom. Imenujejo jih Stauningove Alpe. Najvišji vrhovi so Shacklcton Bjerg 2880 m in Petcr-manns Bjcrg, ki jc najvišji vrh severne Grönlandijc (2970 m). V tem območju ni več nekdanjih eskimskih rodov niti se ne ve, kdaj so nehali bivati tod. Fjord Kajser Franz Joseph so prvič preiskovali 1. 1870. Plezalec Otto von Payer je tedaj splezal na nek vrh 2200 m visok in tako je Avstrijec začel alpinistično zgodovino Grönlandije, največjega otoka na zemlji. Najvišji vrh Suesslanda v soseščini tistega vrha nosi zdaj po njem ime — rayers Tinde (2455 m). Payer je dal ime ledeni piramidi, ki danes nosi ime Petcnnans Bjcrg. L. 1926 je bila tod ekspedicija iz Cambridgea pod vodstvom J. M. Wordiea, vendar ni prišla na vrh. Selc pri tretjem poizkusu je Wordic po 12 dneh uspel in natančno izmeril višino tega vrha.
V naslednjih letih so se geologi in alpinisti povzpeli še na vrsto drugih vrhov. Tako je N. E. Odeli prišel na Gog (2608 m) in Nathords Tinde (2390 m). L. 1952 sta Haller in Diehl oblezla Payers Tinde, 1. 1953 sta ista
dva bila na Shackleton Bjergu. V letu 1951 do 1954 so prišle na vrsto Stauningove Alpe. To so gore, ki jih štejejo za pravi eldorado arktičnega alpinizma. Po slikah, ki jih svojemu opisu dodaja Diehl, lahko rečemo, da prav nič ne zaostajajo za najlepšimi švicarskimi panoramami, za najzahtevnejšimi ledeniškimi turami s kopnimi presledki, ki vzbujajo vtise pristne, scenično bogate, pisane alpske pokrajine.
Kartografija Grönlandije je še v povojih. Obiskovalci so večkrat razočarani nad karto 1 :250 000, ki jo je izdal Geodestik Institut v Copen-hagnu. Prav tako je nepopolna karta World Aeronautical chart 1 : 1 OoO 000 (list 55 Scobery Sound, ki jo je izdal Aeronautical Chart Service, M. S. Air Force v Washingtonu). Dostop je do nedavna bil mogoč samo z ladjo, zadnja leta pa je svinčeni rudnik v Mesters Vigu naredil letališče, na katerem pristajajo lahko tudi avioni znanstvenih odprav. Uporabljajo se tudi helikopterji, ki so seveda neverjetno olajšali pristop. Cas za vzpone nastopi šele po 20. juliju, ker šele tedaj se odtajajo fjordi. Ugodno vreme traja do konca septembra. Kratka sezona se kompenzira s tem, da so tu dnevi daljši. Do srede avgusla tako rekoč ni noči, potovanje se prekine le za nekaj ur. Ekspedicije morajo računati s pravo himalajsko tehniko, čeprav višine niso velike: treba je več taborišč, imeti jc treba nosače, preračunati je treba pratež in brašno na vsako osebo itd. Vse odprave so se hranile s pemikanom in z ovsenimi kosmiči, 1000 gramov na dan. Rabile so enoten šotor, spali so na jelenovih kožah, ker so lažje kakor pnevmatične blazine. Pri opremi so nepogrešljivi cepini, dereze, smuči in seveda vrvi.
Alpe Stauning so dolge 100 km in 40 km široke, imajo zelo razčlenjene, nažaganc grebene in globoke ledeni-ške doline z dolgimi ozkimi ledeniki. Spominjajo na Ml. Blanški masiv in so tudi iz granita. Peter Braun in F. Schwarzenbach sta 1. 1951 prišla na vrh Frihetstinde (2610 m). Poleg tega sta oblezla še mnoge druge vrhove, medtem ko se je norveška ekspedicija isto leto morala zadovoljiti z bolj skromnimi uspehi. L. 1954 so bili tu spet Norvežani in Danci, ki so vsi
pristopili iz Alpefjorda. Ti so sc povzpeli na Norsketinden (2870 m), najvišji vrh teh Alp. L. 1954 so bili tU spet Avstrijci, ki se sploh zelo zanimajo za arktični alpinizem Diehl, Haller In Schwarzenbach so obrali celo vrsto nedotaknjenih vrhov in jih poimenovali, pri tem pa pospravili plemenite užitke plonirstva in alpinizma v nepoznanem, deviškem svetu.
Cesare Maestri je izdal knjigo »Lo spigolo deli' Iniinito«, ki je dober portret tega izrednega plezalca, ki »obvlada V. in VI. stopnjo tako brezskrbno kakor martinček« in si privošči v teh stopnjah neverjetne stvari. Knjiga je prava mešanica lirizma in dramatičnih doživetij, dovtipov in dejanj, prijateljstva, polnega življenja, podoba človeka s povsem izrednim reliefom.
CAB (Club alpine Belgel sc jc pridružil protestom zoper žičnico na Aiguille du Midi. V Alpinističnem zborniku, ki izide enkrat na leto v brezhibni opremi, je o tem napisal članek A. Mallieux, najvidnejši belgijski alpinist. Žičnico imenujejo vandalism, ki ga je treba spraviti s sveta Ohraniti gore pred tehnizacijo, pomeni varovati našo civilizacijo, ohraniti njene moralne in duhovne vrednote. Žičnica na Aiguille du Midi se mu zdi prav tak zločin, »kakor če bi postavil na Trg sv. Petra v Rimu plinarno ali pa, če bi spremenili Noterdamsko cerkev v garažo e.
CAB ima 910 članov. Vodstvo kluba izjavlja, da je to veliko in da to izpričuje vitalnost kluba. Klub je priredil ekspedicijo v Hoggar, ki je stala 150000 frankov. V Hoggarju so belgijski alpinisti naredili nekaj prvenstvenih tur. Za poznavanje razmer v klubu je mikavno vedeti, da ima klub tri plezalne šole, ki jih vodi Rene Duquesnc. Revija leta 1954 ni mogla iziti, ker niso dobili urednika kljub pozivom in javni graji, manjkalo pa je tudi sodelavcev. Odločili so se, da bodo v bodoče izdajali raje manj reprezentativen bilten. Tudi za odbornike sn hilj v težnvnh
Tržaška ekspedicija na Ala Dag v Turčiji je v Italiji že iz političnih razlogov močno odjeknila. Pobudo zanjo so dali visokošolci, udje CAT, sekcija »Assoziane XXX Ottobres v Trstu, da bi dvignili zanimanje za alpinizem v Trstu in razširili obzorje.
Ker v Alpah zmanjkuje prostora za take odprave, so si izbrali turške gore, bolj skromne sicer, a vendar še neraziskane. Na roko jim je šel sam prof. Ardito r>esio, ki jim je svetoval glede oprsme in tehnike ter jih vzpodbujal. Pomagal jim je tudi zdravnik s K 2, dr. Pagani, ki jim je zbral vso ročno medicino. Achiilc Compagnoni in I.ino Lncedclli sta svetovala glede alpinistične opreme ter prispevala v denarju na dan, ki jima je bil posvečen v okviru Mednarodnega sejma v Trstu. Za odpravo se je zanimal tudi Akademski športni klub in profesorji, posebno pa prof. Ant. Marussi, znan himalajec. Čeprav je ta tržaška odprava skromna zadeva, so Italijani iz nje naredili nacionalno pomembno manifestacijo, ki nas toliko bolj interesira, ker gre za utrjevanje italljanstva na robu našega narodnega ozemlja. Med udeleženci so bili Invrea, Mejak, ing. Bot-teri. Crepaz, Chiuzzelin, Razo in Cor-si. V Aladagu so bili 25 dni in nagajal jim je dež. Odprava je znanstveno proučevala klimo in vremenske razmere sploh in Imela s seboj majhno vremensko opazovalnico. Alpinistično so obdelali Torasan in Demirkazik.
Istočasno je v Jedigölu postavila šotore tudi avstrijska ekspedicija, ki jo je vodil Hermann Höllensperger iz Münchens, znan himalajec. Ta ekspedicija je imela s seboj beležke o vseh prejšnjih izkušnjah nemških ekspedicij v Aladagu. Z njimi je bil tudi prof. Spreitzer, član Gegrafskega inštituta dunajske univerze, ki proučuje Aladag že od 1. 1938 Avstrijci so delali vzpone stopnje V. in VI. Med obema odpravama je prišlo do prisrčnih stikov, do izmenjavanja izkušeni pa tudi ^astronomskih dobrot. Plezali so tudi Italijani n. pr. Sirma-lik, ki sta se nanj povzpela Corsi in Mejak in ocenjujeta vzpon za TV. In V. Torasan so predelali natančno, preplezali mnogo sten, stebrov in razov v amfiteatru Jedigölu, ne da bi imeli najmanjšo nesrečo. 8. sept. so se vrnili, razprodali preostalo brašno vodnikom, deloma pa v Istam-bulu in prinesli domov mnogo znanstvenega materiala. Niso imeli šefa odprave, vendar ni prišlo do nobenega incidenta, izkazalo se je tudi kolektivno vodstvo. Bilanca: 172 vzponov, 57 vrhov, 20 prvenstvenih smeri
Skopaj
od IV—VI, 15 velikih prečenj znotraj Ala Daga. Topografsko so obdelali 300 km1', postavili tri postaje za triangulacijo s 25 postajicami. Mnogo je fotografskega materiala, dalje petro-grafskega in celo antropografskega in folklornega. Biologi so nabrali mnogo entomološkega gradiva. Za spomin in za dokument so odnesli 2'J00 fotografskih posnetkov in 1800 m filma.
Na rob ekspedicije na K 2 je glasilo CAI »Kivista Menaile« objavil vso uradno korespondenco, ki se tiče te ekspedicije. To je nekaka Bela knjiga o ekspedieiji in za študij vsekakor zelo zanimiva in koristna. Prof. Desio je dokumente objavil zato, da z njimi popravi nekatere izjave, ki so jih o Desiu in o ekspedieiji dali tudi taki vidni italijanski alpinisti, kakor je Chersi in drugi. Gre seveda tudi za denarne zadeve, za sestavo moštva, za organizacijo itd. Skupščina CAI, ki je zastopala skoraj 30 000 članov te planinske organizacije, je poročilo o K 2, ki ga je podal prof. Desio, v celoti potrdila, in to ne na slepo, ker je bila z dokumenti seznanjena. Skupščina je slišala nadrobna poročila tudi o tem, kako se je porabilo 85 milijonov lir, ki jih je CAI dobil z javno zbirko in s prispevkom CONI.
