221. številka.
Ljubljana, v torek 28. septembra.
XIX. leto, 1886.
I-.haja vsak dan sveder, isimsi uedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeinan za a v »tr i j s ko-o #er sk e dežele sa vse leto 15 gld., za pol leta 8 g\<i., za četrt leta 4 gld jedan mesec 1 gld. 40 kr. ~ Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za % se leto 13 gld., za četrt lota 3 gld. 30 kr.. sM jeden iues»-u 1 gld. 10 kr. Za pošiljanj o na dom računa se
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežole toliko već, knkur poštnina znaša. Za ozn anila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., će se dvakrat, ta po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franki ruti. — Kokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Kudolta Kirruša hiši, .Gledališka ttolbV. Uprav ni BtVjU naj se blagovolijo pošiljati naročnine, rekliiniacije, OSUanihl, t. j. Vse uiliuinistrHtivne stvari.
po
Vabilo na naroebo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naroebo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse lete ........   13 gld. — kr.
„  pol leta........6   „   50 ,,
„ četrt leta..... 3  „   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za vse leto ...       ....   15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „   — „
h Četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 „
^■V^ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravništvo ,,Slov. Naroda".
Državnozborske stranke na razpotji.
Jutri na sv. Mihela dan se prične zopet dr-Žavnozborsko zasedanje, in v resnici bilo bi vzeti tehtnico v roke, da bi bilo možno soditi vsaj nekoliko, kje bo konečno prevaga in zmaga Žalostno, prežalostno je pa samo to, da cislitavski narodi bodo škodo trpeli, naj se posreči, recimo, sedanji desnici še toliko ugoden izid. Odkar zahajajo za Taatfejeve vlade poslanci na državno zborovanje, neso odšli nobenkrat s tako težkim srcem na Dunaj, kakor odhajajo sedaj. Srce jim je tužno glede na kakovost sedanje vlade in glede na žrtve, ki se bodo od cislitavskih narodov zahtevale.
Stvar je taka. Cislitavska vlada se je dogovorila z ogersko vlado za obliko raznih predlog, da se obnovi nagodba mej obema polovicama, ne da bi se bila poprej pomenila s strankami državnozborske večine.  Kljubu temu zahteva, da se pred-
loge, njene vsprejmo nespremenjene. Vlado izgovar jajo, češ, da jej desnica ni naznanila, kako naj bi se vedla pri pogajanji z ogersko vlado. Če je to res, potem je napaka na strani vlade in desnice; kajti vlada bi bila morala opozoriti stranke desnice, kako namerja pogajati se, in desnica bi se bila morala podvizati, da bi bila izročila določen program, po katerem se je vladi ravnati. Poslednja bi potem vsaj izgovora ne imela, da se ji ni bilo opirati na nobeno podstavo. Avstrijska vlada se ni vedla nasproti desnici, kakor da hi jo odlikovala s posebnim spoštovanjem, ampak tako, kakor da bi je ne poštevala ali pa poštovala kot tako, katera pleše radovoljno, naj jo zagode vlada, kakor hoče.
Da postopa avstrijska vlada z desnico tako, krive so neugode razmere mej desnico samo. Mi smo že poudarjali, da Poljaki gospodujejo samo na videz na desnici, dejanska resnica pa je to, da so Poljaki vedoma ali nevedoma samo pomoček vladi, da jo krene v pojedinih, pomenljivih slučajih, kakor se zdi njej primerno. Vsled tega ima vlada desnico vedno na razpolaganje. Poljaki so bili tudi prejšnjim vladam tak pomoček, in kakor vse kaže, bodo tudi zanaprej. Posledica takim razmeram je ono postopanje vsakatere vlade, katero ponižuje vse parlamentarno ukrepanje. Vlade se vedejo kot nezmotljive, kajti predloge se morajo vsprejeti bistveno, kakor se osnujejo od strani vlade, če ne, se pa ne predložijo v najvišje potrjenje. Vladam raste tako greben, in menda v tem pogledu ni ponosniše vlade od avstrijske.
Glede na ponovljenje nagodbe z Ogersko pride zraven pa še madjarski pritisk; Madjarji se v obče vedejo kot zapovedniki vsej državi, torej tudi cislitavski polovici. Znano je, da jih podpirajo Veliko-nemčija, liberalni avstrijski Nemci in vse židovstvo. Nekako zaničljivo je govoril te dni »Pester Lloyda o cislitavskem državnem zboru; rekel je, da ta potrdi vse, kar zahtevajo za novo pogodbo Madjari. On pravi, da liberalna levica našega državnega zbora pritegne vsekakor na vse strani M ad jaro m; ko bi se pa desnica kujaln, „mi, — se ve da potem — potem bi prišlo vender do nagodbe."
Ali neso te besede naj veča oholost, katera pometa s cislitavskimi narodi? Ali ni to pravo žu-ganje, s katerim|se uničuje vsakatero pošteno pogajanje? Zares, utegne se desnica državnega zbora vprašati, s kakim namenom prav za prav ustopi zopet v zborovanje? Ako ne pomaga še toliko pravično očitanje nič, potem je krajša pot ta, da Madjari kar narekajo, pa je vse prav. Vse drugo je samo komedija, s katero se svet slepi, kakor da bi veljalo pri nas kaj parlamentarno pogajanje. V takem položaji je sedanja državnozborska desnica; iz tega je sklepati, kaka čustva vzgrevajo zdaj prave narodne zastopnike!
Sedanja vlada pa se vede ravno glede na desnico, kakor da bi je ne bilo veliko mari zanjo. To prihaja od tod, ker poleg Poljakov v obče vidi v sedanjem posebnem slučaji, da se ji naklanja tudi liberalna nemška levica ali nemško-avstrijski klub.
Poslednji se nadeja, da pride njegova stranka zopet na krmilo že ob tem obravnavanji, ali pa, da dobi za se nekaj ministerskih stolov. Nemško-avstrijski klub je jedin, kateremu neso mari pravi narodni in državni, ampak zgolj njegovi, to je kapitalistični interesi. Njemu je samo do tega, da bi zopet gospodoval in ponovil gospodarstvo prejšnjih dob. In ker gospoduje jednako liberalstvo tudi na Ogerskem, je umljivo, zakaj so Madjari še toliko drzniši, ker bi videli radi, da bi jednaki tlačitelji narodov gospodovali tu in tam. (Konec prih.)
Višja dekliška šola za Ljubljano.
V šolskih zadevah Slovenci kaj počasi napredujemo, nekaj ker ni pravega zanimanja, nekaj pa tudi, ker ni potrebnih sredstev. Do dobrih narodnih učilnic bi Slovenci že kazali potrebno naudušenje, ako bi nam vlada dovolila osnovati si slovenske višje učilnice. Zavoljo tega pa zavedni Slovenci z veseljem pozdravljamo predlog, ki ga stavi veljavna osoba na merodajnem mestu, predlog, po katerem bi utegnili Slovenci priti do višjih slovenskih učnih zavodov. Tak predlog je bil v mestnem zboru Ljubljanskem stavljen po g. dr. Vošnjaku, ki želi za Ljubljano višjo dekliško šolo. Da je bil ta predlog stavljen o pravem času in na pravem mestu, to je
LISTEK.
Brata steklarja.
Češki spisala G. Preissovs, preložil Franjo T. (Dalje.)
