reci Odgovorni vrednik Ur. Jati^ Mile itr cis. Tečaj V sredo 19. svečana (poznozimna} 1851. List S / citno tierzavno izprasevanje gojzdnarjev ali borštnarjev v Ljubljani. (Dalje.) Zakaj je pa slavno ministerstvo za obdelovanje Cilj in konec teh sprasevanj je, de se umni v borštnih in kmetijskih rećeh učeni in vajeni možje, med kterimi ministerstvo eniga oj misi pa po t t li kmetijske družb 1 borštov poprej in bolj skerbelo kakor za drugo poljsko previžajo : ali so preskušenci (Priifungskandidaten) ? ? obdelovanje? je i kteri se og lasij to in od vladařstva h spraševanju Odgovor na to je: ravno tako, kakor je zem- pripuste, v borštnih vedno stih dovelj m lja perva in prava mati člověka , je tudi gojzd alj so tudi vaj po ti dnosti v borstnim perva in prava mati vsaciga druziga obdelo- obdelovanju ti, posebno pa, ali bi boršt vanja zemlje > zakaj : delo vanj P postavah d 5 in p Pervič, so drevesa visokejši in mocnejši od postavah in borst kmetij sk dnost no ob- tornih prav druzih rastljin, in ker drevesne korenine pod zemljo njih verhi in veje nad zemljo, se daljši raztegujejo ka > dit mogli, ako bi v m ostoj boršt be prišl kor koreninice in rastlike druzih zelis, in tako tudi vec ali cio vès živež iz tal in s zraka na se potegujejo druge bližne zeliša obsenčijo, jim po (Dalje sledi.) ? zraven tega ? bi tedaj drevje, ako bi se trebno solnčno luč odvzamejo ne branilo, druge zeliša sčasama večidel zaterlo in zadusilo. Zatorej vidimo vse kraje, kjer je rodovitna zemlja, in kjer člověk nikdar prebival ni ? z S ojzdi po krite in kader clovek v tajistih svoje selo napravi j m Razgled tega, kar seje dozdaj zastran pogojzdenja Krasa očitno razglasilo in priporočilo zemljo obdelati hoče, mora tam boršte proč spraviti. Resnica je tedaj, de o začetku vsako drugo ob- Nadjam se, de bo (Dalje.) g. Dr. Klun od svojiga pripo delovanje zemlje iz borštniga obdelovanja ročila človeškiga gnoja za pogojzdenje Krasa odstopil. izvira. Drugič pa boršti Gnoj se mora v perst djati ; v peskatni ali kamnitni posebno na gorah in hribih, zemlji gnoj (posebno človeški, ki je nar bolj močán in kakor smo v 1. in S. listu letašnih „Novic" obširno gorák) gorkoto » ^««u.« vmo,*..^ 8uKgumuiu in sušo povikša; — z^uo« v razložili) — tudi polju in človeškim selišem škodo vode, kamnitni zemlji toliko poprej zvenejo in vsahnejo zeliša v plitvi alj toče ? vetrov ? suše i plazov zemlje peska ko snega, likor bolj je gnoj močen. Ako bi tedaj tudi mogoče odvračajo ali saj pomanjšujejo, — potrebni dež, prijetno bilo (kar tudi tajim), de bi se Teržaški človeški gnoj roso, obcasno dobro vreme ohranijo, in tako zmeram precej, alj saj ob času pogojzdenja, pripraviti, zado- dobrotljivo za polje, nograde, snožeti, pasnike pripo- biti in na Kras znesti zamogel, vender na Kraških za morejo, to je: djanje dobre matere sploh spol- pogojzdenje odločenih pustih prostorih bi se rabiti ne nujejo, dobri tek polja, zdravje okrajni in deželi, obvarvajo. smel. Nadjam se ravno tako, de bo g. Fleišman od ■V beti Že zavolj tega se mora za boršte nar poprej sker- svoje misli odstopil, Kras že o treh létih pogojzditi; zraven tega pa tuai in posebno se za to ? boršti počasno rastejo. Kader so enkrat boršti v ker nič prišli se ne hitro, ne lahko (včasih v se le pozno o tudi de bo misel zapustil, Kraško zemljo prekopati, zrahljati, skal in kamnja izčistiti; zakaj tam, kjer bi to mogoče bilo, se ne bodo boršti redili. Nadjam se zadnjič, de smo vsi v tem edine misli: 30 do 60 létih) nazaj povernejo, večkrat na pustih hribih, derčah, plazovih, kamniti ali peskati zemlji se de se nima vès Kras pogojzditi, ampak le hribi skoraj nič več izrediti ne dajo. berda, grici, in na velikih goljavah tudi le nektere ver vec Ker je tedaj na dobrim obdelovanju borstov veliko ste nar bolj vzdignjenih krajev, ktere verste bi bile ležeče, kakor na poljskim, in ker je borštno obde- v lovanje tudi težeji, in tako počasno, de se se dovelj široke, tako