Francesco Zaltron pravi v poročilu o odpravi ing. Ghiglioneja v Ande 1. 1953 in 1955, da je p.ndini-stično delo tega nemirnega človeka našlo priznanje ne samo pri izseljenih Italijanih, ki so njegove vzpone živahno spremljali, marveč tudi pri južnoameriških časnikarjih in v radiu. Po njegovem gre pri tem delu predvsem za nacionalno zadoščenje, saj se je s takimi podvigi ponovno potrdila zaslužna slava italijanskega alpinizma in resnost takega početja.
Trve argentinske ekspedicije v Himalajo se svetovna alpinistična javnost še vedno spominja, posebno letos, ko je na delu druga. Pobudnik prve je bil poročnik Blasco Ibanez, ki je kot zvezni oficir- argentinske vlade spremljal 1. 1951 Francoze na Pitz Roy. Ibanez je bil dokaj izkušen andinist. Petkrat je bil na Cerro el Plata (6310 m) in to 1. 1945 in 1946, večkrat na Aconcagui (6990 m, drugi viri navajajo tudi več), leta 1048 je zmagal Cerro Tupungato (6800 m), isto leto severovzhodno steno Cerro Chani
(6200 m), bil je na celi rajdi pettiso-čakov (Cerro Negro, Loma Ancarilla, Santa Klena, Agustin Almarez, Colorado, Blanco, Salto Vallecitos, Rin-con, Tambillo in Nievero). Dhaulagiri bi bil Ibafiez po vsem tem kar zaslužil, čeprav se kot andinist ni mogel meriti z vsemi Francozi in Švicarji, ki so se že do 1. 1953 poizkusili z •Dhaulo« (Dhaulagiri). V ekspedieiji je bilo seveda mnogo peronistifrne hiperpotence.
CAI je z organizacijo centralne komisije za gorsko reševalno službo odlašal dalj kot kateri koli drugi evropski alpski klub. Reševanje je prepuščal sekcijam, ki so bile najbolj izpostavljene, in vodnikom v Cour-mayeuru, Rielli, Cortini. I,. 1950 pa je CAI ustanovil posebno komisijo za GRS in 1. 1952 sklical prvi centralni zbor reševalcev v Trentu. Od takrat je delo za tehnično, medicinsko in organizacijsko izpopolnitev italijanske GRS sistematično. Razpolagajo z vsemi modernimi, predvsem avstrijskimi reševalnimi napravami in pripravami. (V tem pogledu je naša GRS gotovo med prvimi v Evropi ) Italijr.n-sko ozemlje je kakor pri nas razdeljeno na cone, na enajst con, ki imajo v rentralni komisiji svojega delegata, svoje postaje, načelnike fn moštva. Vseh reševalcev je v Italiji 1307, med načelniki pa so tudi znana imena: Zanetti, Pompanin, Vinatzer, Zagonel, Rey i. dr.
Paul Kalteneggcr, neutrudni registrator svetovne planinske književnosti, je v začetku leta 1956 occnil tudi knjigo »V naših stenah« (Levstik -Kočevar - Kilar), k: jo je izdala PZS. Ocena jc izšla v uglednem, na zunaj nekoliko konservativnem glasilu ÖAC, v Österreichische Alpenzeitung. Kalteneggcr zaključuje, da izbor opisanih smeri kaže, da so mladi slovenski plezalci ujeli korak z modernim razvojem po svetu, hvali fotografije in tehnične opise, želi si pa večje preglednosti v event, drugi izdaji. Posebej omenja Hornovo smer v Jalovcu, kjer se mu zdi ocena ITI—IV prenizka, ker Horn ni uporabljal klinov in drugih tehničnih sredstev. Kalteneggerju se zdi, da je treba to upoštevati. Dalje pogreša sten v Trenti in Koritnici in želi, da bi kmalu izšla razširjena izdaja. Obenem potoži nad neusmiljeno mejo, ki danes onemogoča alpinistično
Skopaj
udejstvwvanje v sosednjih, najbližjih predelih Vzhodnih, Zapadnih Julijcev in Karavank. Pri tem se seveda prišteje med nepoboljšljive idealiste.
Sepp Huber je bil eden najvidnejših članov ÖAC. Umrl je leta 1953. Imenujejo ga odkrivalelja Almtala in gora okoli te doline, predvsem severne strani Totengebirgc. V gore je hodil do konca življenja, do 81. leta. Bil je na 1000 vrhovih, na 34 štiri-tisočakih in več kot 100 tritisočakih. Prvenstvene smeri je zabeležil v severni steni Priela, v severovzhodnem grebenu Priela, v severni steni Schermberga in Rotschirra.
Stoletnico rojstva Zdarskcga je leta 1950 praznovala Avstrija. Zdar-sky je bil med prvo svetovno vojno glavni svetovalec za vojsko v Alpah. Tam se je kot velika avtoriteta sešel z drugo avtoriteto dr. Prusikom, ki je bil mnogo mlajši od njega. Za 100-letnico rojstva je dr. Prusik počastil spomin tega smučarja in alpinista v ÖAZ z daljšim člankom o njegovih izrednih sposobnostih.
Mednarodna odprava v Himalajo leta 19.1.1 pod vodstvom Normanna Dyhrenfurtha je pravzaprav imela lepe uspehe, čeprav ni dosegla glavnega cilja. Obdelala je 31 vrhov med 5500 in 7000 m, večinoma s prvimi vzponi. Prvikrat je bilo prekoračeno sedlo Lho La 6050 m, med zapadnim grebenom Everesta ln T.ingtrenom (Ernst Senn in šerpa Pemba Sundar). Na ta prelaz so doslej prišli le s severne strani z ledenika Ronghuk.
Dr. Herrligkofer bo leta 1957 spet poskušal priti v Karakorum in na Broad Peak, na katerega je hotel priti 1. 1954. Moštvo si bo zbral iz nemških in pakistanskih gornikov. Med Nemci se imenujejo T. Messner, R. Anderl, G. Hauser in S. Maag, torej imena, ki jih bolj poredko 2u-jemo.
Male ekspedicije se spričo velikih skoraj ne omenjajo več. Lani jih je takih malih več stopilo v senco: Na Istoronal v Karakorumu sta prišla Amerikanca .T. Murphy in Th. Mutch; člani ameriške harwardske ekspedicije so v Karakorumu stali na temenu treh vrhov, visokih od 5800—6300 m; indijski major N. D. Jayal je pripeljal Indijce na Kämet (7755 m) in na Abi Gamin (73S5m), ki je tako zabeležil tretji vzpon na vrh; P. Auf-
sehnaiter in G. Hampson sta opravila prvenstveni vzpon na Ronli (6064 m) v Oarhvalu; dalje na Banderpunch Block Peak (6388 m) in na Tekri Garhval, kamor je šel tudi J. M. Gibson 7. dvema šerpama; Mc Arthur je z večjo skupino v centralnem La-hulu pristopil na nekaj pet in šest-tisočakov; angleška letalska ekspedi-cija je izvršila osem prvenstvenih vzponov v Kule in Spitiju, med drugim tudi na Šikar Bek 8200 m; Univerza Cambridge je v Spitiju obirala vrhove do višine 6100 m.
Avstrijsko-švedska ekspcdicija je v Andih še vedno na delu. Ing. A. Bolinder je sam prišel na 6000 m visoki Incahuasi Chieo, z Rebitschem pa na 5750 m visoki Cerro Galan v argentinski pokrajini Salha.
Francosko ekspedicljo v Ande vodi L. Terray, in sicer v Cordillera Bianca. Namerava priti na Charcraraju, 6000 m visok vrh.
Švicarji so dosegli 1. 1956 velike uspehe. O njih bomo še obširneje poročali. E. Schmied in J. Marmet sta kot druga naveza prišla na Everest 23. maja, dan nato pa sta E. Relss in dr. Gunten uživala isto srečo. 10. maja sta E. Keiss in F. Luchsinger zavzela Lhotse. Res je, svet postaja manjši tudi tu.
Leo Maduschka je plezalsko ime, ki se vedno znova pojavlja, v nekem smislu sc razvija ta alpinistični duh še po smrti, saj so današnji moderni uspehi v suhi skali močno povezani z njegovimi idejami, z njegovim duhom. Njegova »Sodobna tehnika« v skali je dosegla že osmo naklado in se stalno izpopolnjuje z najnovejšimi metodami.
Toni Sailer je krepko izrabil konjunkturo, ki so mu jo Parke naprcdle na zimski olimpiadi 1. 1955. Izdal je tudi knjigo »Moja pot do treh olimpijskih zmag«. Ocenjevalec, znani S. Walcher, pripominja, da so ga verjetno k temu pisateljskemu delu drugi nagovorili, saj ni imel za to nobeno osebne potrebe niti potrebe po denarju. Skoda za Sailerja, če po taki zmagi ne bi ostal to, kar je bil pred njo, vzklika trezni Walcher, ki bdi nad miselnostjo avstrijskega gorni-štva v ÖAC in ÖAZ. Knjigo je rodilo goltanje za senzacijo, ne pa prizadevanje, da izredni dosežki človeka dobe zasluženo priznanje. Pri vihte-
Skopaj
nju peresa je Toniju baje pomagal družinski prijatelj Kari Springen-schmied.