Svest si je, da prav dela, in to ga tolaži, tiho jokaje si olajša srce. Nobenega očesa ni zatisnil v tej noči. Kako srečen je proti njemu stareji brat! — Micika pa je čakala zunaj že dve uri, potlej pa se je vrnila žalostna in nevoljna v hišo.
Matej je to jutro zaspal in ko se je prebudil, začudil se je, da ga je Joško prehitel. To še ni bilo nikoli, vselej je ustal Btareji brat prej, nego Joško in moral ga je navadno buditi.
Matej pomoli, dene na sebe nekaj obleke in gre k vodnjaku po vode, da bi se umil. Tu pa ga še le čaka iznenađenje! Voza ni pred kolarnico!
Ko se zave, hiti v hišo vprašat, kaj je to.
nKje je Joško?" S temi besedami stopi v kuhinjo in prestraši tu Franico, ki je kuhala. Micike ni bilo tukaj; imela je v hlevu dela s kravami.
„No, čeden dečko je tvoj brat," oponaša dekle. Zjutraj zgodaj izvleče voziček — Micika je skočila k oknu, da pogleda za njim in on jo je dobro videl
— saj se je neki tako žalostno ozrl — a ne, da bi jej voščil dobro jutro! In to za to, da je po noči zastonj prišla k lipi na shod ž njim."
„Micika z Joškom V" otrpnelo zakliče Matej in prebledi.
„No, da —" odgovori dekle in stopi bliže k Mateju. „Prosim te pa, ne povej Miciki, da sem ti razodela to; prosila me je, naj bi nikomur ne povedala. Tebi pa, bratu, že smem reči, da ni lepo od Joška, Šale uganjati z njo. Včeraj zvečer jej je pošepetal, naj bi prišla o polunoči k lipi in revica ga je dve uri tam čakala. Ko je prišla nazaj, potožila mi je to. Joško pa je mej tem trdno spal, a to si sme dobro zapomniti!"
„Kaj sta se imela rada?" vpraša Matej kakor v spanji in okolo ust mu igra bolesten smeh.
„Ne vem," odvrne dekle. „Samo lani o pustu mi je rekla, ko je dobila od vaju oni lepi steklenički, da bi Joška hotela, ko bi bil tudi loncevezec. Bila je li ta volja resnična, ne vem, a njegovo stekleničko hrani ko sveto podobico, tvojo pa je dala še isti dan meni--"
Mateju šine kri v glavo in prvikrat v svojem življenji zavida Jošku. A to traja le malo Časa. Franice ne vprašuje nič več, vedel je dosti. Umiri se, gre se umivat in plača prenočnino.
Ko je bil že na odhod pripravljen, sreča pri hlevu Miciko, ki je nesla naročaj ravno nakošene detelje. Bilko cvetoče detelje utakne za klobuk in reče:
„To si vzamem od tebe za spomin, Micika! Midva se ne bova več videln, a Joška bom sem poslal!"
In poda jej roko in loči se. „Dobro se imej — z Bogom!"
Deklica je bila videti trudna in otožna. Ko je čula Joškovo ime, nagubančila je obrvi in obrnila glavo proč. Matej bi jej bil rad povedal, kaj namerava, ali odložil je to, meneč, da bo najbolje, če jej pove Joško sam.
Tako čudno sta zapustila brata steklarja prenočišče. Oba sta odšla brez zajutrka.
Matej se je spustil naglo za bratom po cesti. Vedel je, da je šel proti Kijovu: tako sta se bila zmenila. Solnce je stalo že precej visoko; bilo je okolo sedme ure. Ko gre Matej nekaj časa, začne mu vroče prihajati; klobuk sname z glave in si otere z roko čelo. Pri tem si popravi malo deteljico na klobuku in nehote začne pevati:
rPod kmetijo brviea se ziblje — — — ■ Dulje prih.)
razvidno že iz tegu, ako se ozremo le malo po sosednih mestih, kjer nahajamo take zavode. V Zagrebu imajo že kacih 15 — 20 let „ višjo djevojačko školo", v Celovci imajo dekliško meščansko šolo, jednako učilnico imajo v Mariboru. Gradec ima seveda vse polno učilnic te vrste, poleg teh pa se dekliški licej, dekliško latinsko šolo, katero je od vseh stranij zelo podpirana.
Vprašanje je samo, ali se predlog g. dr. Voš-njaka ujema z obstoječimi postavami in minister-skimi naredbami? Dakako! Šola, ki naj bi se po predlogu omenjenega domoljuba osnovala, spada v vrsto dekliških meščanskih Šol. Vsaka meščanska učilnica mora imeti z ozirom na krajevne razmere to ali drugo praktično namero, t. j. ozirati se je pri sestavi učnega načrta na kmetijstvo ali na obrt pri dečkih, pri deklicah pa na gospodinjstvo. Za meščanske šole v Avstriji namreč ni predpisan jeden jedini učni načrt, marveč si vsaka taka učilnica na podlagi nove državne šolske postave od 2. maja 1883 in na podlagi ministerskega ukaza od 8. junija 1883 sestavi svoj načrt, kojega predloži mini-sterstvu v odobrenje. Tak načrt bi si osnovala po svojem okusu na podlagi obče veljavnih postav in ukazov tudi nova višja dekliška šola v Ljubljani, ki bi imela naslov „Dekliška meščanska šola z gospodinjskim značajem". Ali je inar dolžnost Ljubljanskega mesta, da osnuje tako šolo? Postava, zadevajoča kranjsko šolstvo, deželni zakon od dne 29. aprila 1873 določuje, da se ima v vsakem okraji osnovati najmanj jedna meščanska šola. Ta postavna določba je in bo ostala na papirji, kajti jedini Krški okraj ima svojo meščansko učilnico Drugi okraji, izvzemši Idrijo, skoro da ne potrebujejo ta-cega zavoda, ker so premajhni. Ljubljansko mesto pa šteje deklet za tako šolo zadosta. V Ljubljani dokončajo dekleta ljudsko šolo z II. in 12. letom; kam pa potlej ž njimi ? Pri Uršuliuknh dobivajo nekatere deklice tudi še s 13., 14 iu 15. letom v višjih razredih kolikor toliko dobrega pouka, a ta je nemški. Od tod pa prihaja, da je izobraženeje ženstvo pri nas nemško izrejeno, da le nemško misli in nemško govori. Zatorej naj se izcimi iz dr. Vošnjakovega predloga slovenska dekliška meščanska šola v Ljubljani.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 28. septembra
Mej prvimi predlogami, s katerimi se bode bavil državni »bor, bode zakon o delavskih bolniških blagajnicah Gosposka zbornica bode se pa bavila z zakonom o zavarovanji delavcev proti nezgodam.
Ogeraka skrajna levica se tudi letos najbrž ne udeleži zborovanja delegacije. Ta stranka je že resno premišljevala, da bi se udeležila zborovanja delegacije, a na jednega njenih članov pisal je Lu-dovik Kossuth pismo, v katerem se je izrekel proti temu. To pismo je pa imelo tak upliv, da je stranka zopet sklenil?, da njeni pristaši tudi letos še ne pojdejo v delegacije.
V iiiiiije dr/ave.