razdeljene kakor stopnje na damski le v vec dili (Felder am Dammbrette) in vse tako ober letih doseći zamore, potřebuje umne, skerbne, skusene njene, de bi borja navpik na-nje pihala ; vajde. de se bodo ti prostori nar poprej po možéh vsake županije alj cio Ministerstvo kmetijstva je tedej z ukazam 16. pro- davkne soseske izbrali in odločili, ker le oni nar bolj senca 1850 deržavne spraševanja za gojzd- šego in silo burje po znaj o, po tem pa po komisii sku- narje ali borštnarje naukazalo; s posledním svojim šenih mož pregledali in popravili, česar bi popraviti ukazam 26. kimovca 1850 pa sklenilo, de se bodo te treba bilo. sprasevanja za nase kraje (na Štajarskim, Krajn-skim in Primorskim) vsako leto premenjavno v enim poglavitnim mestu teh kronovin (v Gradcu, Ljubljani, Terstu) vpeljale. Mi ostane tedej samo bolj na tajnko razodeti 1 ali bi bila t 2. kt d bolj . ». ? ali pa b s a dílo ? m i ali d sca ? nai se posebno sejale ali sadile — 36 3 naj bi se te delà panij k m izročile? ali posebnim so jim tudi nove latinske imena dajali. Pod kraj so 4. kdo bi stroske tega delà terpeti imel (Dalje sledi.) rekli prav i j O J Julj Ce Alp Ju ker je kakor z vojsko ćez nje hodil va ne as (morebiti od Křivánek) so imenovali K k j Albi Mont ? to je po nase Bele G Gospodarske skusnje. (Posebno dober krec ali mantaj Kader se pole vodá zida, ali na bregih kakošno pohišje stavi, je do bro bile S než nik Kter o kar jih je blizo njega od L y so dalj or y če se navadnimu kreću ali mavti nekaj judovske in morebiti neverjetno zdelo, pa le poterpežlj « .. ' v . . ... v ir»^ rn: i.--- ^ _____: ___i. i.___; i • x«i smole (asfalta) podmeša; tak zmes nek silno mocno ljudstvo je pa v tistih starih časih na SIo venskim stanovalo? Jez pravim, da so bili Vindi V end i ali Vene ti, slovanski rod. Tebi se bo to čudno prebi Ko ? raj ? kar Ti bom zanaprej v nekterih listih pisal veže. Pravijo ? de pri zidanju staroslavniga mesta vse to prebral potlej di ali Babilona (kteriga zidanja ostanjke še dan današnji Pri tem Ti bom mogel zgodo imam prav ali ne? Vindov ali Vendo v popotniki obiskujejo in občudujejo) so se nek tako zrne- ob kratkim popisati. Za danes naj bo dosti. Bog Te šaniga kreca poslužili. ([Limone hraniti.J Vsaka limona naj se v papir zavije, potem v sol položí, s ktero naj se popolnama pokrije. Tako se dajo limoue prav dobre shraniti. dolgo dolgo obv Tvoj stari prijatel Benkov Tone. Nova knjiga o stovanskih recéh Narodske starice Šeti liât. knjiga V Beču (Dunaju) je te dni na svitlo prišla nova S la vise he B i bli oth ek;* heraus- po imenu o* to egeben von Fr. Miklošić. Erster Band. Cena je Ljubi moj Jože ! Preden Ti kake starice od našiga naroda in od slovenskih deželá začnem razlagati naj Ti pred ob kratkim zemljopis nekdanjih slovenskih ali vindskih deželá razložim. Dan današnji so slovenske dežele kakor je znano: 1 gold. 40 kraje. sr. — ali to samo za tište, ki gosp. izdatelju (in der k. k. Hofbibliothek) do 30. marca novce pošlejo; potem se bo prodajala po 3 gold. Kdor posije novce za deset knjiga, dobi jedno na poklon. — Obse- ki zapopađe 13. važnih členov, in imé zek knjige, slavniga izdatelja, sta nam porok izverstniga delà. Primorje z Istro in Goriskim, Kraj ns ko ? en kos Stajarskiga in Koroškiga. Te dežele so se nekdaj, to je, ob Kristusovih časih in še pred, delile v Istro, Krajno, Japodio ali Japydio po naše Novicar iz Hrajnski g a. Ljubljane. Poslednjikrat srno obljubili nago blizo Za pud je imenovano, v Norik in Panonio. vore naznani ti, s kterimi se je porot db v V teh deželah je stanoval Vindski ali Vendski rod, Ljublj od kar imate Sava in Drava svoji imeni, perva od • V ra cr cr priceia. predsednik Danes prinesemo slovenska nanovo in V) druga od » dretia ali silno naprej téci. Pervi se je takole glasil deržavniga pravdnik Ker sim ti dve reki v misel vzel, naj Ti povem od nju 7? Po vstavi, ktero smo po milosti našega presvitle narodsko povest, Pričkale