161. številka. Ljubljana, v torek 19. julija. XX. leto, 1887. lehaja vtak dan sveeer, »z i m S i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstr i j sk o - o g e rs ke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za |eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanj«, na dom za vse leto 18 gld.. za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec t gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mese*;, po 30 kr. za ^etrt leta. - Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne* petit-vrste po « kr., če se ozaaniln jedonkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. C r e d n i s tvo in npravnifivo je v Rudolfa Kirbiša biši, , Gledališka stolba". Upravuifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Potovanje cesarjeviča. Ko se je prestolonaslednik našega cesarstva odpravljal na ogled mej avstrijske Poljake i Ruse, tedaj imelo je laži-liberalno časopisje na roki celo zbirko lepih svetov, kaj naj stori prevzvišeni gost, in kaj naj store obiskani narodi. Potovanje je končano, ni jedna, ni druga stran se ni brigala za one svete, na vseh krajih pa je vladala mejsobna zado-voljnost in radost. Poljski narod ima znamenito preteklost, ni Še dosti nad stoletje, odkar se je počelo krčiti močno kraljestvo Poljsko, za svetovno povest je le Še kratek čas, odkar je del nekdanje Poljske pal pod naše cesarstvo ; žive če plemenitaške rodbine, ki so v rodu. nekdanjim vladarjem in mogotcem — in vender, kamorkoli je stopil naš cesarjevič, povsodi kazala se je čast njemu, s tem pa udanost vsej cesarski hiši in celemu cesarstvu. Poljaki so pokazali, da so položili v grob stare zapeljive sanje o prenovitvi njih kraljestva, da mislijo pač še nanj, a da jih te misli spodbujajo le k duševnemu delovanju, naj se njih jezik in njih prosveta širi ondi, kamor sega njih narodnost, kajti razen politične jedinosti je v narodih odločilna tudi jedinost duševna in te ne za branijo mejniki nikake barve. Poljaki so se svojo osodo v Avstriji zadovoljni, kažejo ue za vsak slučaj zveste državljane in skrb., ki so jo v tem oziru gojili Nemci, je ničeva. Ravne tako avstrijski Rusi — nadeli se jim ime „Ruteni" — sicer poznajo moč in važnost jed-norodnih jim Rusov v sosebni državi, a tudi ti ne zahtevajo druzega, da se jim obrani njih narodna posebnost, da se ne taji njih narodnost, da se da njih jeziku pravo v seli in pred sodiščem in da se j im pripoznajo vsaj njih starodavne pismenke. Oni narod, ki je 1. 1848. sestavil močno legijo proti oholim Madjarjem, da ee je obranilo naše cesarstvo* oni je tudi po mnogih izkušnjah zvest našej monarhiji a zeli si, da mu nikdo ne brani jedinostne zavesti z drugim Slovanstvom in poštenega delovanja .za svoj obstanek. Tudi prestolonaslednik poudarjal je pri raznih prilikah na tem potovanji, da časti povestniški razvoj in prepričanje obeh narodov, da c«ni obeh za- sluge za našo državo ter da so mu nju prizadevanja osobito na srci. Cesarjevič potovat je pretekle tedne po našem 'vzhodu, rekli bi, bolj v znanstvenem obziru in njegovo potovanje,, inorda nima posebnega oficijalnega pomena, a besede, ki jih je izrekel pri raznih prilikah, izgovorjene, so določno in s tako točnostjo, da je lahko razvideti, kako ne krijejo samo prepričanja njegove esobe, ampak cele vladarske hiše in krone. Ako torej vladarjev sin o tacih okokiostih obiskuje vse važne zavode teh narodov, tudi take. ki so razupiti za protidinastične, in ako pri teh pohodih ni ščedi besed priznanja, tedaj je očite, da je svitla krona spoznala, da so opisovanja nasprotnikov o tacih zavodih in njih članih le ob-rekovalna, ter postalo jej je očito, da delovanje slo vanskih narodov ni niti proti vladajoči hiši niti proti državnim zahtevam, temveč, da je le v nje prospeh in ohranitev samega sebe pred navalom ošabnih agitatorjev nemštva, ki vidijo svoje pijonirje ob sinjih valovih naše Adrije. Še jeden odgovor našega cesarjeviča je znamenit. Na nagovor rektorja Levovskega vseučilišča in na nagovor nadškofa Sembratoviča v ruskem „Narodnem domu" poudarjal je cesarjevič obakrat željo, naj bi oba bratska naroda dežele složno delovala za napredek in v korist deželi in držav i. To je brez dvojbe najkiasnejša želja, to je opomin bratskim narodom, opomin, ki ni uporabljati ie na Poljake iu Maloruse, nego ki naj bi si ga utisnili gioboko v srue tudi drugi slovanski razdvojeni rodovi. Res skupno in složno naj bi delovali vsi slovanski rodovi za napredek celega velikanskega slovanskega naroda, raztresenega po raznih deželah in dcfiavah. Le posamni so po slovanskih rodovih, ki delajo v tem zmislu za mejsobno spoznanje a s tem za omiko in vednost mej Slovani. Zavidljivo in zlobno tuje časopisje imenuje te može „pnnslaviste", Vse&Hovane iu podtika jim namen, da hote s6 svo jimi idejami razrušiti svetovni mir in ustanoviti jedno samo slovansko državo. Gole škodaželjne besede! Prvi zastopniku te ideje izrekajo pri vsakej priliki, da njih delovaujo nima nikacega političnega, ampak le kulturni pomen, da se tiče le jezika in svojstev vseh slovanskih narodov; kolikor bližje in bližje si bodejo ti faktorji, toliko složneje bode njih delovanje vsem na prospeh. Le s spoznanjem in omiko prešle bodo tudi mržnje mej posamnimi rodovi s tem pa vojne in pomori, kakor so se javljali žalibog na slovanskem jugu še zadnja leta. Tak panslavizam torej ni nevaren nobeni obstoječih držav, to