Alarm v alpinizmu je bil naslov članku v švicarskem dnevniku, ki je razpravljal o dejstvu, da se je v letu 1955 v Alpah ponesrečilo 171 turistov. Pa ne samo to. Alarma je baje vredno tudi dejstvo, da so razni žurnali označili vzpon preko južne stene Aiguille du Dru kot junaško dejanje; dalje lov za rekordi — časovnimi in drugačnimi — v Alpah, in nazadnje vedno češči pojavi, da se v gorah pojavljajo slabo opremljene mlade druščine z velikimi nameni. Pravzaprav alarm ni prava beseda. Število turistov narašča, torej sorazmerno narašča tudi Število nesreč, posebno če padejo v skušnjavo tako imenovani »sedeči turisti«, ki pridejo v velike višine civilno oblečeni in zaidejo s področja zaključne postaje na vzpe-njačl, ne da bi se poučili o nevarnostih, ki preže v gorah tudi na izkušene in dobro opremljene gornike. Kaj šele na take nebogljene zemljane! Vedno več je tudi mladih ljudi z mladostno zagnanostjo, brez izkušenj, ni čudno, če je nesreč vedno več. Ileroi-ziranje alpinističnih činitev je gotovo napačna reč. Ziv človek proti mrtvi materiji v normalnih razmerah težko postane heroj, če ima zadosti izkušenj in primerne tehnične priprave. Skala se ne spreminja, se ne giblje, se ne brani. Junaštvo izvršuje človek samo tedaj, kadar se človek s pogumom in žrtvovanjem daje za blagor skupnosti. Ce pa preplezaš previs, s tem pač nisi ničesar spremenil v korist človeštva. Ob vsaki smrti se ljudje vprašujejo: Zakaj? Gotovo je, da so vzroki, ki vabijo v gore mlade ljudi precej drugačni od onih, ki jih čutijo v sebi starejši, zreli ljudje. Čudno bi bilo, če bi bil mlad človek tak, kakršen je človek, ko ga »zuče v starjih letih časov sile«. Ne bodimo glede tega naivni in neobjektivni. Mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most, uči stara naša ljudska modrost. In ne nazadnje: Moderne maksimalne ture, prizadevanje, da bi sodobnost potolkla vse dosedanje pojme o rekordnih težavah, vse to je tudi opravilo svoje. — S tem seveda ni rečeno: Laissez faire, laissez passer! Starejši, ki v tečajih vodijo mladino v hribe in jo uče, kako se tej stvari streže,
morajo vselej računati z nevarnostmi, nikoli precenjevati zmožnosti svojih varovancev in se čutiti odgovorne in še kako odgovorne za vse, kar se dogaja pod njihovim vodstvom. Ta odgovornost se je pri nas večkrat slabo pretehtala.
Sondiranje plazov na stari klasični način bo kljub lavinskim psom, radarju in iskalcu min šc vedno prišlo prav. Izvedeno mora biti sistematično, čim pridejo na plaz sonde. Dokler ni teh, si pomagamo s smuškimi palicami in smučmi, s katerimi pa ni omogočena sistematičnost. Sondiranje se najbolje izvršuje na povelje: moštvo naj stoji frontalno tako, da se možje s komolci dotikajo. Najprej se zadere sonda pri levi nogi, nato med nogami, nato pri desni nogi. Nato se fronta prestavi za en čevelj više in ravna na isti način in tako dalje. Nastane mreža vbodov, ki so drug od drugega oddaljeni kvečjemu 25 cm. Ce računamo na enega moža štiri vbode na minuto, bo Ö0 mož na uro presondiralo 750 m2, torej ploskev širine 37,5 m in 20 m višine v smeri prodiranja. Ce upoštevamo, da se sondiranje vselej prekine, kadar kak reševalec meni, da je zadel na nekaj, bo ta ploskev še manjša. Sondiranje bo torej pri količkaj velikem plazu trajalo ure in ure. Toda nič ne pomaga. Verjetnost, da bomo ponesrečenca našli, je ob sistematičnem sondiranju večja. Ce bi sondirali korakoma, bi mreža vbodov imela pentlje po 75 cm narazen, en vbod bi prišel na 0,56 m», medtem ko pri razdalji 25 cm pride en vbod na 0,06 ms. Človek v plazu zavzema v stoječem položaju 0,26 m2, v ležečem 0,36 m2, če leži postrani, 0,G2 m2, če leži na hrbtu ali na trebuhu. Ce sondiramo na redko, na 0,56 m2 en vbod, bomo pri stoječem položaju ponesrečenca zadeli le s 37 % verjetnosti, pri ležečem položaju pa z 51 % do 88 % verjetnosti. Ta verjetnost se računa s tem. da ima ponesrečenec na nogah smuči, da je torej verjetnost najdbe — zadetka s sondo že večja. Ce računamo s tem, da plaz teče in da ponesrečenci v plazu največkrat obleže v ležečem položaju, po navadi povprek na fronto sondiranja, potem pri hitri metodi sondiranja (na 0,56 m2 en vbod) lahko računamo s 60—70 % verjetnosti, da bomo ponesrečenca odkrili. To torej
Skopaj
äe ni gotovost, ampak je zraven še sreča. Hitro metodo bomo seveda uporabili tam, kjer z večjo verjetnostjo leži ponesrečenec.
Zal se skoraj vedno zgodi, da sonde zgreše ponesrečenca, tudi če uporabljamo detajlno, počasnejšo metodo. Zakaj? Po navadi je moštvo slabo izučeno v ravnanju s sondami. Prekinitve sondiranja ovirajo natančnost dela. Ko se sondiranje nadaljuje, se mreža vbodov lahko redči. Če se delo večkrat prekinp, ne da bi bila prekinitev uspešna, je psihološko opravičljivo, če pri ponovnem zadetku na kak predmet mož zadetek zamolči, da se ne bi blamiral. Dobro je, če je v moštvu vsaj nekaj izkušenih mož, ki prekontrolirajo mesta, zaradi katerih se je sondiranje prekinilo, moštvo pa medtem sondira dalje brez prestanka. Včasih je težko s sondo ločiti, kdaj je zadela na tla, kdaj pa na kako višje, mehkejše telo. Treba je tudi računati z neravnim dnom. z različnimi predmeti na ponesrečencu, ki jih sonder ne občuti kot sumljivo telo in tako dalje. — Tako piše Švicar M. de Guervaln, velik strokovnjak v nivologiji. Nedvomno, treba si je zapnmnit!: Sondiranje mora biti sistematično in na povelje, ker izredno utruja, posebno še. če traja ure in ure brez uspeha. Disciplino pri sondiranju je možno vzdrževati res samo na vojaški način. Sonda lahko zgreši ponesrečenca tudi pri detajlni metodi, če se ne opravlja zares disciplinirano in če se morala sonderjev ne vzdržuje na primerni višini. Iz lastnih izkušenj vem, da 20 mož na majhnem plazu ni veliko in da 10 sond na majhnem plazu ni nič.
Smučarska ekspedieija na Mont Everest 1. 1956 se je začela s slovesnim sprejemom na indijskem poslaništvu v Bernu, kjer je indijski poslanik dr. Mohan Sinha Mchta pozdravil 80 navzočih in poudaril pomen alpinizma za sodelovanje med narodi. Udeleženci ekspedicije so bih: Albert F.ggler iz Berna kot šef; Wolfgang Diehl iz Berna, dr. H. R. von Gunten, kemik iz Berna, Fritz Luchsinger iz Thuna, Ernst Reiss iz Brieixza, Adolf Reist iz Interlakena in Ernst Schmied iz Berna. Znanstveniki so bili: dr. med. Hans Grimm, ing. kern. J. Mar-met in Fritz Müller. Cilj ekspedicije je bil Everest, ledeniški bazen Khum-
bu in Imja-Khola ter okoliški vršaci. Znanstveniki so imeli predvsem gla-ciološke in petrografske naloge, gla-eialno morfologijo, granitni pas v Nuptseju, kartiranje ledenikov, peri-glaeialno morfologijo, ablacijo, mikro-klimo, fiziologijo. Nalog torej več kot preveč. Pa tudi prateža več kot 10 ton, ki ga je prevzela ladja »Asia«, usodna ladja za vse ekspedicije, ki startajo iz Genove. Koliko desetin velikih in malih ekspedicij je že pripeljala, medtem ko mi nimamo te sreče! Tovor je iz Bombava potoval v Jaynagar na nepalski meji. nato pa z volovsko vprego pod vodstvom Sirdarja Pasang Davva Lame in njegovih šerp v Cisopani na vhodu v Terai. Tu se je razvila kolona obenem s Švicarji in odšla proti Namče -bazarju in ledeniku Khumbu. Medtem ko je tovor odšel konec januarja, so znanstveniki odleteli iz Berna dva meseca kasneje in prinesli s seboj kisik. Ekspedieija je imela s seboj tudi Jiplastit«, razstrelivo za plazove in serake, da bi zavarovala vzpon, pa tudi za kopanje snežnih zavetij za bivak.
Kanadske in norveške sanke za
reševanje se zadnje čase omenjajo kot najbolj praktične Norveške vojaške sanke za reševanje so zložljive, lahke in praktične. Tehtajo 2,7 kg in zdrže do 200 kg tovora. Montirajo se lahko iz vsakih smuči in so uporabne tudi v novem, globokem, neuležanem snegu. Konstruiral jih je Odd. Magnussen iz Osla.
Angleža John Harrop in Sydney Wigwell sta jo jeseni 1.1955 na lastno pest potegnila v Himalajo in pomotoma prestopila tibetsko mejo. Kitajske obmejne straže so ju zajele in zaprle. Spustili so ju šele čez 7 tednov in ju postavili na tibetsko - indijsko mejo v področju Lipulek La, severo-zapadno od Apija. Od tu sla morala štiri tedne pešačiti do Tanahpurja. S seboj so jima dali 30 funtov moke in 10 funtov sladkorja. United Press javlja, da tako narede z vsakim gornikom, ki zaide v njihove roke Čudne dimenzije povsod: v zaporu, na potu in pri aprovizaeiji!
Newton smuških zakonov naj bi bil Matthias Zdarsky. Tako ga v spominskem spisu imenuje znani smučarski in planinski pisatelj dr. Erwin Mehl v ÜBZ.