ste se, ktera med njima cesarja přejeli ? bo danes v poglavitnem mestu kraj skoz Kraj n s ko poteče? Ker se niste mogle vmiriti k dezele, moje drage domo perva porota to je, pogodbo napravile, da ste ktera se bo tista poteče skoz Krajnsko, drugi dan pred zbudila. Sava tisto noč ni nič zaspala, Drava je bila pa terdo zaspala. Ko Sava čuti, da Drava spi, je tiho vstala, in se po sodba po prisezenih mozéh ali porotnikih začela. Z veseljem pozdravim ta dan, ki mi je bil odloćen, Vam ta prežlahtni dar izroditi, ki ima ljudstvo k Ijubezni do naglo skoz Krajnsko vlila. Drava pn Vi 6 e in k postenemu življenju cedalje bolj spodbujati. spodje porotniki, ki ste po postavi in po zaupanju namenjeni poti se zbudí — in vidi Savo skoz Krajnsko téci; grozna svojih sobratov k tako imenitnemu sodnému opravilu Vi pa s svojimi razsodbami po- dita skoz Koroško vdere. In tako še dan današnji kažite, da so prebivavci Krajnske dežele že zares na jeza jo prime, ker si je bila zaspala, in zato jo ser- poklicani in izvolj Sava skoz Krajnsko tiho spč, Drava pa jezno svojo tako visoko stopnjo omike in razsvetljenja se povzdi cr © pot skoz Koroško dere. - Da so v naših deželah Vend i stanovali, Ti bom nili, da se jim smejo sodne opravila zoper hudodelnike grozno drugikrat zdavnej Vindi ali ki so pravici tako silno nevarni, z mirno vestj pati govori!. Z d a j S« vorim le od nekdajniga razdeljenja naših slovenskih de zel. riš ko. Furlansko in ? gore nad Venedkami. Tu Zakaj le, če to storite, se zamore pričakovati, da se b ta zares vstavna edba, ta krepka podp prave Krajna ali Kar ilia so Rimljani imenovali Go- svobodě, za ej ohran Dobro previdim, da Vam je to novo opravilo toliko težji, ker se po starih po kajsni rojenjaki so pa blizo tudi to Krajna imenovali, stavah ni očitno obravnavalo da ate tedaj ako v se zdaj Krajnsko imenujemo. Japydia ali Za- hoćete svojo dolžnost zvesto spolnovati, na vse skerbno kar pudje je bilo en kos Krajne, to je Teržaško pri- paziti, morje, notranje Krajnsko, Ćićarija in en kos darjati Vaša dolžnost, gg. porotniki ali j zatoženec k ali ne ? je in f dobro prev selej po svo Horvaskiga, ki od Luko vi ga Dola ob cesti proti jem notranjem prepričanju razsoditi. — V ta namen Vam deželo obsegel Krajnsko Senjski Reki lezi. Norik je , kar je je od Save in Šmarne Gore na nji kraj, dalje Koroško, Stajarsko, in še dalje ne gor boni tište pa vse dogodbe natanko gal in sicer ne le ki so zoper toženca, ampak tud tište ki ira ovarjajo r Tudi v ktere dežele, od kterih govoriti ne spada sčmkaj. je Kraj nsk i ga od Save na spod nj i kraj í Kar to je Dol ens ko, je po Rimski rajtingi h Panonii spa- in dalo. Te y druge i dalj bodete tudi Vam bom. ce bote v kakorsni od mene Na- c. k. ga koli reci razjašnjenja potřebovali, želeli, vselej po svoji dolžnosti rad vse razjasnil zlaganj in nasvetovanj dezele so bile cele stete vsaka k enimu deržavnega pravdnika, kteri je zastopnik po hudodelstvu posebnimu svojimu kraju; li Krajnsko je bilo na vse razželj kraje razkosano. deržave, kakor tudi zagovore in zatožencovega zagovornika slišali. bo moíroče. po godnem prevdarku Kar nektere hřibe zadene, so jih Rimljani tako ali pa imenovali, kakor so po svoje od Vend o v čuli ? tresu h dokazov, ki so bili za ali nasvete Po tem takem Vam n po natančnem pre- per zatoženca 37 povedani, kakor bodete znotraj prepričani, (ako ali tako jazno iz polniga serca pozdravim, klicaj Bog V * ZI VI nagnjenje ce tako taji povzel in narpoprej v slovenskim jeziku takole govoril: Tudi je kriva misel nekterih ljudi, ki mislijo, de je to * • . • 1 • V .... • TIQVaÍiA Cirnf íIa ÍmOlA TT /J O i r* 1 n. In wv.i^îW rr« /v/v 5? Imenitni zbor! Prečastiti gospodje po rote! Ljubeznivi prijatli domovine! Cesarska beseda je resnica postala. Vstava daro vana ni svobodě narobe svet, de imajo zdaj cio j? lump svojiga zago nika i Zagovornik ne zagovarja hudodelst ? am pak postava ukaze, de naj tudi zatoženc, ki zna k