je po večnem razvidela tudi že krona in ni se bati več klevetanja židovsko-liberal-nega časopisja, starih birokratov, in druzih sovražnikov. Prestolonaslednik naše države izrazil se je nam v tem zmislu, naj ohrani te misli in v to kličemo mu, kakor je on klical gališkim Rusom: mno-gaja letal Slovanski dnevnik na Dunaji. Znano je, da Bismarck ne pošteva samo svojega diplomatičnega in političnega duha, da ne ustvarja samo velike in trdne vojske in pomirjenja in utrjenja na znotraj, ampak je njemu tudi jako do tega, da mu služi novinarstvo prek in prek v zmislu njegovih načrtov in namer. Noben evropski državnik ni potrosil in ne potrosi toliko za novinarstvo, kakor Bismarck. Ko bi poznali na tanko vse vsote, katere je Bismarck že izdal za podporo časnikov, bi še le vedeli, kako ou zna ceniti to premogovno najnovejšo velesilo. Milijone in milijone je on potrosil, in on se zaradi tega gotovo ne kesa. Da, on celo sam piše v svoje časnike in sicer, kakor se je letošnjo zimo izrazil, po večkrat na mesec, in kakor se mu zdi potreba. On nareka časnikom, in takoj se suče vse po njegovih mislih. V njegovem zmislu delajo novine po vsej Evropi, zlasti pa v Velikonemčiji in Avstriji. Pa tudi drugod je vse tako umetno napleteno, da je misliti, da delajo novine o zmislu Bismarckove politike tudi tam, kjer bi najmanj pričakovali. Poznejšu zgodovinska preiskavanja utegnejo razkriti mnogokaj, vsega pa nikdar, kje je bila iu je tudi pri novinah posredno Bismarckova roka vmes. Bismarck je velikan tudi v tem, da zna po pomenu in vrednosti ceniti moč novin: on ve, da se dajo tudi civilizovani narodi in pojedinci voditi, ker samostojnega mišljenja tudi v vrhuncih je relativuo dan danes veliko premalo. LISTEK. Mabel Vaughan. .Kouiiii]. V angleškem spisala Marija S. Cummins poslovenil J. P—ski.) JDruuji dol. Peto poglavje. (Dalje.) Popolnem onemogla na duši in telesu se Mabel ni upiralo besedam stare svojo prijateljice. Brez slasti pojedla je malo grižljejev, nato si je izslekla vrhno kriio ter se v zatemneli sobi ulegla. Koliko dolgo je tam mirno ležala, vedela je komaj. Ako-pram še ni zadremala, vender je bilo nje mišljenje tako živo, da se na Čas nikakor ni ozirala; tudi se ni prav nič zavedela, kar se je krog nje godilo. Ko je čez nekaj ur oči odprla, ter zagledala blago udovo Hopovo, ki je misleč, da spi, potrpežljivo poleg nje čuvala, skočila je vsa začudena po konci. Da pa te ure mirnega premišljevanja niso bile brez uspeha, pričal je precej pogovor, ki se je mej skrbno., a junaško devojko in nje skromno, pa zvesto svetovalko in prijateljico začel. „Gospa Hopova," rekla je Mabel z veliko odločnostjo in biBtro gledavSi v obraz blage udove, kakor bi hotela utis svojih besed presoditi, Jaz namerujem z dečkoma odpotovati k očetu v zahodne kraje." „Gospića Mabel, tega vi pač resno ne mislite?" rekla je udova z odbijajočim glasom; začudena pa se je videla manj, nego je Mabel pričakovala. „Premislila 86ma, nadaljevala je Mabel, „ter sklenila, da je najboljše, kar lehko storim." „No Lidija je že pravila, da morebiti tja pojdete,u opazila jo udova, „a za milega Boga, zdi se mi toli dolga pot." „Da, res dolga je pot," rekla je Mabel s svežo krepostjo, katero jej je nevarno podjetje naudihnilo; „gospa Hopova! pa jaz se ne strašim. Alik in Murrav bodeta brhka mlada potnika, jaz pa sem že skusila, da devojka v tej deželi se zmeraj lehko zanaša na prijaznost in varstvo potujočega občinstva." „Bog mi bodi milostiv! kaj pa bi porekel vaš oče," vprašala je gospa Hopova, „ko bi vedel, da ste se na to zmislili ?" „Oče seveda ne ve, v kakih okoliščinah sem," rekla je Mabel, „in jaz ne morem vedeti, kaj se bi njemu zdelo najboljše. Zato moram sama za se presoditi. V Novem Jorku nimamo več doma. Otrok ne smem vzeti k teti Rid«wayevi, celo ko bi sama tja smela. Tu ne morem ostati, niti nikjer drugje v mestu. Vrhu tega," nadaljevala je, kot bi to bila najmočnejša točka nje dokazivanja, „trebuje me oče, o tem sem prepričana. Še vedno trpi vsled one nezgode ter razen mojega brata nima nikogar, ki bi mu stregel. Obema je treba moje pomoči, jaz moram oditi." Mati, kam pa? vprašala je Lidija šepetaje; mari v zahod?" Neopažena je bila ustopila. Mabel je precej videla, kako ognjevito je vprašala. Gospa Hopova jej je pokimala, Lidija je mater pomenljivo pogledala, pošepetala jej je zopet nekaj, obrnila se potem ter si dala na drugom konci sobe opraviti. Gospa Hopova so je le pomišljevala. Ko je Mabel opazila, da bi jej rada nekaj povedala, rekla jej je malo se smehljaje: »Kaj pa je, gospa Hopova? Povejte mi no!