Skopaj
PREGLED
planinsko - smučarskih nesreč in po GRS izvedenih reševalnih akcij v letu 1955*
Datum	Kraj nesreče	Ponesrečenci	Vzroki nesreče	poškodba
1.	2.	r.	1955	Velika planina	Ježek Peter	padec pri smučanju	leve noge v kolenu
g.	4.	i.	1955	Kredarica	Strašek Slavko	—	obolelost na slepiču
3.	12.	r.	1955	Vršič	Karlin Maja	padec pri smučanju	zlom leve noje nad členkom
4.	24.	r.	1955	Velika planina	KopaC Vlasto	napačni korak	potrgane vezi v sklepu desnega kolena
S.	21.	r.	1955	Velika planina	Aljančič Janez	padec pri smučanja	poškodovane vezi v sklepu desnega kolena
C.	13.	n.	1955	Korana	ing. Veber Joško	padec pri smučanju	zlom desne noge
7.	13.	ii.	1955	Vrh Zvižtovca pod Moličko pečjo	Kokošinek Stanko	padec zaradi oslabelosti	smrtna
«.	27.	n.	1955	Kum	Klančnik Ferdo	padec pri smučanju	zle,m leve roke v podlahtnicl
9.	28.	n.	1955	Med Komno in Savico	Perlšlč Olga	padec pri smučanju	leve noge v kolenu in notranje poškodbe
10.	2.	ni.	1955	Velika planira	Steroid Ančka	padec pri smučanju	desne noge v gležnju
11.	I.	m.	1935	Mala planina	Cosič Vladimir	padec pri smučanju	zlom leve noge v gležnju
12.	3.	IV.	1955	Vrh Kočne	Sali Štefka	pri skoku z derezo na led	zlorn leve noge v gležnju
13.	3.	IV.	1955	Velika planina	Ume k Mara	padec pri smučanju	desne noge v gležnju
14.	i:	IV.	1953	Govnjač	Ciuha. Mojca	padcc pri smučanju	desne noge v kolenu
13.	19.	IV.	195 5	veliki vrh	Krmelj Janko	padec pri smučanju	zlom noge v gležnju
16.	14.	IV.	1955	Komna	Veber Zorka	padec pri smučanju	izpad desne noge
17.	16.	IV.	1955	Kokrško sedlo	Smerke Marjan	slabn vreme, slaba oprema In ncizvežbanost	poškodbe na glavi ln pretres možganov
18.	16.	IV.	1955	K »krško sedlo	Kladnik Rudi	poledenelost terena	izčrpanost
19.	1.	v.	1955	Na plazišču pod Savinjskim sedlom	Čop Ivan	padec pri smučanju	zlom desne noge v gležnju
20.	1.	v.	1956	M M	Klinar Milan	padec pri smučanju	zlom leve nage v gležnju
21.	1.	v.	1955	1 »t	Prešeren Friderik	padec pri smučanju	leve noge v gležnju
22.	1.	v.	1955	M II	Gorjanc Franc	padec pri smučanju	prsnega koia
23.	2.	v.	1955	L&nSevlca	Sekula Marjanca	padec pri smučanju	zlom noge
Zap. St.
Datum
Kraj nesreče
Ponesrečene!
Vzroki nesreče
Poškodba
24. 3. V. 1»» Zah. stena Prisojnika Vidmar Albin
padec v steni zaradi nezadostne opreme In neizvežbanost
smrtna
25.	3.	V.	1955	Komna	Scrraan Bisvrlca	padec pri smufanju	zlom desne noge v gležnju
25.	4.	V.	1955	Kališfe (StoržiE)	Suler Lucijan	padec	dvojni zlom noge
27.	26.	VI.	1955	Severna stena	FaJgelJ Vladko	padec pri plezanju	smrtna
				Štajerske Rinke			
28.	4.	VII.	1955	Mojstrovka	Barabalov Teodor	odlom prijema pri plezanju	splošne poškodbe
29.	C.	VII.	1955	.luž. stena Prisojnika	MatešiC Djurdja	zdrsnila na snegu	smrtna
St.	12.	VII.	1955	Velo polje	Sinkovlč Jarmila	napačni korak	leve noge v gležnju
31.	2D.	VII.	1955	Regunjščica	Kampič Primož	Jadralno letalo se Je zrušilo	smrtna
						v greben Begunjščlce	
32.	20.	VII.	1955	Bcgunjščlca	Bernard Jože	jadralno letalo se Je zrušilo	prelom medenice, Izpah desne roke ln
						v greben Begunjščice	splošne ogrebnine
33.	31.	VII.	1955	Kofce	Januš Jožc	zdrsnil na ilovici	zlom leve noge
34.	5.	vin.	1955	Korošica	Merčun Tone	zdrsnil na stezi	smrtna
35.	7.	VIII.	1955	Na prehodu Skrblna -Krn	Vol ari 6 Ivan	padec	smrtna
36.	9.	VIII.	1955	Velika planina	Kurat Marija	napačni korak	zlom desne noge v gležnju
37.	17/18.	VIII.	1935	Kombon-Cukla	I.užar Helena	napačni korak	leve noge v gležnju
38.	28.	vni.	1955	Begunjščica	Änderte Janez	zdrsnil po pobočju	poškodbe na glavi s hudo krvavitvijo
39.	26.	IX.	1955	pod Kriškimi podi	Zupančič Uroš	trenutna slabost in	manjše poškodbe na glavi
						nezavest	
40.	28.	IX.	1955	Okolica Triglava	Klrchgartner Hans	slabo vreme, sneg, megla	pogrešan
41.	9/10.	IX.	1955	Vissiakova grapa	Sverše Milovan in tovariš'	zašla zaradi nepoznanja	brez poškodb, vendar izčrapnost In
						terena	premraženost
42.	14.	X.	1955	V grapi Scdclšek	Horvat Matija	zaradi teme zdrsnil	poškodbe na glavi
						v grapo	
43.	4.	XII.	1955	Hudi graben —	Peternel Lado	pomanjkljiva oprema ln	smrtna
jugozapadno pobočje
neprevidnost pri hoji
• V seznamu ni upoštevanih 6 poizvedovalnih akcij.
PREGLED NAROČNIKOV PLANINSKEGA VESTNIKA V LETU 1954 IN 1955
Zap. št.	Planinsko društvo	Članstvo 1951	O ■6 o fc. T it g 7 S	| M S s 5 S	2 i o ki «5 Z S	«J a u „ 2 • . » Sx m £	MJ O M a a i- H tri	Porasl 1955 v '/■	% > c. 2
1.	Ajdovščina	114	38	112	41	33	37	4	
2.	Ried	339	102	326	88	30	27	—	3
3.	Bohinj	350	38	225	33	11	15	4	—
4.	Iloh. Bistrica	163	11	193	20	7	19	3	—
S.	Bovec	144	40	133	36	28	27	—	1
C.	Brežicft	119	33	142	59	28	35	7	—
7.	Celje	1 260	360	1368	281	29	21	—	8
8.	Cerkno	340	16	293	18	5	6	1	—
9.	Črnomelj	111	28	170	25	10	15	S	—
ID.	Črnuče	112	29	136	21	26	15	—	11
11.	Dol	93	19	120	10	11	8	—	3
12.	Domžale	268	35	265	34	13	13	—	—
13.	Dovje	266	28	380	23	11	6	—	i
11.	Gorje	514	26	505	23	S	5	—	—
15.	Gornjtgrad	200	15	225	28	8	12	4	—
16.	Gozd	62	5	79	5	8	6	—	2
17.	Hrastnik	430	58	455	62	13	13	—	—
18.	Idrija	411	79	441	76	19	17	—	2
19.	Ilir. Ristrica	—	5	190	4	—	4	—	—
20.	javornik	620	67	680	60	11	8	—	£
21.	Jesenice	901	121	933	107	13	11	—	2
22.	Jezersko	112	22	121	21	20	17	—	3
23.	Kamnik	731	69	753	103	9	14	S	—
21.	Kobarid	161	15	163	15	9	9	—	—
23.	Kočevje	99	10	105	8	19	8	—	3
2«.	Koper	—	50	104	59	—	48	—	—
27.	Kostanjevica	75	2	50	3	3	6	3	—
28.	Kranj	1373	233	1317	256	17	19	2	—
29.	Kranjska Gora	226	20	160	23	9	14	5	—
30.	Križe	124	31	113	27	25	24	—	1
SI.	Krško	121	25	135	24	21	18	—	3
32.	Laško	517	60	691	60	12	10	—	Z
33.	Lilija	198	14	139	19	'7	IS	8	—
34.	Litostroj	309	119	222	105	39	47	8	—
35.	Ljubljana	8 080	1 203	7 516	1 333	18	18	—	—
36.	Ljubno	191	17	87	IS	17	22	5	—
37.	Ljutomer	160	25	124	25	16	20	4	—
38.	Majšperk	95	39	89	42	41	47	6	—
39.	Maribor	2 318	366	2 440	400	16	16	—	—
49.	Medvode	242	22	358	74	9	21	12	—
41.	Mengeš	302	60	296	<3	20	21	1	—
42.	Mežica	413	33	415	28	8	7	—	1
43.	Most	88	46	89	40	56	45	—	U
44.	Mozirje	177	13	181	14	7	8	1	—
49.	Murska Sobota	87	29	124	16	33	13	—	2*
».	Kova Gorica	336	63	219	50	19	20	1	—
Zap. St.	Planinsko društvo	o £ ■A ~ « 55	2 I *J O u f	Članstvu 1955	S s O M V) « n A	«J 0 h . n 1	s i/l S	KJ e t. - « -0 ► Ig </i S	1 * I i	" > a. S
