OB ZAČETKU SKUPINSKEGA MUZEALSKEGA
RAZISKOVANJA NAŠEGA TERENA
Skupinsko raziskovanje terena je bila /a niiš muzej povsem nova metoda dela,
IHvič uporabljena v 1. 1957. Priznati pa moramo, da smo se mi med zadnjimi lotili
ii; oblike dela. saj so nas preliiteli že Slovenski f^tnografski muzej v Ljubljani. Centralni
muzej i\OB iz Ljubljane in muzeja iz Marilntra in Celja. Tudi so ti muzeji
organizirali pred\Tsem in samo etnografske .'skupitic, naš muzej |xi je zaradi posebnih
pogojev organiziral mošaiio ekipo z glaviuf nalogo zapisovanja zgodovine NOB.
Vprašanje denarnih sredstev za organizacijo raziskovalne ekii|X" je Lilo rešeno z
dotacijami Centralnega mtizcja NOB v Ljul)ljaini. Okrajnega odbora ZB NOV Kranj
in si>omeiiiške komisije Sveta za kulturo in prosvelo pri OLO Kranj, Spomeniška
komisija je prispevala sredstva za ovrdentiranje kulturnih, etnografskih i,n prirodnih
znanuMiitosli in za jjotrebe spomeniškega varstva. <lcnar drugih (heh ustanov pa je
bil namenjen za delo na področju raziskovanja NOB.
Eki|>o je sestavljalo pet članiiv. Tov. iStane Pečar, ki je bil tudi \odja ekipe,
je bil določen za zbiranje podatkov iz NOB. Isto nakvgo pa je imel tudi absolvent
slavistike Jože Kloboves. Izredno težko naloigo je imela absolventka etnologije Anka
Novak, ki je opravljala delo etnografa. torej delo. za katerega organizirajo driigiMl
posebne eki^pc. Delo na po<lr<!Čju umetnostne zgodovine in »pomoniškega Aarstva je
prevzel tov. Andrej Pavlovec, ki je s fotoigrafsko kamero |W).snel vse važnejše objekte
za celotno ekipo. Seveda ekipa ne bi bila iK>polna, če ne bi imela svojega risarja;
za tehnično in umetniško risanje se je t<» pot zavzel slika;r Saša Kiimp.
Skupina, ki se jo zadrževala na terenu polnih 18 dni. je imela nalogo, obdelati
I)odročje, ki se razteza kot ozeik pas med Poljanščiico in Polhograjskimi Dolomiti od
Zirov do Ločnice, del ozemlja nekdanjega Loškega gosiX)stva. Z delom je pričela
\ Zirovsiki ikotlini. od tod pa se je napotila v Zirovski vrh. preko Brebovnice v Bačnc,
II' 163
Emograti pri delu
Vinharjc, na Bukov vrh, Kovski
\ ril -iii Laviarski \rli. preko CrJit'-
Jia vrlia iiu S\. O/.bolt. od t.nI pa
preko Sv. Barbare, O>ovnika in
Govejka v Ločnico. Edini ja\-
ninski kraj na tfui jiodročju so
pravzaprav Ziri .s svojo okolico,
drugje vasi ju samotno knietije i);t
so raztresene po hribih v vi.šiiii
(KI 700 do 900 m. Svei zase je tujca/
2iroi'ski vHi; do sem sejra
v.pjjv Zirov iji se tu tudi konča.
To je j}odrt)>čje, ki bo zahtevalo
še krepke eliio^frrafske obtlelave.
Dosii drugačno sliko pu dajejo
kraji onstran Brebovnice: Bačne,
\ iiiiiarji. Kovski vrh in Valiarski
vrJi, kjer naletimo na izredne
primere kmečkega stavbarstva,
kot je zapisal Tavčar: Kmet je
kralj. Seveda je najti v teh krajih
tudi obilo s|M>nH'nikov iz XOB,
katere pa je že močno načel zob časa. Zadnjo dni svojegra flela se je ekipa zadrževala
v Loških hribih in v Ločniški s^rapi, ki ])a nud'i etnog^rafu tudi še lep kos delu.