° „No, mislili sva," rekla je udova, „to je govorili sva davi o tem — in ko bi vedeli, da bi vam bilo prav —, Lidija ima piijatelja — menim midve imava prijatelja, ki jutri p gib. jednakih slučajev Na Dunaji se zlažejo novme o tem in onem, kar Slovanom škoduje nakrat, in predno se stvar poizve, je škoda že napravljena, tako da se ne da več popraviti popolnem, tudi ko bi lisU stvar pozneje pojasnili objektivno. Ali z večine' popravkov ti listi še ne prinesejo ne, in ,tiiko nemški in drugi narodi krivo mislijo in sodijo o Slovanih jedino zaradi tega, ker ni pravičnega glasila, ki bi resnico zagovarjalo Slovanom v prid. Slovani so popolnem sužnji glede na politiko, ki jo kujejo nemške, Dunajske novine, v resnici se še vlada in se zastopuiki slovanski boje teh novin. Saj je skušeni, stari rodoljub češki, dr. Trojan še, te dni povedal, da je treba imeti klubove sklepe na skrivnem, ker drugače uernške novine začnejo strahovati, in Slovani potem ne dosežejo ničesar. Žalostno je sicer , da se pravica ne more z belim dnevom dosezati, ali stvari so dandanes take, in da so Slovani še v posebnem slabem položaji krivo je to, da nimajo svojega lastnega glasila na Dunaji. Ni treba misliti, da nemški liberalni listi ne upiivajo tudi proti najodločilnišim mestom; konečno se mišljenje vrši po jednih in istih psihologičnih za konib navzdolj, kakor navzgor, in ako se razkrivajo in trdijo vedno isti razlogi, se oprimejo tudi onih, ki bi drugače mislili. Dandanes je še posebe mogočna tudi v mišljenji mehaničnost, ker je preveč snovi, ki nadlegujejo delovanje našega duha, iu višji krogi so še bolj uadlegovani v tem pogledu, nego drugo občinstvo. Po vsem tem škoduje nedostatnost slovanskega dnevnika Slovanom tudi na najvišjih mestih. Dunaj je središče, kjer se stvari določujejo in po novinah preobračajo in izmišljujejo. Slovanom hi bilo treba, da bi laži od dne do dne zavračali in stvari razkrivali po resnici. Slovani trpe tudi na državnem gospodarstvu, ker se državne gmotne osnove izvršujejo kolikor toliko tudi po pristranskem uplivu nemško židovskih novin, in Slovani sami niso mnogokrat dovolj poučeni o gmotnih vprašanjih, ker nimajo razvitega časnika, delujočega v njih interesu. Ti in jednaki razlogi, da bi si pridobili Slovani na zunaj moralni upliv, na znotraj pravicu i še čutjenje drugih narodov in okrepčano voljo do pravice od višjih stranij, kakor tudi, da bi se gmotno državno gospodarstvo uredilo vselej tudi Slova nom pravično, so pač krepki dovolj, da bi si Slovani omislili na Dunaji lasten dnevnik. Ta dnevnik bi utegnil zahtevati morda uekaj stotišoč žrtev prvih let; ali dobički bi bili vredni milijone in milijone! In če pomislimo naš slovanski položaj v zdanji dobi v Avstriji, bi ti dobički bili neprecenljivi. In če ostanejo Slovani še nadalje brez dnevnika, bo izguba vedno večja in konečno jednako nepreračunljiva ! Slovani so se veliko prgrešili, da niso po Skrejšovskega smrti takoj ustanovili novega dnevnika na Dunaji. Jezik dnevnika kaže biti zaradi praktičnosti nemški; kdor se nad tem spodtikuje bi se moral spodtfjtati tudi nad tem, da izhaja „Suđsteirische Post*, ali pa praška „f^litik" v nemškem' jeziku, in bi t-e moral spodtikati, da izhaja omijalni Brua-seljski „Nord" za rusko vlado v francoskem jeziku. Torej praktičnost tukaj odloča, in Slovanom bi ne bilo zamujevali časa več, da si list na Dunaji omislijo. Žrtv«j, ne bodo nikdar prevelike v primeri z dobički, in Če se unanie primerna agitacija proti nemško-židovskim listom mej Slovani, utegtiejo se skrčiti kmalu tudi žrtve, ki so od začetka neizogibne. Torej ob jednajsti uti še na delo v ta namen. Y p o r e j. Naše posojilnice. Leta 1868. je „Slov. Narod" v prvem svojem letniku objavil pravila Smihovske založne na Češkem, Tačas so že cvetele hranilne in posojilne zadruge po Češkem, a mi Slovenci nesmo imeli nobenega ta-cega denarnega zavoda, izvzemši obrtno podporno društvo v Ljubljani, ustanovljeno že 1. 1858., po inicijativi mnogozaslužnega g. Horaka. L. 1870. je okrajni zastop v Šmariji pri Celji sklenil ustanoviti okrajno posojilnico, a pravila neso bila potrjena od politiške oblasti, ki je po prejšnjih postavnih določbah imela pravico taka društva dovoljevati ali ne. Srečnejši je bil okrajni zastop Ljutomerski, kateremu vlada ni zabranjevala ustanovitve posojilnice, in tudi v Šent-Jakobu v Rožni dolini na Koroškem se je dovolila. Ti dve posojilnici sta torej najstarejši slovenski in že poslujeta od 1. 1872. Stoprv zakon od 9. aprila 1873 je omogočil razvoj zadrug, kajti po njem ni bila več politiška oblast kompetentni nasproti zadrugam, temveč sod-nijska. Trebalo je odslej le pravila predložiti in društvo registrovati pri deželni, ali okrožni sodmji. Slovenci so se hitro poprijeli dobrot tega zakona in še tisto leto je bila ustanovljena posojilnica v Šoštanji, 1. 1874. pa v Mozirji. Pridružila se je 1. 1876. Ormožka. Glavni razvoj slovenskih posojilnic pa datira od 1. 1880, ko se je v Celji odprla posojilnica in organizovala zveza slovenskih p o soj ilnic. Od tistega časa do končal. 1886. se je ustanovilo dvajset novih posojilnic, tako da dandanes, posluje sedem in dvajset slovenskih posoj ilnic in sicer t ri n a j s t na Štajerskem, devet na Kranjskem, dve na Primorskem in tri na Koroškem. In ako seštejemo svote denarnega prometa, dobimo impozantni znesek pet miljonov 694.580 gold. za 1. 1886, torej zopet za poldrugi miljon več, nego zal. 1885. O zuupanji, katero uživajo posojilnice pri slovenskem občinstvu pričajo najbolj leto za letom na-raščujoče hranilne nloge, katere so koncem 11886. leta že znašale dva miljona 42.900 gld., mimo 1,577.000 gld. koncem 1885. 1. Torej so na-rastle za blizu 25%. Izposojenih pa imajo vse posojilnice večinoma pri kmetskih posestnikih dva miljona 552.400 gld. Društvenikov izkažejo posojilnice 7500, kar je pač majhno število, ki bi se lehko Dalje v prilogi. „No, Lidija," rekla je Mabel, „kaj pa je s | tem prijateljem?