več mertva cerka, ampak živo braniše vase pa tudi ne k biti moza na strani ima, ki ima na stva. no i , porostvo mogocnosti, svitlobe, edinosti cesar-Trohljeno poslopje stariga sodništva je odstranje-in na oproštenim mestu se vzdiguje nova nadepolna logo, to ? perneseni služiti. zedeti i delà K e r ž ; kar bi utegnilo v v razodevo n i zjasn j enj bov in zl w J stavba z mladostno mocjó. Vrata sodivnice popřej zapeřte, stojé zdaj vsakimu odperte; zagrinjalo je pre-tergano, terde spone so razbite, in iz temne noči skriv-nosti pride na blišečo luč javnosti djanje sodniških or-ganov zavoljo zadobljenja občniga zaupanja, zavoljo poterjenja in pokrepčanja njene nepostranosti in pravico-Ijubnosti. Přišel je dan in z dnevam zlato sonce ena-kopravnosti, ktero je obnebje našiga cesarstva razjasnilo in naše serca z verlim duham hvaležnosti proti nar milostljivšimu cesarju dopolnilo; — přišel je dan, in z dnevam dolgo željeni lepi trenutek, o kterim z božjo pomočjo slovesno obhajamo začetek perve porotne seje. Zopernatorno zedinjenje tožnika in toženca v osebisod- bil po porotnikih enogla o j* aJ k do v • spoznan, in po sodnikih za 5 let v tezk jen. G. Dr. Ka v čič in možko obnašal. obso se je kot zagovornik bistroumno Dru ga v porotna sodba je bila zoper 41 lét stariga Janeza Zagarja, po domaće Kozina, iz Gorenje Vaši, ki je bil zavolj uboja zatožen. Tudi on je terdovratno hudodelstvo tajil; zag ovarjal ga mogočosti g. Dr. Rak, porotniki so S* enoglasno viga je po kr i- spoznali, in obsojen je bil na 5 lét v teško j e č o. Tretji, ki je pred perotno sodbo stal, je bil nika je razvezano, in v imenu pravične postave se vzdiguje deržavni pravdnik kot tožnik, kot varh Juri Pušar, po domaće Pogačniko v iz Buko vice 25. lét star zavolj tatvíne; ni tajil, da je kradel samo da ni toliko (900 dolf ? ? gold. 47 kr.). Gosp. Dr. li u ga je zagovarjal; porotniki so enoglasno kri svete lesnice in postavnosti; zatozenca varuje pravdo in tožbino rec razsodujejo pri viga spoznali; obsojen je bil na 1 léto v teško ječo. Ceterti je bil Janez Pušavec iz Britofa znan zagovornik, zarolj uboja; je hudodelstvo tajil, o* te Dr. Ka v čič se žni možje skušene poštenosti , in nepostranski sodniki, pa ne več kakor popřej po mertvi čerki člo- je zagovarjal, porotniki so ga kriviga spoznali in ob sojen je bil na 5 lét v teško ječo. veških postav, ampak po znotranjim živim prepričanju, iz obravnave izvirajočim, po postavi, ktero svoje last- Pri vsih porotah je bil žl. goep Dr. Kaiser der je v « • zi vi Bog v njene serca zapisal, po glasu žavni pravdnik, kteri poslušavcam, ki le slovenski jezik razumejo, zavolj njegoviga lahko razumljiviga in gladko vižo kakor to zamorejo in imajo nekdaj Velika je odgovornost, odgovoriti. ne vesti na to pred sodnico božjo ktero mi vsi prevzamemo nasproti obtožencu, nasproti celi deržavljanski družbi in nasproti naši lastni vesti, te1 i^ociga govora kaj dopade. Kdo je nek ta mož, ki tako u — se sliši od več lepo govori, kakor nar boljši pridigar" — strani. Tudi g. Dr. Kavčič je poslednji obširni povzém v zagovora slovenskim jeziku prav krepko govoril. težka je naloga nam naložena, pa po sreči se bo izšl 5* t+ Po dokončanih porotah bomo sploh od porot ne z zedinjenimi, združenimi močmi 9 m z blagoslovam vsi koliko govorili, in si prizadjali sosebno nektere krive gamocni ne druge zapeljevati alj poti odvraćati, takó postavnost red od postavne mir in pokoj pod more županija ne vladi, ne mestnjanam zadostiti. A» Dobi poleg Ljubljane. Krajnska kmetij kopati, in deržavljanam vžitek prave svoboděropati derzne- ska družba je o poslednjim občjim zboru podělila F Spoznavši svojo sveto dolžnost, svoj visoki poklic, eu Bizjaku, kmetu v Dobrovski fari poleg Ljublj J0 bo tedaj deržavni pravdnik celo moč ]jo v to obernil, de se postávám popolna veljava nar resničniši ? vo po sreberno svetinjo zavoljo nje hvale vrednig ob nasanja v djorej polno spostovanje dogotovi, de se krivi