Bivši bolgar»ki finančni minister Zeleskovie je v petek nenadoma umrl, ko je ravno poprej bil pri Cankovu, da se je ž njim pogovarjal o položaji. Zeleskovič bil je občno spoštovan, tedaj se njegova smrt občno obžaluje. — Generalu Kaulbarsu šlo je mnogo Cankovcev naproti.   Ko je general v imenu carja razvil cel program, je neka dama odgovorila mu v imenu Bolgarije, izražujoč veselje, da je prišel ruski odposlanec.   Ta dama imenovala je člane sedanje vlade izdajice.   Osobe, ki so šle generalu Kaulbarsu naproti, se pa nekda neso upale ž njim v mesto, ampak so so poizgubile po raznih stranskih ulicah.   General Kaulbars je že imel obširen pogovor z ministerskim predsednikom Radoslavovom. Že ta pogovor je pokazal, da se bode težko doseglo sporazumljenje mej Rusijo in sedanjo bolgarsko vlado. Najprej je general zahteval, da se takoj odpravi ob-SPdno stanje. Min sterski predsednik mu je odgovoril, da je ministerski svet že sklenil, da se obseilno stanje odpravi  dne 3. oktobra.    Potem  je general rekel, da se mu zdi, da so volitve za veliko sebra nje prezgodaj razpisane, kajti slišal je,  da se agi-tuje za kneza Aleksandra  Bolgari bi vendar morali vedeti, da kneza Battenberga več ne smejo voliti Nadalje je vprašal Kaulbars, zakaj se kompromito-vane oso« e še neso izpustile. Radoslavov mu je odgovoril, da o tem imajo odločiti sodišča. Kaulbars je vprašal, čemu so se sežgale zastave, na kar mu je Radoslavov  odgovoril, da  je  to izključno vojaška stvar.   Nadalje se je Kaulbars pritožil, da žandaiji stražij" ruski konzulat, da državljani ne morejo obi-skavati ruskega konzula. Ridoslavov misli, da je to brez pomena, sicer se pa to ni naravnost zaukazalo. General je očital vladi, da zastopa le jedno stranko.
Radoslavov pravi na to, da so vse stranke zastopane v vladi razen Cankovcev. Koncem je Kaulbars izrekel obžalovanje, da vlada ne uživa carjevega zaupanja. Radoslavov pravi, da je temu le to krivo, da so Rusi premalo poučeni o bolgarskih zadevah ter preveč poslušajo vladi sovražne intrigante.
Turki popravljajo hitro utrdbe okolu Erze-ruma. T|akaj odposlalo se je tudi topov različnih velikostij za 24 baterij. Varnost okrog Erzeruma je jako majhna in Turki se boje, da ne bi Rusi tega porabili, da začno boj, ko bi se razmere v Bolgariji za nje neugodno razvile.
Nemški oficijozi na vse pretege opravičujejo Bismarcka, da ne ovira ruske politike na Balkanu. Vse opravičevanje pa vedno bolj dokazuje onemoglost Nemčije, ki iz strahu pred Francozi ne more več uplivati na evropsko politiko. Tako sedaj zopet piše „Hamburger Correspondent", da jo sicer Nemčiji ravno tako na tem ležete, da se Rusija ne razširi po Balkanu, kakor Avstriji. Nemčija pa tega ne more braniti, ker se Avstrija ž njo ni dovolj tesno zvezala, Italija in Anglija se pa za kako veliko zvezo ne moreta jemati v poštev. Nemčija more se zanašati le na rusko prijateljstvo, ko bi se zamotala v boj s Francijo
Uradnikom angleškega parlamenta se je ukazalo, da naj bodo pripravljeni, ko bi se morda moral parlament sklicati še pred 11. novembrom. Angleški vladni krogi tedaj mislijo, da se utegnejo stvari v orijentu tako zasukati, da bodo Angleži še prisiljeni braniti z vojno svoje koristi, za kar pa treba dovoljenja parlamenta. — „Times" razlagajo tako angleški prestolni govor, da ne bode nobena vlast ovirala ruske okupacije v Bolgariji. Ako se Rusi utrdijo na jugu Dunava, naj si Turki sami sebi pripišejo, ker neso hoteli preuzeti uloge glavnega organizatorja balkanskih držav. To nalogo prevzela je sedaj Rusija, seveda v lastnem interesu. Težko se je mešati v zadeve tujih narodov, če bi slednji to tudi želeli. Evropa ne more drugače postopati,  če se Turčija neče postaviti proti Rusiji.
Francozi imajo nove težave na M ada vabam. Madagasi nečejo izpolnjevati mirovne pogodbe, ki se je bila sklenila. Morda bode Francija v kratkem morala poslati vt-č vojakov na Madagaskar.
Dopisi.
V Kobaridu 24. septembra. [Izv. dop.] (V odgovor „Edinosti" in v zagovor sebe in učiteljstva) Z nekakim svetim strahom pričakovali smo vsled počitnic tu bivajoči učitelji nadaljevanje v „Edinosti" započetega članka: „0 stanovih ter o učiteljskem stanu posebe", ker slutili smo, da se gotovo iznova zaleti s svojim aparatom v naš stan, — kar učiteljstvu na deželi silno škoduje. Naša slutnja je bila povsem opravičena, kajti spominjamo se, kako tedencijozno nas je lani, uprav sedaj leto, napadala. Da so pa bili vsi oni napadi neumestni, neopravičeni, da so bila vsa ona sumni-čenja le povod neplemenitoga, uprav tedencijozno — neblagega namena, — o vsem tem sem na dolgo in široko govoril iu morda tudi dokazal v dopisu: „lz učiteljskih krogov" v „Slov. Narodu" lanskega leta od 251. do 254. Štev. Če nas je pa kedo lani napadal, nas bode dosledno letos tudi; če nas je lani bičal, nas letos dosledno božkati ne more! Tako smo si domišljavali, tako smo slutili — in nesmo se motili.
V 75. štv. „Edinosti" spravil se je nekdo nad učiteljstvo z vsem svojim ogromnim aparatom in dokončavši oni osodepolni oddelek bi se bil prav lehko oddahnil: „Dixi et salvavi animam meam!u Po izrekih in raznih predikatih, katere kaj velikodušno pridaja učiteljstvu, da, po vsem bi se dalo soditi, da je letošnji napad silno v sorodstvu z lanskim dopisom: „Žlica modrosti" v 87. štev. pre-slavne lanske „Edinosti", če se morda oba nesta porodila za uredniško mizo — kar bi sicer ne bi niti čudež niti novost za nas, ki smo poznali preblage ga pokojnega Dolinarja. Toda o tem pozneje.
Preoravši oni oddelek v 75. štev. bi čitatelj skoro ne mogel druzega soditi, kakor: „In vi, učitelji, vi še kričite, da ste slabo plačani, da se s toli revno plačo ne da živeti, kakor veli državni šolski zakon?! Še to imate preveč za vaše revne študije, za vašo duševno revnost, za vašo domišljavost!" Da, jedino kaj tacega bi smela „Edinost" pisati v svojej 76. štev., te bi bi a logično sklepala glede na svoje premise v poprejšnjej številki!
Kaka prevara! Kakor bi odrezal, spremenil je oni članek svojo barvo ter počel peti jeremijade in prelivati mačje solze, češ: kako se mora učiteljstvo tiuditi za borni svoj kruhek in kako se ga pri vsem tem terorizuje. Res, vrlih prijateljev imamo v Dolenčevej (?) tiskarni! Glede na take prijatelje pa z mirno vestjo lehko vzdihnemo: „Dagli amici mi guardi Dio, che dai nemici mi guardero io!"