4T.	Novo mesto	305	25	353	25	8	7		i
48.	Obrtniki	137	—	179	C	—	3	—	—
19.	Oplotnlca	76	S	49	4	7	8	i	—
SO.	Podljubelj	66	12	72	8	18	11	—	i
51.	Poljčarie	97	8	89	7	8	8	—	—
1!.	Postojna	250	41	265	45	18	IT	—	i
53.	Prevalje	379	67	429	65	U	15	—	3
S4.	Ptuj	197	28	145	25	15	IT	2	—
S3.	PTT	632	72	591	71	11	12	1	—
56.	Radeče	103	38	162	45	35	28	—	7
ST.	Radovljica	800	120	709	112	15	16	1	—
58.	Rateče	68	10	50	8	15	16	1	—
5».	Kavne	253	5«	332	41	20	12	—	8
CO.	Rimske Toplice	55	11	54	11	2«	20	—	—
<1.	Rail	261	17	167	73	18	16	—	2
62.	Senovo »Bohom	121	1	146	1	1	1	—	—
63.	Scann	115	29	58	21	25	50	25	—
64.	Slov. Ristrica	501	51	630	51	12	8	—	4
65.	Slnvenjgradec.	«80	82	644	76	12	12	—	—
66.	Slov. Konjice	30U	«1	357	61	20	17	—	3
6T.	Solčava	163	11	147	68	S	16	8	—
68.	Šentjur	175	20	191	26	11	14	3	—
69.	Skofja Loka	433	51	461	54	12	12	—	—
70.	Šoštanj	198	43	310	33	21	11	—	10
11.	Tolmin	196	102	170	54	52	32	—	20
72.	Trbovlje in Kuni	1 075	126	1 222	161	12	13	1	—
73.	Tržič.	703	61	462	53	9	11	2	—
14.	Univerza	132	22	559	16	5	3	—	2
75.	Velenje	69	6	130	12	9	9	—	—
76.	Vipava	88	14	80	8	16	10	—	«
77.	VuT.mica	137	15	162	13	11	8	—	3
78.	Zabukovca	149	15	169	9	10	5	—	S
7*.	Zagorje	618	44	582	37	7	6	—	1
(0.	Železničar	360	61	357	73	IT	20	3	—
11.	Železniki	167	25	93	24	15	26	11	—
(2.	Žerjav	213	13	369	9	5	2	—	3
81.	Zirl	128	IS	176	18	14	10	—	4
31 016	5 145	34 640	5 290
Trst in Gorica	86		92
Beograd	23		37
Zagreb	41		52
Republiška PD	39		33
Ostale republike	82		110
Inozemstvo	10		31
Zamena z inozemstvom	22		20
Zamena v državi	IT		17
5 408	5 682
STATISTIKA članstva Planinske zveze Slovenije za leto 1955
Zap. št.	Planinsko društvo		Vrsta	članstva	
		člani	mladinci	pionirji	skup
1.	Ajdovščina	83	21	8	112
2.	Bled	282	33	11	326
3.	Bohinjska Bistrica	14 B	3t	9	193
1,	Bohinj - Srednja vas	182	31	12	225
S.	Bovec	62	13	58	133
6.	Brežice	55	7«	11	142
7.	Celje	961	318	89	1 363
S.	Cerknica	5	—	—	5
9.	Cerkno	ISO	50	53	293
10.	Črnomelj	150	20	-	179
11.	Črnuče	107	29	—	136
12.	Dol pri Hrastniku	117	2	1	120
13.	Domžale	189	75	1	265
14.	Dovje - Mojstrana	303	51	23	380
IS.	Gorje pri Bledu	390	73	42	505
IS.	Gornjigrad	150	40	35	225
17.	Gozd - .Martuljk	45	8	26	, 79
18.	Hrastnik	360	50	55	465
19.	Idrija	322	85	4«	447
20.	Ilirska Bistrica	60	30	10	100
21.	•Javornik - Koroška Bela	500	100	80	680
22.	Jesenice	677	139	117	933
23.	Jezersko	97	11	13	121
24.	Kamnik	525	164	64	753
25.	Kobarid	120	27	M	163
26.	Kočevje	78	27	—	105
27.	Koper	100	4	—	104
28.	Kostanjevica na Krki	32	e	12	50
29.	Kranj	1 003	250	64	1 317
30.	Kranjska gora	110	16	4	160
31.	Križe	97	10	K	113
32.	Kum Trbovlje	257	45	58	360
33.	Laško	381	70	150	601
34.	Litija - Šmartno	108	13	9	13»
35.	Litostroj I.jubljana	201	10	«	222
36.	Ljubljana - matica	5 0?9	2 017	470	7 516
37.	Ljubno ob Savinji	57	6	i	(7
38.	Ljutomer	»9	9	18	124
39.	Majšperk	81	5	3	89
40.	Maribor	1 610	640	190	2 440
41.	Medvode	192	56	110	358
42.	Mengeš	1G3	91	42	29«
43.	Mežica	341	43	31	415
44.	Most na soči	41	22	26	89
45.	Mozirje	88	21	72	1B1
Zap. St.			Vrsta čl	1 a n s t v a	
	Planinsko društvo	člani	mladinci	pionirji	skupaj
46.	Murska Sobota	91	25	8	124
IT.	Nov3 Gorica	155	45	49	249
48.	Novo mesto	218	122	13	353
41.	Obrtnik Maribor	131	27	21	179
50.	Oplotnica	39	1	1	41
51.	podljubelj	65	C	1	72
52.	poljčane	75	13	1	81
55.	Postojna	134	72	59	265
54.	PTT LJubljana	495	74	22	591
95.	Pre val Je	290	85	74	429
55.	Ptuj	113	20	12	145
51.	Kadeče pri Zidanem mostu	135	1«	11	162
58.	Radovljica	591	95	23	709
59.	Rateče - Planica	40	5	i	50
60.	navne na Koroškem	230	8«	22	332
61.	Rimske Toplice	44	*	1	54
«2.	Ruše	264	63	140	467
«3.	Senovo	75	a	50	146
64.	Seiana	53	5	—	58
65.	Slov. Bistrica	400	70	160	630
66.	Slovenjgradcc	441	35	168	644
67.	Slov. Konjice	247	50	60	357
68.	Solčava	129	1«	2	147
69.	Šentjur pri Celju	116	39	36	191
70.	Skofja Lulia	364	89	8	461
71.	Šoštanj	231	22	57	310
72,	Tolmin	131	23	16	170
13.	Trbovlje	65«	69	139	862
74.	Tržič	342	58	62	462
75.	Univerza Ljubljana	-	559	—	559
76.	Velenje	100	20	10	130
77.	Videm - Krško	90	33	12	135
78.	Vipava	SO	20	1«	80
19.	Vuzenica	141	9	*	162
80.	Zabukovca	148	19	2	169
81.	Zagorje ob Savi	419	143	2«	582
82.	Železničar Ljubljana	248	80	29	357
83.	Za Selško dolino v 2clcznikih	88	3	2	93
84	Žerjav	239	25	105	369
85.	Žiri	163	11	2	176
	Skupaj	24 163	7 €11	3 471	31 615
	V letu 1951	24 172	6 905	2 968	34 043
	V letu 1955	24 163	7 011	3 471	34 645
	Razlika	— 3	+ 106	+ 51)3	+ 600
PREGLED
gradbenih investicij v letn 1955
Investirano
Skupne
Trüstvo0	Planinska postojanka	1« lzvräenih v 5ubv(;n. ostale pos(>Jilo ostai? Tktf
S dPe.0VtOur vrednosti cija PZS «g«" PZS posojilo ,955
1. Bled	Prehodna planinska postojanka
		»Planine« na Bledu	390 857	—	-	—	—	-	—	390 857
		Blejska koča na Lipanci	94 892	—	—	—	—	—	—	94 892
2.	Bohinj	Vodnikova koča na Velem polju	96 201	1 412	91 7 BO	—	—	2 «00 000	1 150 966	3 338 947
		Koča pod Bogatinom	229 877	I 420	71 «00	—	—	—	M 826	385 703
		Koča na Uskovnlcl	307 £09	l 531	99 515	—	30 000	—	200 100	637 124
3.	Bovec	Gradnja koče na Mangrtu	35 425	—	—	—	—	151 500	—	186 925
4.	Celje	Dom v Logarski dolini	568 980	200	1» 00«	—	—	—	—	578 980
		Frišaufov dom na OkreSIJu	—	—	—	—	—	850 606	—	850 606
		Dom pod Tovstim vrhom	—	—	—	—	33« 367	—	—	33« 367
		Bivak pod Ojstrico	63 737	120	6 000	—	—	—	—	69 737
S.	Cerkno	Koča na Poreznu	47 718	—	—	—	—	—	—	47 718
6.	Črnomelj	Dom na Mirni gori	323 000	956	4B 800	2 000 000	—	—	—	2 371 800
7.	Črnuče	Koča na Mali planini	S 00«	260	24 000	—	32 000	—	—	61 000
8.	Dol pri Hrastniku	Gradnja doma na Goreh	—	1 061	74 950	—	479 038	—	—	S53 988
9.	Domžale	Dom na Veliki planini	56« 000	—	—	—	—	—	—	560 000
10.	Dovje • Mojstrana	Aljažev dom v Vratih	191 188	—	—	—	—	223 420	—	414 606
11.	Gorje	Tržaška koča na Doliču	24 400	«2	4 920	—	—	—	—	29 320
		Dom Planika pod Triglavom	13 424	126	7 560	—	—	—	—	20 984
IS.	Gornji grad	Gradnja doma na Menini planini	1 269 682	-	—	—	—	900 (00	—	2 16» 682
13.	Idrija	Koča na Javornlk 11	9 477	—	—	—	—	—	—	* 477
		Gradnja koče na Hlevläki planini	420 230	—	—	—	—	—	—	421 230
14.	Javornlk	Staničeva koča. pod Triglavom	—	10«	5 000	—	—	—	—	5 OflO
Zap. St.
Planinsko drnštvo
Planinska postojanka
IS. Jtsenice
10. 17. IS.
19.
