Poiifični JUGOSLAVIJA. Z našo konštituanto ne pridemo nikamor naproj. Pašifieva vlada iz radikalov in deraokralov je preslaba, da bi nam vsilila ccniralistično ustavo, radi tega pa se vršijo neprGnchoma pogajanja mcd vlado in izvGnvladnimi strankami, da bi so tudi nekaj od tch pritegnilo vladi in sq s tGDi ojačilo njGno stališžG. Nelaj dni sploh ni delovala konštituaa ia, kcr jg deloval odbor za spremem bo poslovnika. Najvefiji prepir sg pač suče krog prisegG poslancov. Razven radikalov in dGmokratov so vsg stran&e proti prisGgi. Prisega je tudi glavna zavora, da RadiS in njegovi poslan.ci nočGjo v BGOgrad. — V Boogradu so sg vršilo velikG žalne svečanosti, ko so pokapali vrhovnGga poveljnika naše vojsko vojvodo Mišiča, ITALT.TA. Dne 26. t. m, jg sklicana italijanska zbornrca. — Po gornjeitalijanskih mestih so sg vršili po boji i-a prcfepi rued italijanskimi uarodninii prenapetneži m socijalnimi de»okrati. FRANCIJA. ,\'a Franeoskem iinaio novo vlado pod predsedstvom Brianda. Koj pri prvi parlamentarni se,ii je dobila ta »ova vlada izdatno zaupnico od strani zbornice. — V Parizu 7boruje konferenea zaveznikov. Na tem posvetovauju obravnavajo razorožitev' Nemfiije in kako pomagati Avstriji, da ne propade. AVSTRI.TA. Cclotnc avstrijsko 6asopisje kriči po skorajšnji finančni in prehranjevaini odpomoči, sicer se mora Avstrija pridi'užiti Nemčiji, ali pa si naj jo porazdelo med seboj; sosednc cržave, predv.sem Čplioslovaškn in Jugoslavija.