Res, čudili smo se, da smo v 76. štev . dobili tako odločnega zagovornika.
Ko pa slučajno naletim na rlistnico uredništva" in ko preberem, kar piše ondi slavni urednik preslavna Edinosti , tedaj mi je res zavrela kri opravičene jeze in globokega razžaljen j a. Kakor Poncija Pilata v „Čredo" tako me v svojej mogočni vsevednosti obsodi (— in to celo apodiktično trdi —), da sem pisatelj neke dopisnice, ki je neki javno insultovala slavno njeno uredništvo. O nekej dopisnici sem bil sicer pozneje zvedel, kakor tudi, da se je mej „šest učiteljev" uštelo tudi mene, za kar se pa nesem posebno jezil. Da bi se pa ž njo koga silno insultovalo, tega ne vem. Slavno uredništvo bi mi storilo veliko ljubav, če bi isto dopisnico natisnilo, da bi vsaj videli, kaj neki je tako groznega na njej. Pa, ni li morda ravno tista, za me osodepolna dopisnica uplivala na antiučiteljske razburjene duhove v Dolenčevej tiskarni, da se ni v bodočej štv. več tako napadalo že itak dovolj obi-čano učiteljstvo?! Kdo ve?
Faktum pa je, da nesem pisatelj one dopis« niče, — in s tem bi odpadla vsa nepotrebna jeza in vsi nezasluženi predikati, katere bi si nakopal na glavo, če bi bil jaz toli predrzen pisatelj nesrečne one dopisnice. Stvar pa se ne da več po* praviti in vsakdo ima črno na belem pregrozno sliko moje malenkosti.
Let mi je sicer več kot par preveč naložil, katere mu prav rad vrnem, kakor tudi Parnella in vse „gospodičiče." Karakteristična pa je ta „listnica uredništva" vender le, ker iz nje izpoznajo njeni dopisovalci, — koliko sinejo zaupati možatosti in uredniškej tajnosti sedanjega uredništva. Da mi je naložil na hrbet proslavljenega Jonka, to me silno malo peče, ker so ga njegovi vazali in njegovi ob-činarji dovolj proslavili in oprali v „belej Ljubljanici." če sem pa tudi jaz k temu pripomogel, — dobro delo sem storil. Surovo ga pa nisem napadal, celo jako galantno sem se Časih vedel ž njim.
Da bodo pa videli p. n. dopisniki, kako zna varovati slavno uredništvo tajne, in kako se slavno-istemu nikoli ne tresejo „hlačice", pardon! „hlače* pred neko c. kr. oblastjo, ki z bistrim očesom čita osobito slov. liste, naj povem: da me je še kot d i-jaka izdal političnoj oblasti vsled neke politične vesti, dasi je za vir prav tako dobro vede1, kakor jaz. Sitnosti sem imel silno, to si vsakdo more misliti: politična stvar, slovenski list in pa — dijak, to marsikojemu c. kr. ne pojde tako precej v glavo. Da bi se pa malce maščeval nad menoj, izdaja me, ko vender hoče vedeti na prvej strani istega lista, da čujejo neki nad nami z razjarjenimi očmi c. kr. okr. glavarji z žandarji in policaji! Kako nizka, osvetljivost! Eh, gospodine urednice! na pravega ste naleteli! Osveta Vaša ne bode imela posledic, katerih se morda želite; — škodovati pa bi utegnila Vam, ker dopisovatelji Vaši lehko spoznajo, na kakega moža se jim je zanašati, če jih kedaj opravičeno ali neopravičeno zadene Vaša jeza.
Kakega prijatelja in zagovornika pa ima učiteljstvo, spoznalo je isto že lani in ad supplemen-tum iz letošnje 75. štv., o čemer naj spregovorim dve tri v naslednjem odstavku. (Dalje prih.)
Is Ljutomera 27. septembra. [Izv. dopis.] V petek 24. septembra t. 1. se je tukaj vršilo običajno premiranje konj. Kakor slovi Ljutomer po izvrstnem vinu, tako tudi po čilih lepih konjih in marsikateri je dobil lepo število srebernjakov kot darilo umnega konjerejstva. — Da konjereja v Ljutomerskem okraji napreduje, je komisija za premiranje konj tudi letos pripoznala, žalibože, da neso razumeli vsi, smelo se reče, malokateri nemških besed, ki jih je govoril g. pl. Haupt konjerejcem. Tembolj prijetno je pa bilo poslušati poučljivi slovenski govor živinozdravnika g. Munde. V jasni domači slovenski besedi je g. Munda razlagal konjerejcem, kako jim je ravnati s konji, kako jih krmiti, posebno v prvem in drugem letu in kako jih prevajati Slikal jim je, kaj upliva na moč kosti in mišic pri konjih, kaj na njih kopita, sploh kaj vse, da dobi konjerejec zdravega, lepega in čilega konja. G. živinozdravniku Mundu gre gotovo hvala vseh poslušalcev za poučljive besede. — Zakaj pa ne slišimo nikdar takih besed iz ust v Ljutomeru nameščenega živinozdravnika? Ker ne zna slovenski. To pa tudi uzrok, da ima tukaj jako, jako malo posla; on ne razume kmetov — kmetje živino- in konjerejci pa ne razumejo njega. — Dežela oziroma deželni odbor bi jako ustregel celemu tukajšnjemu okraju, ako bi v Ljutomer namestil drugega živino-
zdravnika, seveda takega, ki je tudi popolnem vešč slovenskega jezika.
Domače stvari.
t Adolf Obreza.
Kakor smo včeraj na kratko omenili, umrl je v nedeljo zvečer g. Adolf Obreza, posestnik v Cerknici, deželni in državni poslanec. Pokojni porodil Be je 1834. leta v Gorici, kjer je dovršil gimnazijo, pozneje se pa naselil v Cerknici, kjer je 1860. 1. postal župan in kot tak dne 12. junija 1870 s tehtnim govorom otvor i 1 tabor v Cerknici, za kateri si je poleg g. Hrena in drugih rodoljubov stekel posebnih zaslug. L. 1874 bil je voljen v deželni, pet let pozneje pa tudi v državni zbor. Njegovo delovanje je čitateljem našega lista znano. Bilo je neuspešno, kakor je sploh neuspešno dosedanje delovanje naših slovenskih poslancev. Prizadeval si je mnogo, da bi se upeljal borsni davek, a njegovi napori ostali so brez plodu. V političnih vprašanjih bili smo poslednja leta 8 pokojnikom precej navskriž, a debata o tem je končana, in ko bi ne bila, prestrigla jo je njegova prerana smrt, ki je nemilo zadela njegovo obitelj in vse sosede, pri katerih je bil priljubljen in spoštovan. Lahka mu zemljica!
— (Otročje zabavišče) v nunskem samostanu (pri Uršulinkah) otvori se dne 1. oktobra na podlagi slovenskega jezika, s pripomočjo mestnega magistrata.   Število otrok omejeno je na 50.
— (Pevska vaja) moškega zbora Čitalnice prestavi se zaradi pogreba gos p. A. Obreze na jutri (sredo) ob 8. uri.
— (Umirovljen) je učitelj na tukajšnjem učiteljišči gos p. I. Kronberger.