*1 Lidija se ni niti ozrla niti odgovorila. Nje ušesca so močno zarudela in delala se je, kot bi imela iz-venredno mnogo opraviti; za to je mati mestu nje odgovorila. „No kaj brhek dečko je," rekla je udova, „ter svoj stan dobro pozna. Da, Oven je preponoseu, da bi se kaj domišljal; pozna pa vse železnice in vse parnike. Lehko se bi vi zanašali, da bi storil vse, karkoli bi vam ugajalo; skrbel bi tudi za vašo prtljajo." Mabel je bila sedaj prepričana, da so ti skrbni prijatelji že naprej videli, da se bode najbrže v oddaljene zahodne kraje napotila; sedaj je tudi videla, da so jej preskrbeli zanesljivega spremljevalca in varuha. Zadovoljna s predlogom zahvalila se jima je srčno za dobro premišljeno dobroto. Da bi o tem pozneje določila, izrekla je željo, da bi videla mladeniča, ki zvečer, kot jej je bilo rečeno, v gostil-nico dojde. In res predstavil se jej je Oven Dovst. Ko je Mabel v njem izpozuala rudečeličnega voznika, Rožinega prijatelja, sprejela je precej varstvo, katero jej je s spoštljivo uljudnostjo iu možato odkritosrčnostjo ponudil. Pokazalo se je, da je bil Oven opustil svoje poprejšnje opravilo. Velikodušna ponudba nekega gospoda ga je bila napotila, da mu je prodal lepa konja, katera je ta za svojo rodovino hotel imeti. Pokazalo se je tudi, da nameruje sedaj svojo srečo poskusiti v oddaljenem zahodu. Potovati je hotel v kraj, ki je bil le dan pota od zemljišča gospoda Vaughanovega. Ker jej mislil kar hitreje dan in noč potovati, skladala se je njegova pot popolnoma z Mabelino. Sklenili so, da bode Mabel z otrokoma drugi dan odšla v Albanv, od tam pa z varstvom svojega poštenega tovariša dalje proti zahodu potovala. „No, to vse je opravljeno, in vi bodete, kot je podoba, varno tja došli," rekla je gospa Hopova z zaupnim glasom Mabeli, ko je zvečer ž njo samo bila. Jteči moram, meni se zdi najboljše, kar morete storiti; in res veseli me, da ste se za to odločili. Vi nimate, kot je podoba, mnogo sorodnikov okrog in me smo le ubogi ljudje; jaz sama pa bi ne mogla prenašati, da bi vas prezirali, ko bi vi tu ostali," .Gospa Hopova! kako menite to V vprašala je Mabel. „Ljudje v hiši, mislim, so pač uljudni." „No, seveda po svoje. Res najmanjšega povoda iiimajo čebedrati o vas; a uboga vaša sestra! — Res hud udarec za njo. V kopališči je slišala različno govoriti. Sem je prihitela, kot Cecilija pravi, poizvedovat, ali je res ali ne; tudi je hotela skrbeti za vse reči, katere je bila tu pustila in katere so bile nje vlast. A pustili jo niso celo v nje sobe ; in služniki so toli blebetali in jo opravljali; res zdelo se je, da je vse h kratu prišlo nad njo. Lehko mi verujete, to bilo je dosta bolj nego mrzlica ali kaj druzega, kar jo je potlačilo in uničilo." Mabel je kar trepetala misleč, kako grenka je morala biti to izkušnja njenej noči murne j in posvet-nej sestri; potem pa se je jokala, premišljuje strašne nje nasledke. Sama se res ni bala, da bi jo zaničevali; a lehko si je mislila, kako so gospe Lero-yevi povraćali; nje napuh je bil za dnevov sreče komaj prenašati ter je bil najbrže povod, da so jo v nje nesreči zaaramovali in zaničevali. V kljubu temu, da je Mabel najbolj priprosti pogreb naročila, vladala je še neka zunanja bliščoba pri posvetnem prizoru, kjer bo ostanki nekdaj bliš-čeče gospe Leroveve zadnjo nalogo igrali. Priprostost ni bila v zakoniku obrtnega podjetnika, ki je bil ves pogreb prevzel; in pokopali so jo z vso slovesnostjo in gizdo, kateri sta se mu zdeli primerni in bistveni lastni dostojnosti ter se nikakor nista Priloga „Slovenskomu Narođn" St. 161. 10. jnlija 188?. zdatno pomnožilo, ko bi pristopali vsi tisti, kateri bi lebko uplačevali jeden delež, zlasti opravilni delež, znašajoč le 5 gold. Glavni deleži pa so po 50 do 100 gld., ki se povsod obrestujejo najmenj po 5%. Uplačanih deležev je za 253.290 gld. Dobička po odbitih obrestih za deleže izkazale so posojilnice za 1886. leto 28.990 gld. Reservoi fondi že znašajo 113.000 gld. Največje posojilnice po prometu so Mariborska s 843.025 gld., Celjska s 797,321 gld., Metliška s 756.201 gld. (ker menda vse menjice le na V* leta ali še krajši čas izdava in vsako prolongacijo ušteva v denarni promet), obrtnijsko pomoćno društvo v Ljubljani s 541.376 gld ; od 200.000 do 300.000 gld. prometa izkazujo Mozirje, Ormož, Ptuj, Ljubljanska okolica, Vrhnika in sv. Jakob na Koroškem. Največ udov šteje Celje 1227, potem Ptuj 1222, Maribor 1090, Metlika 511, hranilno in posojilno društvo v Ljubljani 471, Žavec 428, kmetska posojilnica v Makolah 407, diuge od 80n/„ do 400. Po poroštvu so na Štajerskem vse razen Mariborske n e-omejene, na Kranjskem 4 neomejene, pet je omejenih, dve primorski omejeni, na Koroškem jedna neomejena, dve omejeni. Toda čedalje bolj se kaže, da na kredit ne upliva toliko oblika poroštva, temveč značaj in zanesljivost osob, ki stoje zadrugam na čelu. — Ker je še mnogo krajev po slovenskih deželah, zlasti po Goriškem, Istri in v Trstu, kjer bi poso jilnice našle široko polje za koristno delovanje, priporočamo rodoljubom, naj se lotijo dela, da tudi tekoče leto ne bode poteklo, ne da bi se ustanovili novi denarni zavodi. Vsaka posojilnica je trdnjava v narodnem taboru in nam pomaga do nezavisnosti in zmage. Dr. J. V—k. Politični razgled. Notranje dežele* V Ljubljani 18. julija. bančno ministerstvo dalo je tiskati iz jave pravoslovnih fakultet o reformi pravoslovnih in državoznanskih studij in je poslalo vsem vseučiliščem, komisijam za državno pravoznanske izpite in raznim strokovnjakom, da o tej stvari izreko svoje mnenje. Moravski poslanec Fanderlik se je nedavno izjavil na nekem shodu, da