20. 21. 22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
Jezersko Kamnik Kobarid Kočevje KOper
Kostanjevica na Krki Kranj
Kranjska gora Križe
Kum - Trbovlje Laško
Litija - Šmartno Ljubljana - matica
Maribor
Medvode
Mengeš
Mežica
Frjavčeva koča na Vršiču
Tlčarjev dom na Vršiču
Koča pri Izviru Soče
Bivak I
Bivak II
Bivak III
Bivak IV
Češka koča na Kavneb Koča na starem gradu Dom na Vršnem Koča pri Jelenovem stndenru Oranja koče na Slavniku Dom na Polomu
Gradnja doma na Smarjelni gori
Koča na Gozdu
Koča v Krnici
Koča na Križki gori
Koča na Knmu
Dom na Smohorju
Gradnja doma na Jančah
Zavetišče na Bogatinskem sedlu
Triglavski dom na Kredarici
Koča pri Sedmerih jezerih
Mariborska koča na Pohorju
Koča na pesniku
Koča na Zavcarjevem vrhu
Slavkov dom na Golem Urdu
Mengeška koča na Gobavicl
Koča Podpcca
Gradnja žičnice na Peco
Gradnja doma na Peci
Zavetišče na Raduhl
Zavetišče pri Skrubeju
		I n	vestlrano				Skupne
							
iz	izvršenih		subven-	ostale	posojilo		Investicijo
lastnih	prostov.	v		subven-		ostalo	v letu
sredstev	delov, ur	vrennoMl clja PZS		cije	PZS	posojilo	1955
416 sso							416 880
421 43D	—	—	—	—	—	—	421 450
21 446	—	—	—	—	—	_	21 446
16 500	151;	13 75«	—	_	_	_	30 250
11 309	146	10 250	—	—	_	_	21 559
2 800	37	2 600	—	—	_	_	5 400
4 000	90	6 350	—	—	_	_	10 350
70 000	270	16 20»	—	—	«50 00«	_	736 200
1 263 41G	3 600	162 000	—	30 00«	—	100 «00	1 555 416
91 986	—	—	—	—	299 977	—	391 »63
—	264	ID 573	—	192 935	—	_	213 508
150 000	330	16 500	lis3 350	—	2 60« »00	_	3 949 850
—	900	36 000	—	—	899 993	_	933 993
131 798	—	—	—	—	_	_	131 798
1 OCO	16	960	—	—	—	_	2 «20
88 546	56	3 360	—	—	_	_	91 906
22 000	80	4 000	—	15 0«o	—	_	41 «00
—	—	—	—	421 300	—	_	421 300
487 422	360	18 00 D	—	—	_	_	505 422
430 037	1 »00	70 00«	—	mc m0	375 030	_	1 115 «87
197 000	—	—	—	—	—	—	197 M0
—	—	—	1313 346	—	—	—	1 313 316
-	—	—	—	—	1 400 00«	—	1 400 «00
291 426	155	10 850	—	22« 0*0	—	—	522 276
21 406	—	—	—	—	—	_	21 406
885 368	230	16 000	—	100 0«0	—	_	1 001 368
94 500	437	21 4S0	—	_	130 188	_	246 168
522 926	—	—	—	—	_	_	522 926
42 212	190	» 500	—	_	_	_	51 712
111 100	—	—	—	—	—	_	111 100
1 023 158	470	23 ,100	—	10« 000	760 615	_	1 907 273
2 585	55	2 750	—	_	_	_	5 335
78 553	180	12 600	—	—	—	—	91 153
33.	Most na S o El	Koča na Črni prsti	36 223	35	4 500	—	—	—	—	40 723
34.	Nova Gorica	Stjenkova koča na Trstclju	9«. 00«	56	5 60«	—	—	—	—	95 600
		Pionirska koča »Kekec-« na Katarini	8S 0»0	220	22 »00	—	—	—	—	120 000
		GomiSčkovo zavetiSče na Krnu	•120 000	240	24 0*0	—	—	352 689	—	796 089
		Dom dr. Klcmenta Juga v Lepenl	70 oon	—	—	—	—	—	—	70 000
		nom »Poldanovec« na Lokvah	134 000	—	—	—	—	—	—	134 000
35.	Obrtnik Maribor	ZaveliSče na Tujzlovem vrhu	23 334	495	24 750	—	—	—	—	48 084
36.	Oplotnica	Koča na Pesku	72U 000	860	40 000	—	300 000	—	—	1 060 00«
37.	Podljubelj	Koča na Kalu pod. Kofcami	to ono	700	28 000	—	—	• —	15 OAO	33 00«
3».	Poljžane	Dom na Boču	67 396	22	1 100	—	—	300 000	—	368 99«
39.	Postojna	Vojkova koča na Nanosu	111 036	—	—	—	—	—	—	111 086
1«.	Preval je	Dom ua Uršlji gori	312 252	4 906	196 £40	—	155 0*0	—	—	663 492
41.	PTT LJubljana	Poštarška koča na Vršiču	4SI 142	t 030	82 ISO	—	726 259	—	—	1 292 881
42.	Kateče - Planica	Koča Tamar v Planici	—	— •	—	so ono	—	—	—	50 0«0
43.	Rule	Tlnetov dom pri Arehu	«39 451	—	—	—	1 022 800	—	—	1 682 254
41.	Slov. Bistrica	Gradnja koče pri Treh kraljih	1 041 286	—	—	—	573 6*0	100« 00«	352 608	3 167 494
43.	Slovenjgradec	Dom pod Veliko Kopo na Pungartu	20C 564	60	3 000	—	200 000	599 860	—	1 009 424
46.	Slov. Konjice	Gradnja razgled, stolpa lia Rogli	822 49(1	2 642	132 10*	—	—	—	—	954 590
47.	SOliava	Dom Rogovilec	61 743	—	—	—	—	—	—	61 743
		Dom Rinka	533 291	—	—	—	—	—	—	532 291
48.	Šentjur	Zavetišče na Resevni	23 000	—	—	—	—	—	—	28 «00
43.	Skotja Loka	Dom na Lubniku	—	—	—	—	260 00 0	—	—	260 000
50.	Trbovlje	Dom na Mrzlici	40 000	50	4 09«	—	300 »00	—	—	344 000
51.	Tržič	Dom pod Storžlčem	125 973	—	—	—	—	—	954 550	1 080 523
		Kostanjfeva koča na Dobrči	73 269	—	—	—	—	—	—	73 269
52.	Velenje	Koča na Paškem Kozjaku	186 240	260	13 000	—	—	930 000	' —	1 179 240
53.	Videm - Kräko	Tončkov dom na Lisci	5 600	20	t OSO	—	—	—	—	6 630
54.	Vuzenlca	Koča Planine na Pohorju	25 000	215	3 800	—	80 000	—	—	111 800
55.	Zagorje	Koča na Sv. Gori	115 270	—	—	—	—	—	—	115 270
56.	Železničar Ljubljana	Gradnja žičnice na Vogel	135 440	—	—	1342328	—	—	—	1 478 288
57.	Železniki	Koča na Ralitovcu	91 607	—	—	—	—	—	—	91 807
SS.	Žerjav	Koča na smrekovcu	252 330	—	—	—	too ooo	—	—	352 330
53.	TD Kranjska gora	Gradnja iičnice na vltranc	—	—	—	500 000	—	—	—	50» ODS
		Skopaj	18 521 991	23 131	1 502 39«	3 206 174	9 091649	13493873	4 038 >50	49 851 14«
PREGLED kapacitete in obiska planinskih postojank v letu 1955
«	Kapaciteta leži?« Število obiskovalcev
Planinska postojanka §	V upravi planinskega 5 _ e 5	S	3	g	r?
S n 3	društva =« a 5 >o	S	S >	S	5
u ^ ~	2*	os	S	a
o S a«	»S « »H	2	«=	S ►	3
Oaz?	5 * «j	2	S;	ss	s
1.	Blejska koča na Lipancl	JUl. Alpe 1833	Bled	24	_	21	1565	88	1 (53
2.	Preh. plan. postoj. »Planine« na Bledu	495	Bled	5	_	5	ne evidrntira		
3.	Koča pod Bogatinom	„ 1513	Bohinj - Srednja vas	40	25	63	1 147	103	1 55«
«.	Vodnikova koča na Velcm polju	.. 1805	Bohinj - Srednja vas	—	10	10	1 743	49	1 792