— (Kranjski notarji) imajo v ponedeljek dne 4. oktobra dopoludne ob 10. uri v notarski zbornici (Nemška ulica 8) zbor z nastopnim dne v nim redom: 1. Poročilo notarske zbornice. 2. Pre-tresovanje in odobrenje računa za 1885. 3. Določitev proračuna za 1886. 4. Poročilo o nameravanem natisu knjige slovenskih uzorcev. 5. Razgovor o predlogu, da bi se podpisi na pismih pod 100 gld. brezplačno legalizovali. 6. Posamični nasveti in predlogi. Dne 3. oktobra imajo gg. notarji zabaven večer pri „Slonu", dne 4. oktobra po zboru pa skupni obed v hotelu pri „Slonu".
— (V Loškem Potoku) od 17. t. m. ni nihče več za kolero zbolel in od 22. t. m. nihče za kolero umrl. Vsa Kranjska je torej kolere p ros t a.
— (Uradno izvestje o koleri na Primorskem.) Od polunoči 26. do polunoči 27. t. m. *? Trstu 7 slučajev v okolici 1. Doslej v Trstu 643 osob zbolelo, 211 ozdravelo, 409 umrlo. Z dežele se naznanja: V Dolini 3 slučaji, v Prebeneku 6 slučajev, v Pulji 1. Dne 27. t. m.: V Buzetu, v So-Fiščijani, v Vilezi in v Pliskovici po 1 slučaj.
— (Učiteljsko društvo za Sežanski -šolski okraj) zboruje dne 7. oktobra t. 1. ob 9. uri predpoludne v Komnu z naslednim dnevnim redom: 1. Pouk iz računstva v 2. razredu. 2. Kritika o pouku. 3. Predavanje: „Brez naslova". 4. Podrobni načrt o kmetijstvu v nadaljevalnem tečaji. 5. Predlogi. — K mnogobrojnoj udeležitvi uljudno vabi Odbor učiteljskega društva.
— (Iz učiteljskih krogov) se nam poroča 27. septembra: Letošnja učiteljska skupščina za Litijski okraj bi bila imela biti meseca aprila, a vsled bolezni c. kr. nadzornika g. Tauffererja preložila se je na 18. dan septembra t. 1. Imenovanega dne otvori g. c. kr. nadzornik skupščino ob 9. uri z običajnim nagovorom in pozdravom, se spominja i v minolem letu umrlega g. Iv. Hočevarja ter pozdravi slednjič g. c. kr. okrajnega glavarja, kateri je počastil skupščino s svojim pohodom. Ko si izbere g. c. kr. nadzornik svojim namestnikom g. Plhaka, nadučitelja iz Zagorja, volita se zapisnikarjema g. nadučitelj Cepuder in gdč. učiteljica Ščetina, oba iz Litije. — Temu sledi poročilo g. c. kr. nadzornika o nadzorovanji posamičnih šol. Pouk, pravi, bil je skoro v vseh šolah ,uspešen, le na nekaterih bi bilo želeti malo več vnetosti iu natančnosti. Posebno slovenščina naj se marljiveje goji, da se otroci vsaj materni jezik navadijo pravilno govoriti in pisati. Tudi v drugih predmetih podal nam je svoje
opazke in nasvete ter nas spodbujal, da si prizadevamo kolikor le mogoče zadostovati postavnim terjatvam. — Potem bere gdč. Janochna svojo razpravo: „Wie ware der Anschauungs Unterricht mit jedem anderen Lehrgegenstande am zweckmassigsten zu verbinden?" v nemškem jeziku, katera se brez debate na znanje vzame. — G. Peter Gross iz Zagorja pa nam je prav dobro kazal, kako nam je poučevati zemljepis domače dežele v ljudski šoli, ako hočemo doseči povoljnega uspeha. — Tretji poročevalec bil je g. Bartel iz Šmartna; ta je imel govoriti: „Kako naj se sadjereja teoretično in praktično poučuje?" Ko tudi ta svoje dobro sestavljeno poročilo prebere, preide se k posamičnim nasvetom. — Prvi nasvetuje g. Cepuder, da naj se slav. učiteljska skupščina obrne s prošnjo na vis. de?elni odbor, oziroma vis. deželni zbor, in sicer: a) da se povišajo plače učiteljem na večrazrednicah in pa onim v mestih in trgih, kjer je življenje mnogo dražje, nego li v glavnem mestu; b) da se doba učiteljevanja zniža vsaj na 35 let in da se uštevajo v pokojnino tudi leta pred drugim učiteljskim izpitom; c) da se petletne doklade računijo po dotični učiteljevi plači, a ne po najmanjoj; d) da se velike počitnice tudi po deželi zdaljšajo na 2 mesecn, kakor v mestih, kjer so srednje šole. — G. nadučitelj Zajec želi, da bi se vsem stalno nameščenem učiteljem podolila pasivna volilna pravica; g. Janovsky, učitelj iz Višnje gore, pa želi, da hi se podelila stanarina učiteljem večrazrednic, kjer nemajo prostega stanovanja. — Ko je še g. nadučitelj Adlešič nas ve toval, da se knjižnični odbor pooblasti, da sme samostojno nakupovati knjig za okrajno učiteljsko knjigarno, preide se k volitvam v stalni iu knjiž nični odbor. — V stalni odbor se volijo gg. Adlešič, Cepuder, Čerin in Plhak, v knjižnični pa gg. Adlešič, Cepuder, Čerin, Toman in gdč. Ščetina. Predsednikom knjižničnega odlvn-a voli se jednoglasno g. Cepuder. — Ko sta še gg. Škrbinec in Zajec pregledala letni račun okrajue učiteljske knj ž niče, sklene g. c. kr. nadzornik skupščino s trikratnim „hoch" in „živio" na presvetlega cesarja, na kar se zapoje cesarska pesen. — Skupni obed bil je v gostilni g. Oblaka, kjer smo se do 4. po-poludne zabavali, ko je prišel namreč v Litijo p te vzvišeni knez in škof Ljubljanski. — Pri tej priliki zbrali smo tudi 23 gld., za katere se bode postavil nagrobni spominek g. Iv. Hočevarju iz Šentlamperta. Tako so učitelji Litijskega okraja pokazali, da spo ■ štujejo in čislajo svoje tovariše tudi še onkraj groba.
— (V Trstu) so včeraj praznovali 50 letnico „Loyda" in pri tej priliki spustili v morje parobrod „Imperator." Ta parobrod največji izmej v>eh Llovdovih, je ves od jekla narejen, 403 6 angleških čevljev dolg, 45' širok, 335' visok. Njegov „de-placement" (izmeščenje vode) znaša 8000 ton in kadar bode popolnem natvorjen, ga bode 26 čevljev v vodi. Veliki gonilni stroj ima 4500 konjskih moči razen tega pa je še mnogo drugih strojev v vsakovrstne namene. Parobrod bode imel elekrično razsvetljavo (130 žarnic), za potovalce bode na njem v vsakem oziru izvrstno skrbljeno. Parobrod „Imperator" popolnem dodelan stal bode 1,200.000 gld.