si češki poslanci posebno prizadevajo, da se ohrani sedanja državno-zborska večina. Ko bi prišla na krmilo druga vlada, bi čehi na Moravskom pri novih volitvah mnogo zgubili. Več okrajev je omahljivih in tu odločuje pri volitvah upliv vlade. Obžalovati moramo torej prizadevanje Lienbacherjevo in Mladočehov, da bi razrušili železni obroč desnice. Čehi ne morejo dosti biti hvaležni, da je Taaffe porabil svoj upliv, da je gospodska zbornica zavrgla Schmerlingov predlog, kateri je zahteval odpravo jezikovne naredbe za Praško in Umsko nadsodišče. Mnogo plemenitnikov in visocih cerkveuih dostojanstvenikov bi ne bilo prišlo k dotični seji in glasovalo za predlog Ilande, da jih ni povabil Taaffe. Pomisliti se mora, da j'h je več prišlo, ki še nikdar poprej neso prišli k seji. Fauderlik je izrekel željo, da bi vlada pripomogla Čehom v moravskom deželnem zboru do veČine, da bi potem pravično premenili deželnozborski volilni red. — „Politiki" se piše z Dunaja, zakaj, da dvorni svetnik Jurij Ueiibacher pri vsaki priložnosti dela ovire državnozborski večini in vladi. Lienba cher se je baje jako nauduševal za osnovo svobod-nega katoliškega vseučilišča v Solnogradu. Zato pa treba denarja in hoteli so nekda prirediti v ta namen loteiijo. Finančni minister pa loterije ni hotel nikakor dovoliti, državnozborska večina pa tudi ni porabila vsega svojega upliva pri vladi, da bi se dovolila loterija. To jo razdražilo Lienbaeherja Po našem mnenji pa še nekaj druzega ni po volji Lien-baeherju. Dolgo se je nadejal, da bode on pravo-sodnji minister, Taaffe se pa za njegove želje ni menil, ampak še vedno pušča vodstvo pravosod-nje uprave baronu Pražaku. .Poljaki so jako zamerili ee&keiuu po slancu dr. Trojauu, da je na nekem volilnem shodu priporočal zbližanje Avstrije in Rusije. Poljski listi hudo napadajo Čehe. „Reforma1*, katero ureduje deželni poslanec Romanovicz, piše, da je sedaj jasno, da Staročehom ni nič več zaupati, nego MladoČehom. Poslednji očitneje kažejo svoje simpatije do Rusije, prvi je pa bolj prikrivajo. Bila bi pa tudi dr. Riegru zveza z Rusijo najljubša izmej vseh zvez, ki jih more skleniti naša drŽava. Drugi listi že odpovedujejo Čehom poljsko prijateljstvo. Vnaiije drza ve. Bolgarske vladne kroge je jako poparila vest, da princ Koburški neče prevzeli prestola, ako ga ne potrdijo vse velevlasti, in da je večina vlasti odgovorila, da priznava volitev le tedaj, ako jo priznajo vse vlasti. Vse vlasti pa volitve ne bodo nikdar potrdile, kajti Rusija se odločno drži svojega dosedanjega stališča. Ker jo odstopil Radoslavov, navstal je razpor mej bolgarsko vladno stranko. Prva posledica bila je, da je nehala izhajati ofici-jozna „Svoboda". Vse kaže, da ne bode več dolgo, da se zvrši kak prevrat. Toliko jo skoro gotovo, da Kobui žan ne bode knez bolgarski. — Ako ob drže ruski nasprotniki še kaj časa oblast v rokah, utegnejo proglasiti nezavisnost Bolgarije in Batten beržana proglasiti kraljem, ali pa proglasiti ljudo vlado, naj se potem zgodi, kar hoče. Najbrž bodo pa v kratkem odstopilo sedanje regentstvo in sul tan, kot suveren bode imenoval po nasvetu Rusije kacega regenta, kateri bode razpustil sobranje in razpisal nove volitve. Pri novih volitvah bodo zmagali Cankovci in volili najbrž kneza Mingrelskega, ki je kandidat Rusije. Ko bi se pa pri novih volitvah s pomočjo angleškega denarja posrečilo zmagati ruskim nasprotnikom, sebranje drugi pot pač ne bode volilo Koburžana, ampak preje Bittenberžana. Sicer pa imajo ruski nasprotniki malo upanja, da bi zmagali pri volitvah, ki se bodo svobodno vršile. Ruski car je izdal ukaz, s katerim se je razveljavila prepoved, da židje ne smejo jemati kri-stijanov v službo. — Bolezen Katkova je baje jake nevarna ter je malo upanja, da bi ozdravel. Nje gove bolezni pa no obžalujejo le Rusi, ampak tudi Francozi. Iz Francije došlo mu je več pomilovalnih adres, mej drugim tudi od častnega predsednika patrijotične lige Derouleda. Turški sultan je močno nevoljen na sedanje ministerstvo, ki je sklenilo z Anglijo konvencijo zastran Egipta, ki je spravila Turčijo v velike di-plomatične zadrege, poleg tega pa napravila jako slab upliv v mohamedanskem svetu. Veliki vezir minuli petek proti navadi ni vsprejel nobenega ofi-cijalnega pohoda. Najbrž bode ministerstvo v krat kom odstopilo. JFruucoskl naučni minister Spuller je v Lyonu imel važen političen govor. Zagovarjal je se danjo vlado, ki ne želi vodnih domačih borb, tem več hoče uvesti mimo a uspešno delovanje v prid naroda Nedavno je skrajna levica osnovala nek odbor, ki nadzoruje vlado in monarhistična rovanja. Radikalci pa take neumnosti uganjajo le zategadelj, ker bi radi narod prevarili, da bi mislil, da vlada podpira monarhiste, kar se jim pa no bode posre čilo. Narod dobro ve, da Grevy ne namerava na praviti nobenega državnega prevrata. Radikalci bi prav storili, ko bi bili pozornejši na neko drugo stran. Vsa hcIgifNkii opozicija bode nekda glasovala za Guillery jev predlog, da se premeni ustava. Ker bode tudi več poslancev iz večine glasovalo za ta predlog, bole morda vsprejet. Posledica temu bi bila, da bi odstopila sedanja konservativna vlada. Angleški komisar sir Drummond VVoltT je odpotoval iz Carigrada, ne da bi bil sultan potrdil egiptsko konvencijo. Zmagal je tedaj ruski in tiancoski upliv angleškega, kar ne bode ostalo brez upliva na bolgarske zadevo. Aiifflešku zgornja