S.	Koča na Uskovnici	„ 1183	Bohinj - Srednja vas	9	10	19	1 621	59	1 680
6.	Zavetišče na Rovtarici	» 1100	Bohinjska Bistrica	—	—	_	ne evidentira		
1.	Koča Zlatu rog v Trenti	.. 622	Bovec	15	32	17	3 055	71	3 126
8.	Kofa Petra Skalarja pod Kaninom	,. 1811	Bovec	25	40	65	218	__	248
9.	Aljažev dom v Vratih	„ 1015	Dovje - Mojstrana	46	102	148	K 9*2	359	7 261
X«.	l)om Planika pod Triglavom	21*4	Gorje pri Bledu	22	40	62	3 748	199	3 946
U.	Tržaška koča na Uoluu	2120	Gorje pri Bledu	24	18	42	3 537	161	3 698
12.	Rtaničeva koča pod Triglavom	2332	Javornik - Kor. Bela	23	30	53	2 079	112	2 191
13.	Kovinarska koča na Zaslpski planini	„ 892	Javornik - Kor. Bela	_	22	22	1537	_	1537
14.	Erjavčeva kofa na Vršiču	131S	Jescnlce	48	12	60	14 221	64	11 285
IS.	Tifarjev dom na VrSiču	162«	Jesenice	27	23	50	8 628	21	8 649
16.	Koča pri izviru Soče	186	Jesenice	12	_	12	6 239	1	6 240
17.	Zavetišče pod Spičko	205»	Jesenice	_	16	16	458	_	458
18.	Bivak ] (Vel. Dnina)	2180	Jesenice	_	4	4	46	_	46
1».	Bivak II (Pod rokavi)	„ 2140	Jesenice	_	5	5	39	_	39
2».	Bivak III (Za Akom)	„ 1340	Jesen ice	_	8	8	91	_	91
21.	Bivak IV (Na Ktišju)	„ 1980	Jesenice	6	_	s	43	_	43
22.	Koča v Martuljku	„ 930	Jcsenice	1	5	11	130		150
23.	Dom na vršnem	610	Kobarid	t	17	23	1 178		1 17!
21.	Koča na Podkorenskeni sedlu	1015	Kranjska gora	11	_	U	579	_	579
23.	Koča v Krnici	1218	Kranjska gora	12	10	22	1 583	_	1 583

2fi.	Mihov dom na Vršiču	Jul. Alpe	l«70
27.	Koča na Gozdu	„	122S
28.	Dom na Komnl	„	1525
29.	Zavetišče Savica	,.	805 3».	zavetišče na Bogatlnskem sedlu	„	1804
31.	Triglavski dom na Kredarici	„	2515
32.	KOfa pri Triglavskih sedmerih Jezerih	„	1683
33.	Koča na Crnl prsti	..	18»
34.	Comi.ščkovo zavetišče na Krnu	„	221»
35.	Dom dr. Klementa Juga v Lepeni	„	68« 3fi.	Poštarska koča na Vršiču	.,	1725
37.	Pogačnikov dom pri Kriških Jezerih	2052
38.	Koča Tamar v Planici	HM
39.	Dom Jalovec v Trenti	„	595
40.	Koča na Razor planini	„	13(11
41.	Zavetišče Globoko	„	1835
42.	Zasavska koča na Preliodavcih	1932
43.	Koča na Poreznu	Prcdg-	1631
44.	Zavetišče na Kobidenskem brdu	Jul. Alp 821
45.	ZavetiSče V Počah pod Poreznom	.,	700
46.	Koča na Smarjetni gori	„	651
17.	Koča na Šmarni gori	„	667
18.	Slavkov dom na Golem brdu	„	440
19.	Dom na Lubmku	»	1024
50.	Koča. na Ratltovcu	1666
51.	Zavetišče na Mrzlem vrhu	,.	925
52.	Zavetišče na Vrsniku	»	742
53.	Koča pristava na JavorniSkem rovlu	Kara-	921
54.	Koča Podpeca (Na Pikovem)	vanke	986
55.	Zavetišče na peci (bivak)	.,	1G50
56.	Zavetišče pri Skrubeju	,,	(10
57.	Koča na K.ilu pod Kofcami	„	105«
58.	Zavetišče pri Jurju	„	884
59.	Dom na Uršlji gori	..	1696
\
Kranjska gora	t	19	21	2 174	—	2 174
Kranjska gora	n	11	28	573	—	573
LJubljana - matica	n	24	96	5 281	283	5 564
Ljubljana - matica	4	18	22	1 28 Ä	95	1 383
Ljubljana - matica	—	8	8	ni poslovalo		
LJubljana - matica	(1	M	127	5 814	394	6 208
LJubljana - matica	a	39	58	5 715	105	5 820
Most na Soči	2	18	20	1 690	—	1690
Nova Gorica	—	5«	50	1066	—	— 1066
Nova Gorica	38	—	38	1 053	—	1 053
PXT Ljubljana	27	—	27	6 039	318	6 387
Radovljica	8	32	60	1970	113	2 083
Rateče - Planica	8	24	32	4 268	64	i 332
Tolmin	10	35	45	1058	—	1058
Tolmin	—	13	15	891	—	891
Tolmin	—	4	4	ne evidentira		
Zasavska društva	—	20	20	1 235	—	1 235
Cerkno	20	40	60	3 110	3	3 133
Cerkno	—	—	—	4 649	—	4 649
Cerkno	2	—	z	2 162	—	2 4S2
Kranj	—	—	—	15 276	80	15 356
Ljubljana - matica	—	—	—	2 397	—	2 397
Medvode	8	—	6	ne evidentira		
SkofJa Loka	23	—	23	7 779	9	7 788
Železniki	II	20	28	527	20	547
Zirl	—	5	5	1 135	—	1 135
Ziri	2	S	1	1187	—'	1 187
Javornik - Kor. Bela	S	8	11	3 752	—	3 752
Mežica	12	20	32	2 480	2*	2 500
Mežica	—	43	45	1 166	7	1173
Mežica	—	—	—	3 990	—	3 990
Podljubelj	—	3	5	350	—	350
PodljubrlJ	—	—	—	2 330	—	2 330
Preval Je	42	2«	62	5 667	11	5 686
oocooe O) ao m M m MOW <k W N O «
3 M
3 ä 5 8 s : s s I ;
"SS
a w P
03 « »
e» r*
5	? £
? S -
p a « «
6	*
» »
<y> 3
x a
I g
o E
o
ST 3.
o
S W B
£ s p
Ö!
0	g o d S s
° p
g s
1	s ? a
W
IB
a
O	T
F	o
p	c
T*
g g a E
Es
-3 2. o
C p
P
< S g s
tt <
s J
= s t? s
n	n	b g
£	< g
«	y	p S
2	»	* a
<	«
»	X	"B jf
5	'	i ,
O	BJ	X
O*
P	3
a	B
p	a	2. 3
M	g	2 "
7. S D
o*	P
»	e
*	a
3	° 5
N 3
P o
|Pg 3
O 3

O
3
■= t n Q>
— S
2 -o 5 a r«
N N N
2 2 Č
pv S nt
5 *
§ I
b p
S v ' &
e g E
~ = s
J w g
■O
P a
a
p
a
• H t a
o <2 c "
öS«?
S 10 '£ IT -
3 5.
* s
<	P
v	o
<	E
e	s-
£	<
* *	o
" a	3 ® 2
I 3	§
3 ?	O
a ft	t
" w.	2
5 S	s.
v*	nt
as?
B P
m
XX 2.
p	p	_ -
> g	S	f -
•C 3	13	3 .
it K	P	o
B-	5	«
it	X
g g M t»
«- in tO
O w w » N N»
M C,' CO M
w ~ o ^ K» U C hU
M W M
S s
VI M
S s
s s s
M C* o
2	2	2	r
N.	r» N«	s E	o' 2
n P	S	»	p
		a	s
		3	3
		B	£3
		S" aa	a ta
it it n i a
N« t* K- S« 2 S g «
» • ' » i S ^ 3 S? x s
c c c c c a s
HHH^HHFJB
^ Ä - E £ I "
it 'z it <t tt t) in m m m o i>
o.
S S
I I I ii II I
ä I
I I I
B S » S s
I I I
II I I I I a I o n
I I I 3 S S
C* M M O I — I-» -1 H» I
SI I I SI I i> S
MM	CT3	tO	W M M	W H W O N	3
-J _> o WW	- M r- V
— - — — — —

W "» "3
a
3	W	N
(O "	t"	Cl
S B	S	3
o
i s i i s i i i ; i s n i
£ S
OJ — m ro
N M -J
H W N A A
C>i * Ul Oo to «t
1-	W CO N
V W <S
lili
« a «t
zap. št.
jr p
■3 O
P 3 K P
Gnrskl predel
Nadmarska višina
«! e
■o
3
5 i 5. *
< 2
Število postelj
Število
skupnih
ležišč
Skupaj
Jugoslovanov
Inozem-
cev
Skopaj

88.	Koča Podolšcva	Kamn.	1250
89.	Zavetišče pod Ojstrico na Kiemenškovi	pl. Alpe	1200
90.	Dom Rogovilec, Solčava	i»	650
01.	Dom Rinka Solčava	■i	660
92.	Andrejev dom na Slemenu	„	1096
93.	Dom pod StorZičem	i*	1050
94.	Zavetišče na Konjščici	„	1520
95.	Kostanj čeva koča na Dobrči	ii	1520
96.	Bivak v Storžiču	„	1750
97.	Koča na Smrckovcu	fi	1377
98.	Dom pod Tovstim vrhom (Celjska kota)	rredg.	750
99.	Zavetišče na Gori Oljki	Kamn.	731
KO.	Koča na Mali planini	Alp	1417
iei.	Dom na Veliki planini	„	1520
102.	Zavetišče na Menlni planini	n	1308
103.	Koča na Starem gradu	„	585
101.	Dom na Krvavcu	„	1700
105.	Mengeška koča na Gobavici	1,	413
106.	Zavetišče na Kescvnl z razgled, stolpom	,1	629
107.	Mariborska koča z razgled, stolpom	Po bor je	1080
108.	Ribniška koča	„	1530
109.	Koča na pesniku	n	1101
110.	Koča na Pesku	ii	1382
111.	Tinctov dom pri Arebn	ii	1250
112.	Koča nad Sumikom	II	1125
113.	Koča pri Treh kraljih	•i	1200
114.	Koča pod Kremžarjevim vrhom	„	1161
US.	Dom pod Veliko Kopo na Pungartu	ii	1377
11«.	Koča Planine (Tajzi)	ii	960
117.	Dom na Boču z razglednim stolpom	Boč	«59
118.	Koča Tromejnik na Dollču	Goričko	400
119.	Koča na žavcerjevem vrhu	Kozjak	921
120.	Zavetišče na Tujzlovcm vrhu	II	629
121.	Zavetišče Primož nad Muto	n	5»
122.	Dom na Paškem Kozjaku Paškl Kozjak		1130
Solčava	2	—	2	ne evidentira		
Solčava	—	30	30	1 442	9	1 451
Solčava	37	—	37	ne evidentira		
Solčava	15	—	IS	ne evidentira		
Šoštanj	35	50 .	85	10 247	58	10 305
Tržič	10	50	9«	1 530	_	l 53«
Tržič	t	—	4	180	_	180
Tržič	*	20	24	667	_	667
Tržič	4	—	4	145	_	145
Žerjav	«	46	88	4 804	_	4 801
Celje	47	32	79	15 340	_	15 340
Celje	8	—	8	5 348	_	5 348
Črnuče	7	20	27 .	515	_	515
Domžale	78	2	78	2 898	2	2 900
Gornji grad	2	10	12	563	_	563
Kamnik	2	C	8	4 904	«4	4 968
Kranj	42	80	122	3 244	_	3 244
Mengeš	S	—	5	4 500	_	4 300
Šentjur pri Celju	—	4	4	1 153	_	1 153
Maribor	28	16	44	10 18«	27	10 213
Maribor	37	23	6»	5 84«	S	5 818
Maribor	12	10	22	2 113	S	2 118
Oplotniea	32	—	32	3 117	6	3 123
Rn5e	10	20	30	5 101	8	5 412
Ruše	10	—	10	3 0«0	_	3 060
Slov. Bistrica	17	12	29	1 694	10	1 704
Slov. gradeč	14	50	«0	2 786	_	2 786
Slov. gradeč	33	40	73	4 537	_	4 537
Vuzenica	13	—	13	4«S	—	468
Poljčane	lt	20	30	2 306	8	2 314
Murska Sobota	—	8	8	2 422	11	2 433
Maribor	12	14	26	4 824	1	4 825
obrtnik Maribor	—	—	—	559	_	559
Vuzenica	—	—	—	1 178	_	1178
Velenje	—	—	—	2184	1	2193
Kapaciteta ležišč
Število obiskovalcev
a
5
Planinska postojanka
e 0
b V upravi planinskega E 2	društva
a % >
o
?a
o -
•p J! > & »»
~ t
«t
S
m > o o
m a
3 «
>
m
a a
a «
123.	Zavetišče na Gorch	Zasavje	791	Dol pri Hrastniku	_			3 069		3 069
121.	Koča na Kalu	,1	956	Hrastnik	21	40	64	4 973	24	4 997
125.	Koča na Kumu	„	1219	Kum - Trbovlje	8	'40	48	4 118	a	4 126
126.	Dom na Smoliorju		778	Laško	26	24	50	2 971		2 971
127.	Zavetišče na Janfah	. w	791	Litija - Šmartno	_	_		839	1	810
128.	Dom na Mrzlici	M	1119	Trbovlje	15	30	45	5 764		5 764
129.	Tončkov dom na Lisci	n	924	Videm - Krško	20	40	60	6 531	C	6 537
130.	Koča na Sv. Gori	„	849	Zagorje ob Savi	70	_	70	4 116		4 116
131.	Coparjeva koča na Ccmšeniškl planini „		1206	Zagorje ob Savi	3	8	11	1 209		1 209
132.	Zavetišče Zaloke pnd CcmSenISko planino „		630	Zagorje ob Savi	_	_		1681	_	1 681
133.	Dom na Polomu	Gorjanci	725	Kostanjevica na Krki	12	_	12	690	4	694
134.	Dom Vinka Paderšiča	M	822	Novo mesto	6	20	26	1 386		1 386
135.	Dom na Mirni gori	Dolenjsko	1048	Črnomelj	23	30	53	1 997	17	2 014
136.	Koča pri Jelenovem studencu	gričevje	850	Kočevje	5	12	17	1288		1 288
137.	Iztokova koča pod Golaki	Trnovski	1218	Ajdovščina	_	1*	10	835	_	835
138.	Zavetišče Antona Bavčerja na Cavnu	gozd	1213	Ajdovščina	_	1«	10	1 622	C	1 628
139.	Koča pri izviru Hublja	*•	160	Ajdovščina	_	_	__	3 553	7	3 560
140.	Pionirska koča Kekec na Katarini	n	306	Nova Gorica	_	_	_	2 150	320	2 470
141.	Stjenkova koča na Trstelju — Tržaško-Komenski		664	Nova Gorica	12	12	24	630	112	742
		Kras								
142.	Koča na Hleviškl planini	Idrijsko	907	Idrija	10	_	10	6 227		6 227
	z razglednim stolpom	hribovje								
143.	Zavetišče na Jelenku	rt	1106	Idrija	_	_	__	819		819
114.	Zavetišče na Sivki	rt	3006	Idrija	_	_	_	6 774		6 774
145.	Dom na Javorniku	„	1210	Idrija	16	2«	3C	5 409	_	5 499
146.	Cankarjeva koča na SvInSčaklh	Snežnik	1242	Ilirska Bistrica	_	20	20	nI noslovala		
147.	Vojkova koča na Nanosu	Nanos	1218	Postajna	4	44	48	1 983	_	1 983
148.	Zavetišče pri Rlažonu	„	915	Vipava	_	_		624	_	624
149.	Dom Poldanovec na Lokvah	Trnovska	965	Nova Gorica	it	32	68	nc evidentira		
		planota								
				Skupaj	2034	2112	4446	417 832	4081*	421 913
ÄÄÄf m?	V? sif te ih držav» 1128 lz Av8tr'Je. «* te Nemčije, 684 iz Anglije, 636 te Italije, 361 iz Holan-
fif'jilLSJSS^,f !I ZDA. 38 iz Belgije. 9 .IZ Švedske, B iz Danske. 5 iz Ftnske. 4 lz Grčije, 4 iz Madžarske, 3 iz Egipta, a iz Nizozemske. 2 te Turčije, t lz Cehoslovaiške, 1 iz Izraela. 1 iz Kitajske. 1 12 Kanade, 1 iz Norveške 1 iz Afrike tn t iz Irske.