— (Puška repetirka) je sedaj na dnevnem redu in gotovo je, da nam tudi ta dobrota ne odide, gotovo tudi, da bode vsa ta stvar stala veliko, veliko milijonov goldinarjev. Koliko da bodo znašali vsi troški, tega sedaj še nibče ne ve, ker ni določeno, katera repetirka se bodo uvela v avstrijsko vojsko. Na izber sta dve sistemi, puška Maunlicherja in Čeha Krnke. Vojaški list „Vedette" se jako toplo poteza za poslednjo in piše o lastnostih obeh pušek tako: 1. V puško Mannlicher-jevo more se nabasati 5, v Krnkovo pa 10 patro-nov. 2. Mannlicherjeve puške se ne more posamič basati, ako je magacin na pol napolnjen, Krnkovo pa se more v vsakem slučaji basati z novimi patroni. 3. Puška Mannlicherjeva je sestavljena iz 36, Krnkova samo iz 18 delov. 4. Za čiščenje Mann-licherieve puške treba dleta in še kaj druzega, za Krnkovo pa ničesar. 5. Pri Mannlicherjevi puški treba veliko vijakov, peres itd., pri Krnkovi pa niti petine vsega tega. Glavna razlika pa so troški. Krnkova puška stala bi samo 26 gld., Mannlicherjeva pa 35 gld., pri 1 milijonu pušk bilo bi torej 9 milijonov gld. razločka. Naj se torej vsprejme Krnkova puška, da je ne dobi kaka druga velevlast.
— (Izpred porotnega sodišča.) (Konec.) Vse te sleparije izpeljal je zatoženec s tem, da je na vseh svojih pismih imel štampiljo z napisom: „J. Pintar, Tischlerei — Holzhandel Altlack Ober-
krain", da je v pismih pripovedoval, da ima jako razširjeno kupčijo, umetno mizarstvo, velike kupčije z lesnimi trgovci, s katerimi zamenjava vino za les, da ima veliko gostilno, da je sezidal že ledenico in napravil kegljišče, da torej treba hitro piva poslati, da se ohladi o pravem času in zagotavlja, da se bode pivo (bodi Že Plzensko, ali iz Sillbergga ali Beljaka) gotovo udomačilo in bode promet potem za dotične  pivovarne velikansk v tem kraji. Vsaki tirmi, pri kateri je kaj naročal, imenoval je Pintar kot reference imena veletržcev, pri katerih se more poizvedeti o njegovem gmotnem stanji. Razen že navedenih sleparij, katere so se zatožencu Pintarju posrečile,  je  pa še lepo število posku-šanih sleparij, katere so mu pa izpodletele, bodi si da so  bili dotični  trgovci   ali  tovarne previdni, da so vprašali na verodostojnem kraji, ali pa da so poslali blago le proti  poštnemu povzetju, katerega neso hoteli preklicati,  dasi jih je zatoženec čestokrat pismeno  nagovarjal.   Ogoljufati je hotel Pintar še drugikiat firmo Moritz Schreiber v Badenu za sodček mailbergerja za 28 goldinarjev; društvo vinskih  kmetovalcev v Ostrogonu  na Ogerskem za 50 litrov rudečega in za 56 litrov belega gorskega vina,  liter po   14 do  20   krajcarjev,  tvrdko S. Altstoch in sinovi v Budimpešti za naročena vina v znesku  1341  gld.,  od  vinskih  trgovcev Moritz Fleischmann & Comp. v Budimpešti  vina za 700. gld., od vinskih trgovcev Samuel Lenk v Šoprouji vina za 445 gld., od  parnega mlina v Budimpešti moke za 63 gld., od Anton Szeifritza v Pečuhu vina 136 gld., od firme Ignacij Lichtenstern 6 jermenov za stroje za 270 gld. in od Gundalberta Floisa v Radgoni vina za 92 gld.   Vsa ta naroČila so bila sleparska, dobil j<h pa Pintar zaradi tega ni, ker so bili dotičniki  previdni in neso šli na limanice. Pintar sicer pravi,  da ni imel namena koga goljufati, a ta trditev je malo verjetna, če se pomisli, da ni imel nikakega premoženja in da je za vsa naročila imel le sleparske namene. Zatoženi Pintar pa ni samo goljufal za svojo osobo, temveč deloma tudi za Toneta Demšarja. Slednji imel je, ko je bil še fant, nezakonskega otroka z nekim dekletom in kakor je sodnija razsodila, imel bil bi plačevati vsak mesec do spol njenega 14. leta po 5 gld. na mesec. To je njegovega očeta Luko Demšarja silno razjarilo, in izročil je zategadelj vse posestjo mesto sinu Tonetu Demšarju,   istega ženi Minki Demšar, tako da ni imel Tone Demšar nikakega premoženja, torej tudi nobenega postavnega plačila. To postopanje trdega očeta bilo je morda povod, da je Antun Demšar, ki je ubežal v Ameriko, zapeljeval svoje soza-tožeuce k raznim  goljufijam.   S Pintarjem sta se seznanila in mnogo razgovarjala, naposled pa dogovorila za razne goljufije, pri katerih je bil prvi „correspondent" za Antona Demšarja zatoženec Janez Pintar.   Pisal je  pismo vinski trgovini Gabriel & Comp. v Jagru in naročil vina za 574 gld. V pismu označil  je Demšarja za premožnega posestnika in je dotično firmo s tem pripravil, da mu je doposlala vino.   Nadalje je pisal Pintar v Dem-šarjevem   imenu   tovarnarju   Tdpferu  v Uriahru in mu izsleparil špirita za 53 gld.   Slednjič pisal je za Demšarja več pisem  na „Krste Landvvirth-schafts-Ma8chienenfabrick in Stockerau", kateri sta tako izsleparila strojev za 395 gld.  Vse to pisare-nje je bilo popolnem sleparsko, kajti Pintar je dobro vedel, da prijatelj Tone Demšar nema nikakega premoženja, in da je vse naročevanje le premišljena sleparija.   V razne te goljufije zapletena sta bila tudi Demšarjev brat Miha in žena Minka Demšar. Tone Demšar vsprejel je od zatoženca Pintarja naročene kmetijske  stroje v vrednosti 395 gld. 7. aprila 1884 in pozneje Še  drug stroj v vrednosti 40 gld. Za vse te stroje plačalo se je le poštno povzetje 105 gld., ostalih 330 gld je Tone Demšar ostal dolžan.  5. aprila 1884, ko je dobil „aviso", da dobi na železnic: naročene strojp, prišel je k sodniji v Škofjo Loko njegov brat Miha in tožil Toneta Demšarja za 500 gld. 23. maja bila je razprava, h kateri pa Toneta Demšar-ja ni bilo in je bil kontumaciran. Ko je razsodba bila pravoveljavna, ulo-žil je Miha Demšar prošnjo za rubež mobilarno in so se 4. avgusta zarubiH vsi stroji, katere je bil dobil Tone Demšar. 15. septembra je bila prva dražba in Minka Demšar kupila je vse stroje za sodnijsko ceno in tovarna kmetijskih strojev v Stockerau izgubila je 330 gld., ker Tone Demšar ni imel nikakega druzega premoženja.   Vsa dražba vršila se je v soglasnem goljufivem namenu vseh treh udeležencev, kajti  Miha  Demšar  in  Minka Demšar