obsodi in nedolžni fajmoštra na Dobrovi g. J osvobodí, de se z edinim skupnim ravnanjem doseže občni veliki namen pomirjenja dežele , je naprosila visoko castitiga ž. Poklukarja, naj bi po- pomnozenja na skerbeli, de bi se s primerno slovesnostjo podeljenje svetinje zgodilo. Verli gospod fajmošter so povabili v ta namen rodove blagovitosti, varstva, oživljenja in vterjenja no- o nedeljo, 9. sveč., popoldne po keršanskim nauku g predsednika kmet. podruž- ogleda in ko-3oria Janezí vih vstavnih naprav, — naprav, ktere je Njih Veličanstvo nas presvitli Cesar Svojim narodam dragovoljno dodeliti nice Ljublj. okolice grofa Riharda Blagaj gosp šolski blago volil, de se nada domovine v resnico premenuje de se vsaka kapljica kervi, která v naših žilah V • • zivi 5 > Z rarja Jane Poklukarj Novak tr te profe goreco ljubeznijo proti narmilostljivšimu Cesarju napaja, O g de se z blaženstvam prave svobodě oživi ljudstvo, ktero jaz danes pervikrat javno v domorodnim glasu pri- ? g. oskerbnika Bokavskiga gradu J škofoviga g. kaplana Vel Do ha, in ondašnje županije odbornike, ki so se v brovski šoli o pol stirih popoldne snidili vpričo več nedelj 38 skih učencov in učenk in tukajsnih sosedov. Visoke da porotniki, ki iz dežele v mesto pridejo, za živež časti vredni rodoljub gosp. grof Rihard Blagaj so ondi nobeniga plačila ne dobijo." Res je teško za vsa- , naj že bode kmetovavec ali tergovec, vec dni ciga podělili z naslednjim prijaznim nagovoram v domaćim jeziku Francetu Bizjaku častno svetinjo: „Trud in vćasih već tednov dalječ od doma v mestu na svoje tro- prizadevanje se povračuje ne samo po dobičku, ampak ske živeti ; pa za zdaj mora že vsak poterpeti. Kadar tudi po spoštovanju. Kmetijska družba spostuje tište5 bodo deželni zbori enkrat skup stopili, se zna ta kteri se s pomnoženjem in razširjenjem sadniga drevja reč tako popraviti, da bodo porotniki na stroške vsih pridno pečajo in trudijo, in to spoštovanje ona skazuje pod eno deželno sodnijo spadajoćih srenj saj nekaj pla- Pri nas so terpele perve porotne seje bili so porotniki iz daljnih krajev, tako očitno s tem 9 de me 9 nar pridnisim medalje delí. Veseli cila dobivali, de sim jez danes, kakor predsednik Ljubljansko^ celih 5 tednov Verhniske podružnice, poklican Vam za vaš trud ? kte da so nekteri 14 milj domu imeli, pa vendar so vsi ? riga ste pri sadjoreji imeli, ćastno medaljo podeliti. spoznavši visoko važnost porotne sodnije brez goderna-Zaupam, de bote tudi zanaprej ne le v svoj prid, te- nja do zadnega dneva ostali. Ali naš porotni pred-muč tudi v prid dežele in ljudstva za rejo žlahtniga sednik, gospod vitez Acula. je pa tudi v skončnim sadja skerbeli in jo razsirjevali. Prejmite tedej iz mo- nagovoru v slovenskim in nemskim jeziku porotnikam jih rok znamnje pridnosti, ki ga Vam kmetijska družba iz se tako krepko zahvalil, da so vsi ginjeni bili in vse Ljubljane v poslavljenje Vašiga truda posije. Vam pa so- težave, ktere so preterpeli bili 9 pozabili ; eni so se cio sedam in vsim drugim naj današnji dan spričuje ? de veselja jokali. Visoko častiti gosp. predsednik so takole kmetijska družba trud in prizadevanje v sadjoreji res- sklenili: nično spoštuje.u Na to je Franc Bi z jak se ta- „Z danasnjo obravnavo so porotne seje za pervo kole zahvalil: „Gospod grof! ponižno se Njim in kme- štertletje pri tej deželni sodnii dokončane. In če sim tijski družbi zahvalim za to, kar sim přejel. Jez scei ravno o začetku s tesnim sercam — očitno to spoznam ? čast predsednika na tej še dozdaj ne obhojeni poti da nisim zato peška sejal, dreves presajal, in jih čepel de bi bil medaljo dobil, pa me vonder mocno veselí, prevzel, moram vendar zdaj odkritoserčno izreči, de kmetijska družba moj trud spozná. Prizadeval si mi je to vradno opravilo po krepki vsestranski podpori bom tud za naprej sadjorejo v svoj in v prid drugih Vasgospodov porotnikov, sodnikov in deržavniga pravdni- povikševati. a Očitno se je vidilo, de