PREGLED
investicij za nadelavo, popravilo in markiranje potov v letu 1955
Zap. St.
Planinsko društvo
Investiralo
a
35
h * na
a -
..o — it« iS a«
«S
V &
a
t» o
3 ž«
V) S^H
O » O
O 1A
mm C5
HÜH
nS -
s s « * a
tr i; >
1.	Ajdovščina	—	95	3 800	—	—	3 SM
z.	Bled	100 OKO	—	—	—	—	100 00»
1.	Bohinjska Bistrica	—	—		10 750	—	10 75»
4.	Rcihinj - Srednja vas	102 190	—	■	—	—	102 190
5.	Bovec	2117	—	—	—	—	2 717
6.	Brežice	—	—	—	—	—	—
7.	Celje	41 120	120	6 000	—	60 000	107 12«
8.	Cerknica	—	—	—	—	—	—
».	Cerkno	3 518	—	—	7 500	—	11 018
in.	Črnomelj	S5 ODO	72	3 600	—	—	68 600
li.	Črnuče	—	—	—	—	—	—
12.	uol pri Hrastniku	600	42	2 100	—	—	2 700
1 13.	Domžale	5 600	56	5 300	—	—	10 90«
14.	Dovje - Mojstrana	22 500	—	—	—	—	22 500
15.	Gorje pri Bledu	42 031	131	7 860	—	—	49 891
16.	Gornji); rad	—	—	—	—	—	—
17.	Gozd Martuljk	1 090	100	5 000	—	—	6 000
IX.	Hrastnik	—	270	18 200	—	133 053	149 253
19.	Idrija	2 »4	—	—	—	—	2 264
20.	Ilirska Bistrica	—	—	—	—	—	—
21.	Javornik - Koroška Rela	20 000	50	5 000	75 000	—	100 000
22.	Jesenice	19 200	95	6 614	—	—	25 844
23.	Jezersko	eo ooo	250	15 000	—	—	75 000
24.	Kamnik	U 500	—	—	—	—	U 500
25.	Kobarid	—	—	—	—	—	—.
26.	Kočevje	-	—	—	—	—	—
27.	Koper	—	—	—	—	—	—
28.	Kostanjevica na Krki	—	—		—	—	—
29.	Kranj	4 «98	60	6 000	30 000	—	40 698
30.	Kranjska gora	—	20	1 200	—	—	1 200
31.	Križe	5 000	120	8 000	—	—	ii eoo
32.	Kuni - Trbovlje	—	1«	800	—	—	too
33.	Laško	—	—	—	—	—	—
34.	I.itija - Šmartno	4 000	137	9 600	—	—	13 600
35.	Litostroj Ljubljana	—	-	—	—	—	—
38.	Ljubljana - matica	118 100	—	—	70 000	—	188 100
37.	Ljubno ob Savinji	—	20	800	—	—	800
38.	Ljutomer	—	—	—	—	—	—
39.	Majšperk	—	41	1 815	—	—	1 845
40.	Maribor	5 140	663	46 410	—	2 248 800	2 300 350
41.	Medvode	z sto	345	13 800	—	—	16 3(0
42.	Mengeš	—	-	—	—	—	—
43.	Mežlea	—	173	8 650	—	—	8 650
44.	Most na Soči	5 »03	55	6 400	—	—	11 403
Investiralo
zap. (t.	Planinsko društvo 1	Iz lastnih sredstev	Izvršenih prostov. delov, ur	v vrednosti	S« Si fk is tf v	ostale subvencije	Skupne Investicije v letu 195S
45.	Mozirje	_	__	___	_„		_
48.	Murska sobota	—	—	—	—	—	—
47.	Nova Gorica	93 70«	203	20 300	—	—	114 000
48.	Novo mesto	—	—	—	—	—	—
49.	Obrtnik Maribor	2 960	25	2 500	—	—	5 460
5».	Oplulnica	—	—	—	—	—	—
SI.	Podljubelj	—	50	2 000	—	—	2 000
5*.	Poljčane	1 400	24	1 200	—	—	2 00«
53.	Postajna	—	—	—	—	—	—
54.	PTT Ljubljana	6 000	48	4 800	—	—	10 K00
55.	Prevalje	1 600	84	3 360	— .	—	4 960
58.	Ptuj	—	—	—	—	—	—
57.	Radeče pri Zid. mostu	1 800	20	2 «00	—	—	3 800
58.	Radovljica	—	—	—	—	69 250	69 250
09.	Kateče - Planica	—	—	—	—	—	—
60.	Ravne na Koroškem	—	8	400	—	—	400
61.	Rimske Toplice	1 6S2	9«	3 290	—	500	5 472
62.	Ruše	16 696	—	—	—	— "	16 696
63.	Senovo	—	130	5 200	—	2 530	7 730
61.	Sežana	4 238	64	3 200	—	—	7 438
65.	Slov. Bistrica	78 000	—	—	—	—	78 000
66.	Slov. gradeč	2 0C0	25	1 25«	—	—	3 250
67.	Slov. Konjice	—	—	—	—	—	—
68.	Solčava	—	22	1 560	—	—	1 560
69.	Rentjur pri Celju	3 200	80	4 000	—	—	7 200
70.	Skofja Loka	3 000	40	2 000	—	—	D «00
71.	Šoštanj	—	150	9 000	—	—	9 000
72.	Tolmin	—	—	—	—	—	—
73.	Trbovlje	3 «00	40	4 000	—	10 coo	17 000
74.	Tržič	57 612	—	—	28 804	—	86 146
75.	Univerza Ljubljana	—	—	—	—	—	—
76.	Velenje	—	—	—	—	—	—
77.	Videm - Krško	—	30	1 620	—	—	1 620
78.	Vipava	—	—	—	—	—	—
79W	Vuzenlca	3 000	56	2 24«	—	—	5 240
80.	Zabukovca	—	—	—	—	—	—
81.	Zagorje ob Savi	275 798	—	—	—	—	275 798
82.	Zasavska drušlva za Prehodavce	—	—	—	84 000	—	81 000
83.	Železničar Ljubljana	—	—	—	—	—	—
84.	Za selško dolino v Železnikih	—	2«	650	—	—	650
85.	Žerjav	49 690	—	—	—	—	49 690
86.	2lrl za postavitev zimskih markacij		48	2 400		—	2 400
	v Julijcih	-	—	—	'■21 447	—	421 447
	Za nabavu jeklene žične vrvi	—	—	—	122 817	—	122 847
	Za nabavo klinov	—	—	—	74 491	—	74 491
	Skupaj 1 219 087		4 192	251 979	921 839	2 524 133	4 953 038
Predajte se športu in užitkom, ki vam nO nudi lepa priroda
Na opreznost nikar ne pozabile — liziko pa predajte zavarovanju!
Zoper nezgode, za primer smrti in doživetja zavaruje:
DRŽAVNI ZAVAROVALNI ZAVO D
Direkcija za LR Slovenijo V LJUBLJANI • Telefon 39-121
AOPS^^ Kalife
v»
eft

čliS-
CEVI:
vodovodne plinske parovodne konstrukcijske pohištvene pancirne
v dimenzijah »/s —»3«
ŽELEZARNA JESENICE
JZJlSloMnifa
Spojke za cevi
Loki za cevi
Zahtevajte katalog proizvodov
ŽELEZARNE JESENICE