sta natančno vedela, da Tone Demšar nič nima. Miha Demšar sam nema toliko, da hi mogel Tone Demšarju posoditi 50O gld., o katerem posojilu nema niti pisma niti prič. Ves dolg je le izmišljen in sleparsk in tudi Minka Demšar je golju fije sokriva, kajti pri prvi dražbi kupila je za 241 gld. vse stroje, toda ni plačala navideznemu tožniku Miha Demšarju vse svote, marveč dala mu na račun le 25 gld., ostalo kupnino pa mu je Še zdaj dolžna. Dotične stroje je takoj uzidati dala v svoja posestva, da bi tako postali nje nepremakljiva lastnina (niet-und nagelfest). Zaradi teh sodnijsko dokazanih činov toži državno pravdništvo Miho in Minko Demšar hudodelstva sokrivde goljufije. Zato-ženca nemata skoro nič stvarnega ugovarjati, kajti faktum priznavata. Pomilovanja vreden zatoženec je gimnazijec Anton Benedik, jako priden dijak. Anton Demšar zapeljal ga je, da mu je pisal sleparska pisma, brez prave vednosti, za kaj da gre. S takimi izsleparil je Demšar od Aleksandra Kerna, vinskega trgovca v Rodaunu, vina za 735 goldinarjev, izslepariti hotel pod tvrdko : „A. Demschar, Holz, Getreide und Weinhandleri< 180 goldinarjev, ogoljufati hotel Aleksandra AdamoviČa v Novem Sadu za 557 gld.; Alojzija Hana za 735 gld., tvrdki bratje Buschbaum v Darmstadtu izslepariti je hotel stroj za vrtanje za 90 gld.; Karolu Schulzu, izdelovalcu voz in tehtnic, tehtnico za 24 gld.; Albertu H. Curjelu na Dunaji tricikel za 190 gld.; Tomažu Gotzu, pivovarju v Mariboru, piva za 377 gld.; Fr. Pokorny-ju v Zagrebu tri hektolitre slivovke po 60 gld. in šest hektolitrov vina po 20 gld.; tvrdki bratje Feigl v Urfahru špirita za 84 gld.; tvrdki bratje Israel na Dunaji jermenov za 23 gld.; klju-čarskemu mojstru Eduardu Schvveineckerju na Dunaji ključarskega orodja za 14 gld.; trgovcu Ladislavu Wenggu na Dunaji voznega orodja za 86 gld. Večina teh naročil se ni posrečila, kajti smetano je bil na Kranjskem že posnel Janez Pintar, njegov učitelj in naslednik Tone Demšar, ki je prej ž njim delal, ni imel nikake žetve, razen te, da je nerazsodnega pridnega dijaka zapeljal v tolpo goljufov. Benedik vsled jako strogega izpraševanja predsednikovega izjavlja, da je le pisal, kar se mu je na-rekavalo ali pisalo v Ljubljano. Da je to hudodelstvo, pregreha, tega ni mislil. Dobil je za vse pisanje kozarec vina in kake 4 gold. Zagovornik dr. Mosche branil je Benedika izvrstno, isto tako dr. Hrašovec Miho in Minko Demšarjevo. Porotnikom je sodišče stavilo 45 vprašanj. Za odgovor potrebovali so porotniki tri ure. Potrdili so krivdo glavnega zatoženca Janeza Pintarja in Mihe pa Minke Demšar zaradi hudodelstva goljufije, pri dijaku Benediku pa le zaradi prestopka goljufije. Jožefo Pintar so nekrivo spoznali. Obsojeni so bili: Janez Pintar na šest let teške ječe, poostrene vsak mesec s postom, Miha Demšar na štiri mesece teške ječe, Minka Demšar na dva meseca teške ječe, poostrene vsakih 14 dnij s postom; dijak Benedik zaradi soudeležbe prestopka goljufije na 8 dnij navadnega zapora, Jožefa Pintar bila je za-tožbe oproščena.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Sofija 28. septembra. Kaulbars izročil vladi noto, v kateri vlada ruska izraža svoje mnenje, da bi bilo nepostavno, ko bi se sklicalo golemo sebraiije brez daljše volilne dobe, torej bi tudi sklepi bili ničevi. Kaulbars svetoval je vladi, naj volitve kolikor možno odloži, da se dežela izmota iz zmešnjav in se more svobodno izreči. Obsedno stanje naj se takoj odpravi, kar je zaprtih, pa izpuste. Vlada se je zvečer posvetovala o odgovoru.
Zagreb 27. septembra. Uradno se naznanjajo novi bolniki za kolero v Ogulinu, Karlovci, Sušaku, Delnicah, Vrbovskem. Vsega vkupe v soboto in nedeljo 58 osob za kolero zbolelo, 13 umrlo.
Budimpešta 27. septembra. Od včeraj do 'danes tukaj 44 slučajev, umrlo 13 osob (izmej prej zbolelih 11). — Na Reki nihče za kolero zbolel, niti kdo umrl.
Razne vesti.
* (Pravoslavje) širi Be v Aziji na rusko-kitajski meji mej Kitajci in Mongoli. Od novega leta bilo je krščenih 3575 Ijudij. V Pekingu samem zgradila se je zadnji čas pravoslavna cerkev, katera broji že 2500 vernikov.
Mnogoletna opazovanj*. Proti slabosti želodca in pomanjkanju slasti do jedij, sploh pri vseh želodčnih boleznih se pristni Moll-ovi „ S ei d l it z - p r a škiu zelo odlikujejo od druzih sredstev, s svojim prebavljenje pospe-šujočim in želodec okrepćujoćim uplivom. (Jena škareljici 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlanben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj v?dno izrecno Moli-o vb preparate z njega varstveno znamko in podpisom. 3 20 —"i)
Meteorologih > poročilo.
S  ^^-'balSra Tem" Q    zovanja   *   ™m     peratu *
Vetrovi
I Mo-Nebo   krina v min.
eL 7. zjtitraj 74460mm. os , 2. pop. , 743 82 «\m. 9. zvečer 744-84 mu.
5 0" O I brezv. ' megla 15-8* C   si. vzh.   jas.    0-00iun. 780 C   si. vzh., d. jas.
Srednja temperatura 9*3°, za 45° pod normalom.
ZD-cLi^aJslsa, "borzsa. dne* 28. septembra t. 1. (Izvirno telegrafieno poročilo^
Srebrna renta Zlata renta . 5°/„ marčna re
Srebro.........
Napol. .....
C. kr. cekini......
Nemške marke.....
\ državne srečke iz I. 1854 Državne srečke iz 1. 1864
250 gld. 10O gld.
Ogrska papirna renta 5°/0 .   . .
5'0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Dunava reg. srečke 6°',,       .    100 gld Zemlj. obč. avstr. 4',y 0 zlati last. listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. žele/, ce Kreditne srečke .   .       100 g
Rudolfove srečke.....10 B
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120 „ Traimii\v)iy-društ velj. 170 gld. a. v.
84 gld.		-	kr.
84		90	n
117	n	20	
100	rt	35	
861		—	n
277	n	40	n
125	!»	45	n
9	n	95	n n
5	„	95	
61	rt	55	n
131	n	50	K
169	n	25	S
		90	n
	.	50	v
105	rt	50	c
117		75	t
124	■	50	r
—	d	—	■
98	n	60	
176	n	—	D
1«	n	—	•
109		30	*
194		80	
V našem založništvu j* izšla in se dobiva po vseh kmjigotrznicah knjiga:
Poezije S. Gregorčičeve.
Druga pomnoierta itdana.