jo ta slovesnost ka ne le mocno zlajsano, temuc clo k prijetni dolžnosti vse pričijoče ganila, sosebno pa šolsko mladost ki je storjeno bilo. Vtacih okoljstavah bi mi moralo le žal biti pregledat, mlade dre- ako bi ne bil jez pervi pripomogel k izpeljanju te nove i 9 sla berz svoje drevesne sadisa vesca prestevat, in je potem naznanila, de njih sadiša na vse strani imenitne naredbe. Nar veći zaslugo pri (vertne sole) zapopadejo že okoli 30,000 drevesc. Zares lepo število je to tem pa imate Vi gospodje porotniki, ki ste s tako poter in očitno znamnje hvale pežljivostjo brez lastne koristi samo občni blagor in bia vredne pridnosti Dobrovskih učencov in učenk, za ktere gor deržave pred očmi imeli blagor in omiko pa tudi gosp. fajmošter Poklukar in tako zvesto in nevtrudljivo g. Milharčič skerbita prav po očetovo. 9 ki ste svojo dolznost jez kakor dopolnili, da tudi lUTovicar iz slovenskih hrajev. predsednik za svojo dolznost spoznam, se Vam za to prav lepo zahvaliti. Vi gospodje porotniki, ste po tem 9 da ste popolnama zapopadliin prevdarili vse Celja. Slavno mesijanstvo Celjskiga mesta 9 zadeve tega imenitniga obravnanja, očitno dokazali, na ktero je za tukajsno latinsko učilnico ze mnogo storilo, boto léto gímnazijalno poslopje na svoje stroške še 9 V ze i • V i nisje poviksalo in nekaj prizidalo. Ze je kupljen prostor ee mnogoverstna priprava vkup vozi^ že podirajo po- (star turn iz časov silne pravice), namesti kteriga bo novo pohištvo se vzdignilo, visoko in veselo modričam u prebivališe, mestu pa u čast in korist. Slavno znani rodoljub in pisatelj slovenski, gosp. J. Drobnic, je začel latinskiga klasikarja, Kornelija ? kako visoki stopnji omikanosti so tudi prebivavci slovenskiga Stajarskiga ; Vi ste v resnici dokazali, da je to ljudstvo za porotne sodnije popolnama godno, in da ono spozna to dobroto, ktero so nar milostljivši Cesar avstrijanskim Ijudstvam po vpeljanju porotnih sodnij podělili. Torej se pa tudi zahvalimo predobrotfjivemu vladarju za to dobroto, in vsi iz cerca želimo, da bi v blagor svojih ljudstev in k napredku 9 Nepota, u slovenski jezik prestavljati. Od tako uče niga jezikoslovca se smé gotovo izverstno delo priča kteri mu so po vstavi temelj postavili, še mnogo mnogo lét živeli. Živio V. . , V. . ,// f živio!" živio kati. létas Dokončano bi utegnilo še to léto biti. Ker je vino silno drago, se ljudje po deželi s žganjem nalivajo. Po maslicih ga pijó. K temu jim pa še nekteri denarja lakomni kerčmarji in drugi prodajavci pomagajo ker žganje s sladkorjem in dišečimi rečmi mešajo, de H koncu, preden se je zbor razsel, so stopili porotniki pred predsednika, so se mu zahvalili in so ma vsi z veselim obrazam v roke segli. Tretji dan suš ca, pustni pondelk, se pri nas že prijetnisi disi. Zatorej pa tudi še nikolj ni bilo toliko bolnikov in mertvih, ko zdaj. Tudi ne more drugač biti. Zganje je strup. Vsaka kapljica žganja kos druge porotne seje začnejo in zopet bo gosp. vitez Acula njih predsednik, kar nas Slovence iz serca veselí tacih imenitnih očitnih obravnav biti. 9 ker ta g. predsednik ima vse lastnosti, vodník 1z Savinske doline. Perve dni tega mesca je življenja odvzame. Le bolj postarnimu člověku o bil nadzornik Štajarskih ljudskih šol, gosp. Dr. Herr-težkim delu zna kupica žganja krepčalo biti; za na- mann, u Celju. Radovedni smo pričakovali, kako se «J. S. bo obnašal V S in povedati moramo de vsi. ki so z vadno pitje je gotov strup. Iz Celja 13. februar ja. časopisih zvedli, so se pri Vas 11. dan tega mesca po- so imeli obilo priložnost se prepričati, de bo pravi Kakor smo po njim govorili, ali so njega po učilnicah spremljevali rotne seje pričele, in nadjamo se, da borno o kratkim mož za naše ljudske učilnice. Včs vnet je za bla v 5? Novicah" brali, kako se je kaj pri Vas porotna gor mladine 9 za povzdigo šol 9 za poboljšanje uci sodnija obnašala? Zelni smo slišati 9 s kakošnim nago teljskiga stanu 9 jn za ravnopravnost