Seminarju Konference mladih delavcev ob rob
Izobraževanje -predpogoj za kvalitetno delo
Za kvalitetno delovanje OO ZSMS je .potreben dobro usposobljen kader, ki bo ak-tivno sodeloval z ostaliml DPO in v samo-upravnih organih delovne organizacije, pri-merna organiziranost in realni cilji, pred-vsem pa dobro obveščanje.
Da lahko mladinska organizacija (00 ZSMS) v združenem delu deluje, potrebuje najprej mlade ljudii, ki so pripravljeni v ta namen žrtvovati del svojega prostega časa. To potrebo ni ravno lahko zadovoljiti, kair nam potrjuje dejstvo, da se nemalokrat 00 otepa s kadrovskimi problemi, posledica tega pa je, da so nosilci dejavnosti posamezniki, ali pa celo posameznik — predsednik osnov-
ne organizacije. Možnosti za reševarije kad-rovskih iproblemov je več; inlade je treba pritegniti k dclu mladinske organizacije, takoj ko stopijo na delovno mesto, pritegmtd pa jih je mogoče le z obravnavanjem in po-skušanjem reševanja tistih problemav, ki so laslni celotni današnji populaciji mladih (sta-novanjska problematika, štdpenddranje itd ...) Tudi mladi ikomunisti, ki bi morali biti za zgled ostalim mladincem in gonilna siila osnovne organizacije, se premalo aktivno vključujejo v njeno delo, za kar bi morali biti deležni posebne obravnave!
Kontinuirano in kvaliitetno delo mladin-skih aktivistov je mogoče doseči le s siste-matičnim idejnopolitičnim usposabljanjcm, katerega pa v dekwnih organiizacijah (in na-sploh v OO ZSMS) primanjkuje. Znanje je tisto, ki omogoči, da se »glas rnladih« sliši in_upošteva pri reševanju skupnih proble-mov, ki se pojavljajo v DO, v nasprotnem primeru pa so lahko le pasivni »sopotniki« DPO in samoupravnih organov delovne or-ganizacije.
Nenazadnje pa se je potrebno dotakniti tudi obveščanja in politične propagande, kar je še posebej pomembno sedaj, ko smo v predkongresnem obdobju. Z dobrim »bveš-čanjem je mogoče marsikaterega mladiinca pritegniti k skupnemu delu. Za ito imamo na voljo mnoge oblike informiranja: od osebne-ga kontakta, stenčasov, oglasne deske pa do internih glasil. Tudi politična propaganda se da s pridom nporabiti, dasi prevladuje mne-nje, da v družbi, ki je na taki stopnji raz-voja, kot je naša, politična propaganda ni več potrebna. Ookaz, da to mnenje ni re-alno, je množica političnih govorov, ki jih absorbiramo neposredno, ali pa posredno preko sredstev javnega obveščanja. Nemalo-krat se doseže večji efekt s kratko izraženo mislijo, v kombinaciji z vizualno podobo na plakatu, letaku ali pa kakšnem drugem propagandnem sredstvu.
Ingrid Bakše