zbornica vsprejela je v speci jalne j razpravi irsko predlogo, kakor jo je sklenila spodnja zbornica. Sedaj je angleški parlament končal najvažnejše stvari in se bode zasedanje drugi mesec zaključilo. Po poročilih iz Bombayu bil je boj mej četami at*£uiisk<*£» emira in ustajniki pri Mauhaki-ji. Emirovi vojaki so se hrabro borili, ujeli so 160 ustajnikov, mnogo so jih pa pobili in jim odrezali glave. Do 200 glav so poslali v Kalmi V nekem drugem kraji so pa ustajniki zmagali emirovo vojsko. Iz Kabula so se odposlala vladnim četam podkrep-Ijenja. — Vest, da bi bila dvorna kamorila se spun-ta'a in odstavila emira, se š>.i dosedaj ni potrdila. Najbrž je izmišljena. Ravno tako tudi izvestjn, da bode Jakob han prevzel vlado v Afganistanu. Kakor se poroča iz Peterburga in iz Londona imajo Angleži v Indiji Jakob hana še vedno zaprtega. Dopisi. 1» Olovni 18. julija. (Najnovejša pridobitev Koroških Slovencev). Od 1. 1851. do konca letošnjega šolskega leta t. j. celih 36 let poučevalo se je na Celovški gimnaziji v slovenščini za Slovence in Nemce skupaj v 4 razdelkih po 2 uri na teden. Slovenščina je bila obligaten predmet za Slovence, isto tako bila je obligaten predmet zrelostnega izpita, dokler jo niso pred 5 leti odpravili in samo fakultativnim predmetom proglasili. Začenjal pa se je slovenski pouk še le v drugem gimnazijskem razredu; slovenski dijaki sploh slabo podkovani v materinem jeziku imeli so celo leto prvega razreda na razpolaganje, da pozabljajo materinščino svojo. Da jo taka osnova sloveuskega poučevanja nedostatna, je jasno ko beli dan. Tudi naučno ministerstvo, opozorjeno po nekem slovenskem poslanci, izprevidelo je, da treba tu kaj ukreniti. Poslalo je deželnošolskemu sovetu jako odločen ukaz, naj presodi nekaj toček glede preustrojbo slovenskega pouka na koroških gimnazijah. Deželni sovet pozove učiteljski zbor Celovškega gimnazija in mu predloži več toček v presojo. Učiteljski zbor rešil je vsa vprašanja jako povoljno za slovenščino in vsprejel vse nasvete slovenskih profesorjev jednoglasno. Nadejati se je bilo najboljšega uspeha. A Slovenci so obračali, Gautsch pa je obrnil. Sklep šolskega leta prinesel je rešitev, za Boga kaka je! Na str. 52 letošnjega izvestja beremo to-le: Z odlokom od 22. svečana 1887 št. 13472 zaukazalo jo ministerstvo. 1) Za Slovence naj se urede trije razdelki. 2) Za Slovence je slovenščina počenši od prvega razreda absolutno obligaten predmet, ven-der samo takrat, ako reditelji ali njih odgovorni zastopniki zahtevajo, da se dijak uči slovenščine. — Zdaj pa primerimo dosedanje razmere z novo uredbo. Prej so imeli Slovenci štiri razdelke, odslej bodo samo trije. dotikali pravega bitstva neposrednega pogrebnega predmeta. Primerno so naznanili čas in kraj pogreba. A razen Mabele, dečkov, vdove Hopove in Lidije, ki so v resnici žalovali, in razen nekaterih prebivalcev in slug iz gostilne, katere je bila radovednost prignala, udeležil se nikdo ni slovesnosti. Tuj duhovnik je opravil vse običaje, kajti v mestu ni bilo onega duhovnika, v čegar cerkvi je gospa Leroyeva sedaj pa sedaj na drago plačanem sedeži sedela. Vender se ni pogrešal nobeden izmej navadnih pogrebnih obredov, le da Mabel ni nosila črne obleke, ker je zarad pomanjkanja časa in de narjev ni mogla napraviti. Vse se je po prav zaprav ljivi meri izvršilo. Vozovi, skoro vsi prazni, sledili so v dolgi vrsti, — ta žalostni bliš je prav zasra-moval vse življenje ono, ki je vedno v blišči živela. Tuji pogrebci s črnim Bvitkom so sredi šumečega mesta v dragi grob položili truplo one, katero so kaj naglo izpozabili oni krogi, v katerih je največkrat zmagovala. Bila je tužna ura večernega mraka. Mabel se je bila pred nekaj urami vrnila od pogreba, kjer je bila sestri zadnjo ljubezen in čast izkazala; žalostna je tu sedela z Murravem na kolenih, z jedno roko pa je objemala drugo siroto. Kar jej prinos o list, pisan na rožuordečkastem papirji. V njem je z nabuhlimi besedami gospa Vanekarjcva izrazovala sožalovanje, ter obžalovala, da jej ni mogla pomoči. »Cecilija se je včeraj vrnila v Rt May, da bi pri nekej gospe iz južnih krajev kot hišna služila; povedala mi je, kako nevarno je zbolela moja Ijubez-njiva Ludvika. Res strašno je. A jutri bode vožnja s čolni, in Viktorija se je je toli veselila, da prej ne moieva oditi. Potem se nadejam, da vas, dete drago, bodem videla in slišala, da se je bolezen naše ljube Ludvike na bolje obrnila. Sev< da imate Gregoiva; tega nikdo ne presega." Z globokim vzdihljajera je Mabel list utaknila v žep. Kar nekdo potrka na duri. Sluga imenoval je neznano ime; pa tujec je stopil kar naravnost v sobo. Silno raz vneta skočila je po konci, kakor bi bila častitljiva postava pred njo kaka prikazen. Izpoznala je namreč starčka, onega očaka Noeta, ter se spomnila, da je Ludvika jedenkrat njega prihod prorokovala pa ob jednem tudi jako lehko-mišljeno in predrzno popovala: wO ne, o ne, mene ne bode ne l* Kje je bila? Ne dvojimo o milosti božje previdnosti, a zutrepetanjc Mabclinega srca v tem tre-notku je dokazovalo močno nje prepričanje, da bo uboga sestra na zemlji ni pridobila nobeno pravice do nebeške domovine. Blagi duhovnik je videl nje razburjenost; ker pa to ni izvajal iz svoje prisotnosti, stisnil jej je prijazno roko, ter se k njej usedel. Ljuba gospica! če mi vdova Ilopova govori resnico, rekel je, „pač vi potrjujete resnično