sloven 9 voram je Vaš gospod porotni predsednik pervo sejo za- skiga naroda tudi u šolskih rečéh. Gotovo je tudi čel; tudi bi radi zvedli, kaj ljudje pri Vas od te tako de tistih beaed, ki mu jih je g. dopisnik u „Sudslavische imenitne nove naprave govorijo. Toliko bi skorej uga- Zeitung" zastran v Gradec pridših nemških učiteljev nili 9 da bo ljudstvo na Krajnskim od porotne sodnije podložil, on ni govoril in de g. dopisniki u 75 No ravno to mislilo, kar se je pri nas sèm ter tjè besedo- vícah" so preveč skoz kalné očalnice gledali, ko so vati slišaio, namreč: ;?Vse je prav; samo to je težavno, zoper njega pisali. ~~ Zagotoviti jih zamoremo de nam ni treba ni třeba „osupnjenim u biti Med drugim, kar je gosp kega govorim, vam povem, da se tukej mnogo mnogo svetovavec o šolskih zadevah govoril, je tudi nemskim beseduje, da sv. oce papež Piji IX. misli od predstola da si je učenikam živo živo priporočal ? se lo venski ga jezi- apostoJjske cerkve odstopili. Govori se cio ka dobro ti, ter u njem tudi t y rekoč » de obmiluje, de o tem hipu še slovensko ne zna y se je 1 V • ze marlj poprijel y ker de pa í esko ze samostan izvolil doživeti. G i o r n a 1 y y> v kterem hoće svoje stari dni Znano vam bo, da časopis laske stranke di Gorizia" je prepovedan; ali mesto razume, se bo tudi slovenskiga kmalo navadil, de tedaj njega je zacel u Terstu zopet izhajati L favill upa sk o y ko bo drugikrat u Celj přišel y bo 1 razumel, in ko tretjikrat pride, bo z njimi slo- je Slavj J----- " * «VJWV IUU1IJUU jjU» ia v Ilia (iskra), ki ima goriškimu časopisu jednaki temelj. Letó vensko govoriti zamogeLa Pričakovati tedaj smemo u Terstu na noge spodilo 5 ? de da se bo tudi „Jadranski Slavj u sliši (?) y bo mož beseda, in de bo po njemu mnogo koristniga za slovenske šole izviralo. #) Raz Pohorja na Slov. Štajarskem Novice tukaj Vam podam zve ker se te dni spet oživěl. Ali ste tudi pri vas slišali, da na nekterim Turškim Ljube otoku se je kuga prikazala V Slovenski Bčel Bog daj, da bi res ne bilo voljenja ali » z vesti prepis zenitbiniga do-Ehekonsensa", da vidite, koliko srečna V • nemšin** pri nas napreduje. Ehecons m teljem ljudskih 1 zglasi pod naslovam Koroškem" g. Rud y da je 400 raj novo izvoljeni ogleda ljudskih šol na Koroškem, • V kovanega denarja u c. k. avstri Dem Stephan Pliberschegg Holzsagr Gemaide- njimi janskih đvajseticah za to razđeliti namenil ;,da bi ž Haus 12 Voitina Ledger Stautr wird iiber traj šolske zadeve na • v sj povzdignul topnj y ljubezin do svojega materskega jezika ausgewiesene Erfordernisse der Consens zur Eingeh- obudil." Razdelitev imenovaniga dara med učitelje in tudi ung der Ehe mit der Magdalena Afchko Ledgr Sta- učence na Koroškem je slavni rodoljub in goreči prijatel tur ertheilt, wenn sonst kein gesetzliches Ehehinderniss šol sam natanjko določil. Zares vesela im Wege steht ! Ortsgemeinde Stefan Maijau Vorstnder den Febera 1851 Stéifan Maijau, Gemender Vorsteher. >c Geog Stegenei Ratn Anton Sthgrt Ratn Novicar iz mnogih hrqjev. Cesar boj o, kakor se v nekterih časopisih bere, berž na spomlad Hrovaško obiskali. — Ministra knez Svare enbergin žl. Manteufel sta se spet v Draždane se der- podala k obravnavi nemških zadev; bere se, de manjši deržavice nočejo popolnama vkloniti večim Sebastian Dumg s./r. zavam. Kmalo po nastopu noviga ministra pravo ^cuaouau uuiu^ D./JL., ■»■ « » G. Vorstchender Gemender Smretsch Scheriben sodja so se podali 4 slavnoznani Slo vani, ki na Du Stefan Matjau Pebiligung. Iz Tersta. % Ali imate tuđi u Ljubljani tako tudi načela ravnopravnosti pri novih sodniških napravah - - deržal. Gosp. minister jim je to za ter- Nakupovanje vojaških konj je ustav- sreberni denár v naju stanujejo, k njemu in ga prosili, de naj bi svoje pažljivo okó tudi na Slovane obračal, in kolikor je moč, se na Osrerskim lepo vreme, kakor u Terstu, kjer je večidel rastljin ze u cvetju, in kjer ni bilo še skorej nobeniga znamnja zi- dno obljubi!. me. Čudno je to léto za res, in se je bati, da bo bolj ljeno. Mocno se govori, de bo naš čudno o času žetve. To čudovitno ravnanje narave pa tisto ceno spreobernjen, po kteri ena dvajsetica 24 krajc. . ____— « 1 • f • 11 V m m t i » -m mm ni samo pri nas, ampak todi u drugih krajih, ker se velja, in tako cena nasiga denarja 7Ř denarjem druzih Na Dunji so napravili po večlétni sli si da na Laškem in Franeoskem je v nekterih kra derzav enaka. Dilpl , UH liu juuonblll 1U JL A uiJvuoi\nn jv » uv»vviiu mw ---.