Veliika ovira za d<"lo ekipe pa je bila oibčuitna medsebojna oddaljenost vasj in
lK>sameznih kmetij in hribovit tetvn. Skupina zato pri svojem^ delu ni mogla osnovati
centra, iz katerega bi načrtno <lelovala. temveč se je morala seliti po terenu
od kmeta do kmeta. Taka obliika dela je sicer praktična, je pa dosti naporna in tudi
manj pregledna. Vendar so nam prebivale: gorskih kmet.ij s svojo ljubeznivostjo
nudili vso pomoč: navsezadnje le ni tako lahko sredi največjejfa dela skrl>eti zi pet
ljudi, jih hraniti in prenoč-evati. — Rezultat IS-dneviiejru dela skupine je ki>o
.^levilo zapisk<^v iz /i^oiUH-mc .\'C>B. etnografije in o dirii,u-ili kulturnih fi}x/iit<'-
nikili, jKJsnetili je bilo preko 300 fotog^rafij, narejenih okrog 100 risb itd. Za muzejske
zbirke smo pridobilii tudi več iitnografskih predmetov in |)recej pa'riizaiisk<v};-a tiska
in arluvalij.
Prvo skupinsko raziskovanje terena je vsekako-r kljub |)omunjkanjii prakse
prineslo kar lepe uspehe. Pokazale pa so se tndi nekatere slabe strani tovrstne
sestave ekipe. Neenotnost sestave povzrf>ea r.Tzumljivo tudi neenotnost riljev, kar pa
ima Za posledico sevcfa irazlične zihteve posameznega člana, bodi \ časovnem ali
krajevnem merilu. Tako je
n. pr. etnograf opravil komaj
polovico dnevnega dela —
morfia raMio i,zpra.šujc starega
možaka, ki veliko ve — i>a
mora končati, ker se je treba
premakniti na drug teren: tu
so ostali člani ekipe — zanje
je bilo tu manj gradiva — že
končali z delom. Kot je nujna
nalogia zn.pis.()vanje zgorlovine
NOB, tako je za muzej enako
nujna naloga tudi etnografsko
raziskati muzejsko
področje. Prav letošnje izku.
šnje so pokazale, da tudi ^
najoddaljenejša področja nevzdržno
prodira moderno žiiv-
Ijenje. mladi gos|x>darji zamenjujejo
stara orodja z modernimi
stroji, izgublja se
staro izroeiilo. minevajo običaji.
Jasno je. da vsi stremimo za Člani ekipe si ogledujejo ruševine partizanske
puškarske delavnice
164
I
napredek (udi iiajodduljenejših krajev, ne smem« pa pri tem pustiti, da bi šli v
ipozabo vsi uinetiiosiiii. etnografski prtsdmcti itd. Ni to žalovanje za kmečko romantiko,
IjiKlem je treba |>omagati na poti v prepor<xl naše vasi. pokazati pa jim je
tudi treba, da so vredni six>štovanja predmeti kot n. pr. stare poslikane skrinje,
panjske končnice itd., da ne spada vse to v rofx>tarni<o ali v ogenj, temveč da je
trtl)a to kolikor se da očuvati in ohranjevati. Redki so tudi že ljudje, ki še dobro
vf^lo za staro izročilo, in nevarnost je. da tudi ta padejo v pozabo. Zato je v.sekakor
potrebno, če že De nujno, da v prihodnje organiziramo dve ekipi: za raziskovanje
NOB in etnografsko. Tako bo vsaka ekipa imela svoje področje dela. ki l>o tako
opravljeno dosti natančneje in obširneje. Je pa tu posredi še seveda denarno vprašanje,
kt je seve<ia odvisno od razumevanja in dobre volje.
Nedvomno je vse letos nabrano gradivo šele osnova bodočemu delu, ki bo še
dosti naporno in tudi dolgotrajno. Ne gre tu za delo v prihodnjem letu, gre za dobo
priihodnjih let! Loški muzej tega ne sme \eč odlašati za l)oljše čase in l)oljše jjogoje .
kajti stanje je že dosti kritično. Dovolj neumestno je tudi mnenje, da muzej s takim
delom ne pridobi nobenih koristi, da je delo neplodno, ali da naj raje nabiramo
predmete itd. Zavedati se je treba, da je muzej kulturna in znanstvena ustanova,
odvisna od terena, ne pa teren od muzeja. In kje je laže nabirati predmete kot na
terenu pri skupinskem delu? Preselitev muzeja v loški grad. ki je mimo dolge
tihe želje tudi že predmet razprav in že nekaj let potreba, bo zahtevala ureditev
novih zbirk in iz|K>polnitev starih, kar pa ne bo moižno brez sistematičnega zibiranja
predmetov in gradiva za njihovo znanstveno ])roučevanje na ipodročju loškega
muzeja.
Andrej PuDluoec
165