pri-slovico, da jedna nesreča redkoma sama prihaja." „To je resnica," rekla je Mabel Blovesno. „Ali vam morem pomoči?" vprašal je s priprostim, očetovskim glasom. »Vaša prijaznost mi pomaga/ rekla je Mabel jokaje se, „in rada bi bila v vašej molitvi priporočena." „Mari naj molim z vami?" pristavil je. Mabel je pokleknila in otroka sta nagonoma sledila n\p. uzgledu; in starček jih je blagoslovil. Na to ni sledila navadna molitev, temveč molitev, ki je popolno znaujc bolečin in potreh male skupino izdajala. Priporočil jo je milosti bo^ji, ter njej voditeljici otrok sirot izprosil kreposti, ki lo iz nebes pribaja. Mabel čutila se je sedaj res posvečena svojoj nalogi, ter je bila pripravljena s pogumnim srcem po ukazu Gospodovem iti v puščavo. Prej je odločevala narodnost, kdor se je zapisal za Slovenca, moral se je učiti slovenščine kot obli-gatnega predmeta; odslej pa je izročena slovenščina prosti volji slabo poučenih slovenskih kmetov in lenobnih in mlačnih fanta lino v. Zapisal se bode lahko za Slovenca, a učiti se materinščine ne bode treba, ako ne bo hotel. Zdaj naj pa reče kdo, da Taarlejeva vlada ni Slovencem naklonjena. A kaj se rogamo? Saj poznamo slovenskega poslanca, ki se še baba nad tem uspehom in vsakemu, ki hoče poslušati, na glas trdi, da je bral na Dunaji pri referentu VVolfu napoininano uredbo in da se je zadovoljil Ž jo. — Geh ins Kloster Ophelia nicht ins Parlament! K 1»iimo ja. 18 julija. [Izv. dop.] (Zahvalna adresa opatu Melkskemu.) Mesece in mesese so levičarji agitovali po raznih deželah, da se je zdaj ta, zdaj ona občina oglasila ter poslala po j?dnem in istem že naprej napravljenem in naznanjenem kopitu zahvalnica opatu Karolu v Melk. Zdaj pa isti levičarji objavljajo po svojih listih odgovor, ki ga je dal ta prelat kot zdi uži no izjavo zahvale za zahvalnico. Opat Melski se glede na pravico Scbmerlingovega predloga sklicuje in naslanja na najvišjega avstrijskega tudi za to kot v prvi vrsti pristojnega sodnika. Gospod opat pa je pozabil, da Be je Schmer-ling sam v isti seji gosposke zbornici, ko je gospod opat glasoval, izjavil, da ni stavil svojega predloga kot prvi jurist, kot prvi sodnik , ampak kot Avstrijec, z jedno besedo kot pristaš politične stranke. Torej se gosp. opat sklicuje se na strankarja, ne pa na jurista. On poudarja jednoto države; o tem mu z debelimi črkami pritrjujejo levičarski listi. Ta pa je zares najlepša. Ali niste brali ondan, kako je „Deutsche Ztg." glede na hrvatske razmere nagla-šala, da nemški nacijonalci odobrujejo duvalizem in ga podpirajo v nemško-nacijonalnem interesu? In ti ljudje se drznejo ploskati možu, ki govori o krepki, zjedinjeni državi ? Pomilovati je gosp. opata, da ima take pristaše. Gospod opat govori odkritosrčno, da je poleg drugih razlogov glasova) za Schmerlingov predlog kot Nemec. S tem je pokazal tudi svojo pristranost. Ako trdi on, da gre državni interes nad narode, dežele in jez ke, je to pač nekoliko res, ako bi imenovani faktorji izpodkopavali državo. Ali »Justitia regnorum fundamentum" ni še nobene države porušila, najmanj pa pravica glede jezikov. Država ne sloni na temelji državnega jezika; in a tem je prepričanje, ki ga je razodel gosp. opat, popolnem izpodbito. „Qui nimium probat, nihil probat." Gosp opat je pozabil, da ima Avstrija osnovne zakone, jednake za vse narode, in o tem se obsoja njegovo glasovanje in priznanje z levičarsko strani. Gosp. opat je popolnem na levičarskem stališči, ko govori o „Staatssprache," kakor da bi nemščina imela podstavo v osnovnih zakonih, in kakor da bi država ne mogla obstati brez skupnega državnega V tem, ko trdi, da jezik ne more voditi dr* Žavnikov glede na uredbo drŽave, daje nemščini sam največji politični pomen. Vera in pravičnost mu je najvišje vodilo, kakor se je izrazil; ali ravno proti pravičnosti zagrešuje, ko postopa v soglasji z onimi levičarji, ki teptajo osnovne ustavne zakone, torej prve aksijome naše države. Vidi se torej, Vzdignila bo je pomirjena in pokrepčana, ko se jo častitljiv starček usedel, otroka na kolena si posadil ter izrazoval priprosto sočutje, s katerim je že davno za Mabelino blaginjo mislil. Sedaj je čutila, kako se je nje srce njemu odpiralo in kar naravnost mu je razložila bodoče izkušnje in vse mogoče dolžnosti in težave. Dal jej je mnogo dobrih nasvetov, izrekal jej srčno sočutje, pa tudi otrok ni izpozabil; zlasti Aliku, ki ga je s spoštljivo pozornostjo poslušal, zabičaval je dolžnost, da bo ima, kakor je rekel, ponašati kot mlad mož, ki teti ni nikakor na skrb, temveč na tolažbo. O uri duševne stiske so se vsi oni, ki so jo bili po višinah posvetnega življenja spremljali, stresali in umikali najmanjšim uslugam, katere nadloga in žalost resnobno zahtevata; ta verni sluga ubožcev pa je bil povest o Mabelinih bolečinah poizvedel iz ust skromnih nje prijateljic ter je bil prišel s sočutjem jo tolažit in z molitvijo jo krepčat. Tako sta v izkazovanji ljubezni proti njej in ubogima sirotama mej seboj tekmovala častitljivi mož, katerega je bila Ludvika zaničevala, in rodovina, katero je bila ošabniea razžalila. Toliko premore živi duh krščanske ljubezni! da g. opat ni srečen v svojih izjavah , najmanj če se sklicuje na pravičnost. Narodnost ga je zmotila. Iz Ormoža 16. julija. (Okrajni z a s t o p. ) Kakor se Vam je bilo že poročalo, izpale so volitve v naš okrajni zastop sijajno in primeroma volitvam