--■ — " — - -- - ~ —- " " J • ~ T » vv.vvu. jih zemlja s snegom in z ledom pokrita, u kterih so navadi ondi stanujoči Slovani tudi létas 17. svečana bile te reci poprej le po imenu znane. Ker od Laš- imeniten bal (ples), h kterimu je blizo 4000 oséb po- ____________________««t,];««^ l;ia a « i « « « u « + :X^ *) Naši dopisniki niso bili zoper njega, ki so ga scer hvalili, ampak—in prav po pravici — le zoper »princip«, de se je nad vabljenih bilo. j? Siidslavische Zeitung pise y de v neki zupami na meji Koroskiga, Krajnskiga in sole na Slovenskim mož postavil, ki siovenskiga je- Štajarskiga je neka natakarca (kelnarca) župan, od- in spisavka zapisnikov— vse ob enim. Ker nam zika ne zna. Ali ker se od vsih strani slisi, de je iz bor Ztliva 11 c Zill a># XX11 - jvoi OU VU TOU! OKI Win oiiwi j (|V MUA «, 1*1 DJ/U1U V I\U /i U |11P111I\U V - VOV/ V M V/ 11 i 111 » JVI>1 11U IH — voljeni nadzornik v šolskih rečéh izverstno zyeden, de živo re£ v tišti županii razun g. fajmoštra noben drug brati 5 spozna potrebo domačiga jezika v ljudskih šolah in de je poln dobre volje, ob kratkim se slovenskiga popolnama naučiti, kar mu bo tolikanj lože, ker češki jezik razume se sme pričakovati, de bo slovenski jezik po svojih pra-vicah v šolah spoàtovan in obdelovan. Skušnje uče, de večkrat vradniki in šolniki, ki niso po rodu Slovenci, in pisati ne zna, kakor natakarca, ki je v službi pri županu, mora ona vse pisarije opravljati. Lepa reč pa so se slovenskiga jezika naučili, so veči prijatli in podporniki nasiga jezika, kakor pa domaći! Exempla sunt odiosa. V " ' 1 ' • Vred. je to, in P ra gi sodbo - Ije ve živo znamnje, kako nam šol manjka! y mtÊ VHHHHHHHMHMNi Iv je prišla unidan posebna tat vina pred porotno -tat je bil slep, okradeni gluh, priče pa kru-vsi so bili iz hiše za hromake. Tatvina je bila 12 srebernih dvajseticin 16 šestic. Tat je tajil y de ni ** Častiti gosp. dopisnik nam piše, da je pričujoči »Eheconsens« hotel dvajsetic okrasti, inje le mislil, de so bili kraj zve sto od besede do besede prepisal, in da tisto, kar smo carji. Obsojen je bil za 1 mesec V ječo. dali s stoječimi čerkami natisniti, je natisnjeni for- mular tega lista, — kar je pa z lež o cimi čerkami natisnje niga, je pisal »Sebastjan Dumg G. Vorstehender Ge mender Smretsch Scheriben.« Ker na besedo nasiga g. do I Pogovori vredništva T minski g a smo přejeli dop b zoper dop C. listu. Ker pa v tem pismu nihče ní podpisan, ki bi bil o dg pisnika kakor na pris ego verjamejo, in le pristavimo, da voren za ta dopis, ga ne moremo natisniti in to toliko manj se mende ne motimo, ako mislimo, da je ta »Eheconsens« ker v 6. listu Novic nihce ni im bil okrajno poglavarstvo v nemškim jeziku slovenski panii naukazalo — vprasamo vsaciga vestniga člověka V zu M se ali tedaj tudi nihče zagovarjati ne more. Zastran g. M. pa povémo r"»**----• f------- ■ ~—» - —» — —- -----—- da se se ne poznava ne, m uc m ivu m ne ...o... « je prav, da se pošteni slovenski župani, ker so presvitli njega přejeli. Z veseljem scer beremo v gori imenovanim dopisu in de nikdar ne verstic nismo od Cesar vsim narodam pravico njih jezika podělili, terpin čijo z neznanim jezikam, ut figura dočet? in Z) ali bi ne de g. župan C po kmetih k dop V • razposi Gosp. M. S—ču v Vertovčah: Vaš dopis nas je prav bilo veliko pametniši, da bi se slovensko ljudstvo v solah Pokaženo imé bomo popraviti dali. Himalajskíga jecmena bomo V * m %