Elegantno vezana knjiiica si zlatim obrezkom stan* 2 gld., nevezana I gld. 20 kr.
hm OngorčitmiO sama dosta priporoča. Opotarjava semo, da j* emu tej istinito elegantni knjigi tel J nitka, in uverjena sva, da Ude vsakdo, le ima uit tudi prvi natis, radostno posegel po njej, saj pa Je tudi drugi natis a mnogimi krasnimi, mičnimi v srci segaJoHmi pesmicami pomnoien.
Ig. pl. Kleinmayr čl Fed. Bamberg knjigotršnica v Ljubljani na Kongresnem trgu.
->
(711-1)
V „NARODNI TISKARNI- v LJUBUANI
je izšla knjiga:
Knez Serebrjaul.
Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 609 .stranij. Cena 70 kr., po posti 80 kr,
i.
10—15 dobrih sodarskih pomočnikov
«lo!»l dobro plaćano «lelo.
Kaj   več  se  izve  v  tovarni  za  lim  v LJubljani. (69u—3)
na Spodnjih Poljanah, poleg klavnice v Ljubljani,
■ gostilno, hlevom ln vrtom, se iz proste roke proda. — Pojasnila daje posestnik JarneJ Kalan v Borovnici. (709—1>
Tukajšnji list razširil je vest, da kupčevalci jabolk z Virtemberškega ne morejo poplačati kupljenih jabelk in da so jo popihali. Dotični list jo to vest prostovoljno sam preklical.
Mi podpisani trgovci z jabolki z Virtemberdkega naznanjamo sadjerejcem kranjskim, da stanujemo v gostilnici „pri Bavarskem dvoru" (Bairischer Hof) na Dunajski cesti in da smo do sedaj še vsa kupljena jabolka pošteno plačali, kar hočemo i v prihodnje.
Mi kličemo vsacega, kateri ima do nas kako opravičeno terjatev, dasi za nobeno ne vemo, da naj pride v gostilno „pri Bavarskem dvoru4 in mu jo bodemo poplačali.
Ob jednem pa naznanjamo sadjerejcem kranjskim, da je trgovina za Jiiltolke vsak dan od 8. do 12. ure zjutraj v gostilni „pri Bavamkem dvoru'* na Dunajske) cesti.
Vsako kupljeno blago plačalo se bode takoj točno.
Naša navzočnost v Ljubljani ima namen, da odstranimo odslej vse mešetarje, da imajo sadjerejci priliko, prodati jabolka za boljšo ceno.
S spoštovanjem Ghristian Vetter, Esling. Viljem Stoli, Wangen. F. R. Klopfer, Stuttgart.  Molt Adlervvirth, Unterttirkheim.   J. B. Weber, Roschah v Švici.
O. Humel, Reitlingen. (701—3)
Kisla voda, kopališče Radence
Vsled obilnega ogljenokislika, natrona, ltthiona je rad vanjska kisla voda kot specifikum pri:
protinu, kamnji v želodci, me burji, ledvicah, zlati žili, bramo-rici, brahoru, zlatenici, želodčnih bo leznih, kataru. Kopelji, stanovanja, mtanacija čemi
svojo jako obilo „natro-lithion-kislino". (iarodovi poskusi so dokazali, da je ogljeno-kisli „Lithion" pri protinu naJboljSe in iiujiMtovijšn zdravilo.
Zaloga: 1\ 1'lmitr. v LJubljani, 1». Nolli»ac«r vi* geppa v Trstu, A. M»»bo11 v Gorici, v Celji iu Mariboru v vaaki gpec. trgovini.
Tujci:
26. septembra.
Pri «Imuus Danzer z Dunaja. — Makarewig iz Budimpešte. — Schnlz, Zanaidi iz Ljubljane. — Wakonigg iz Tržiča. — Maj dio iz Mengša.
— Greissig iz Kočevja. — Po-lak 7. Dunaja. — Lutrari iz Trsta. — Ralli z Dunaja. — Dolscheu i/. Gorice.
Pri <it.s» i: Ilelferich z Dunaja. — Selim i dt. iz Gradca.
— Pfeifler iz Trsta. — Felle i Dunaja — Virant iz Gorice. — Schwarzcr, Kellerman z Dunaja.
Pri MSaJrJI av«lri jslcem: Kuzulj Iz Celja. — Kokal iz Trbovlja.
Umrli so:
24. sept.: Urfia Črnivec, gostija, 72 let, Kravja dolina It. 2, za starostjo.
2o. sept.: Anton Petrov-6ič, prevoSček, 60 let, Grada-fike ulice št. 8, za katarom v želodci. — Vladimir Zangel, lekarjev sin, 37t leta, Breg št. 2,  za vnetjem možganov.
26. sept.: Josipina Ga-šperšić, uradnega sluge vdova, 50 let, na Stolbi št.' 8, za je-tiko. — Ida Suhadobnik, urad-nikova hči, 15 let, Krakovaki uasip št. 10, za jetiko. — An-gelA Bajda, krojačeva hči, 1 mes., Rožne ulice št. 39, za jetiko. — Marija Mohar, delavčeva bi"i, 11 let, Ulice na grad št 7, za jetiko.
Ferdinandove uliee št. 22,
— razpošiljata po poštnem povzetji: —
ženske srajee iz sifona s pletenjem    .   .   .   .   .   .   .   .   ...   gl. 2 50
ženske tirnjce iz močnega platna t zoboastim uajavkou^ ....    ■ 8 25
pouoeni korseti, bogato okrašeni 1» gl. 4.—, lltt ženska krila iz uvaljanoga sukuja, vseh barv, jako okrašena ženski jopič is oveje volne, vseh barv, jako priležen (Jersey; .
Angora« ogrinjal o za zimo, B/*i vseh barv........ .
Jngerjeva normalna »rajou za gospode in dame, iz Ciste volne Jagerjeve normalne hlače za gospode in dame, iz čiste volne . žensko ■podnje krilo z vezanimi krajci    .   .   ♦   .   .   -   . ^_
1 80_ 3 —
2 —
2 e0
3 50
angleNki popotni platiti,        ui trn dolg, l.n° metra širok
3 — 1 50
4 50 1 20
KlatavNka Mrajea sa gospode, bela ali barvasta, 1» gl. 1.80, Ila .
delavske Hrajee iz okaforda, H* gl. 1.40, I*....... .    „ 2 —
pare spodnjih. hl»6 iz barhantaali kroise-a, II* gl. 1.80, 1» . . » 2 50 parov kruikili nogovie, pletenih, belih in barvastih .   .  .  .   .    „ 1 10
kravate is, až^jMt^i Wr°ke ali ozke« II* 75 kr., 1»......„ 1 50
zimskih kap i« pliša, za moške in dečke........w 1 50
žeuHkih predpasnikov iz okstorda, surovega platna iz sifona * 1 00
parov ženskih ziumkih nogovic, belih ali barvastih, pletenih . kos domaeega platna, 29 Dunajskih vatlov, 1» gl. 5.—, n» . • kos šiloma, 30 Dunajskih vatlov.............
50
20
5 50
kos Rumburškega oksforda9 SO Dunajskih vatlov
kos l*rosnlškega barhanta, 30 vati., bel, rudeč gl. 6, modrorujav
4 50
5 —
Oonilnllci iia uzorci zastonj In fr«n.lco.
Neugajajoče blago se brez ugovora nazaj vzame.
*) Častitfj duhovščini in drugim zaupanja vrednim oBobam tudi brez poštnega povzetja. (642—8)
I/da tel) in c dgovorni urednik: Ivan Žel e z n i k ar,
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne1
W^14