poprejšnjih let imamo velik naroden napredek v našem okraji zaznamovati. — Pred devetimi leti bil je okrajni zastop Še v nasprotni oblasti; pred štstimi leti pa smo bili primorani z neko „srednjo stranko" kompromis napraviti, in to je žaiibog prouzročilo, da dosedanji okrajni šolski svet po večini ni bil naroden. — Pred 3 leti smo sicer pri volitvah zmagali, a moralo se je na razne razmere ozirati in tako so prišli v okrajni zastop izmej Slovencev nekateri mlačneži in noži, ki na dva kraja režejo; pred tremi leti so se tudi nasprotniki volitev udeležili. — Letos pa vsega tega ni bilo; nasprotniki, uvidevši naprej propad, neso prišli k volitvam in kar je narodna stranka imela mlačnežev, iznebila se jih je srečno. — Vesela prikazen je tudi to, da so volitve v skupini veleposc-stva in občin bile jednoglasne in da se je zastop trga Središkega kljubu lokalnim težkočam držal narodne discipline. — Tudi „nemško" mesto Ormož nam je prizaneslo, ker ni volilo povse mož „der scbarferen Tonnart" ampak še dva Slovenca, domačina. — Da je novi okrajni zastop zanesljivo naroden, pokazala je volitev načelnika in okrajnega odbora. — Jednak naroden izid volitve pričakujemo ob priliki volitve v okrajni šolski svet, ki se bode koncem avgusta t. 1. vršila. Rekel sem poprej, da se v novi okrajni zastop neso volili nekateri mlačneži, ki so bili v poprejšnjem okrajnem zastopu; rekel sem tudi, da se je pri volitvi v okrajni zastop držala Središka občina narodne discipline; o tem se mi zdi potrebno stvar nekoliko razjasniti. Da poprejšnji okrajni zastop po večini ni bil zanesljivo naroden, to se je pokazalo s tem, da se je občini mesto Ormož odobril izdatek od 20 gld. za nemški šulferajn. Pri tem predmetu zapustili bo narodno stranko nekateri zastopniki Središkega trga in ž njimi še nekateri drugi. — To in pa neka pravda Središke občine, o kateri okrajni odbor z občino ni bil jednakih mislij, poseglo je žaiibog v prijateljsko vez raznih narodnih mož in to vez več ali manj razrušila. — Nezanesljivost in osobna mržnja osobito g. č. in S. do drugih naših zaslužnih mož, bi ovirala vsako vzajemno delovanje na narodni podlagi in tako je bila narodna stranka žaiibog primorana se pri letošnji volitvi v okrajni zastop na ta dva, sicer poštena in zaslužna moža ne ozirati več. — Mi pripoznamo zasluge in zmožno sti g. Č. kot večletnega Župana, okr. odbornika in okr. šolsk. svetovalca, mi priponzamo zasluge g. S. osobito kot krajn. šolsk. načelnika in bi nam njegove zmožnosti na šolskem polji dobro služile v okr. šolsk. svotu, a Če vse to v poStev vzamemo, se ne moremo odločiti, voliti v razne korporacije ljudi, ki se odtujijo narodnemu programu in ki rušijo narodno disciplino v sedanjem, za Slovence tako resnobnem času. — To jodino (in nobena osobna mržnja) je bilo povod, da se je pri prošlih volitvah tako postopalo; — to je bilo sicer strogo a zasluženo in veselilo nas bi, če bi ta neprijetnost za bodoče izostala, ter da bi g. č. in Š na podlagi narodnega programa po prijateljskem spo- „Vaš pohod mi je dobro del", rekla je Mabel, prijemši njegove roko, ko je bil ustal, da biodš 1; .zahvaljujem se vam za to iz vsega srca; res okrepčali ste me". „Naj Gospod vas blagoslovi in potrdi", rekel je goreče, „in mir božji, ki presega ves človeški razum, naj vedno biva v vašem srci". Šesto poglavje. V mračni zimi, o uri bolečin. Ko poletje, prijatelji in veselje hiti stran, In počeno srce čuti, kako drobljiva jo vnuka moč V onem pribežališči in vender držalo je je za oporo; Kadar Človek je veB divji in slaboten — Takrat ni nobenega, kot ti o Gospod 1 ni nobenega kot til Napočilo je jutro odhoda. Poklicali so gostilničarja. Ko mu jo Mabel obžaluje povedala, da nje denarji komaj sedanjim nje potrebam zadostujejo, zagotavljal jej je prisrčno, da prav rad čaka, da gospod Vaughan po priložnosti ves račun poravna; in celo sam jo je na paruik spremil. razumljenji spet videli, z nami složno delovati za blagor občine, okraja in celega slovenskega naroda. Domače stvari. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je c. kr. državno pravdniStvo zaradi članka „Z bregov Volge", v katerem je gosp. Krutorogov pisal o zadevah bolgarskih in sploh o položaji Rusije nasproti drugim velesilam. Zaplenba opira se na §§. 58. in 59. kaz. zak. (veleizdaja). — (Umrl) je včeraj pri svojem bratu, župniku pri sv. Gregorji g. Matej, Brence, bivši naš korektor in sodelavec, pozneje sodelavec pri „Ljubljanskem Listu". Brence bil je precej nadarjen mož in poskušal se je tudi na leposlovnem polji ter spisal pod psevdonimom „Nivalis" več manjših po-vestij in novel. Tuberkuloza končala mu jo mlado življenje. Lahka mu zemljica I — („Politik") ima dopis iz Gorice, v ka terem se javlja, da je namestnik Tržaški, baron Pretiš, okrajnima glavarstvoma v Voloskem iu v Poreči poslal naredbo, poživljajoč je, naj preprečita irredentovsko agitacijo v teh okrajih. Kakor bi želeli, da je ta vest istinita, nam vender nedostaje prave vere glede omenjene naredbe, marveč smo v tej zadevi še vedno neverni Tomaži. — („Ljubi janki S oko 1" ) napravi v nedeljo dne 17. t. m popoludne izlet na Černuče k „Rogovilcu", ako «e oglasi dovolj udeležnikov. — (Za Dolenjce), po toči poškodovane, nabral je g. Karol Lah a j nar v Ljubljani 45 gld. 10 kr. — (Naš rojak, g. Pogačnik), ki se uči na konservatoriji na Dunaji, a biva sedaj v Ljubljani, pel je predvčeraj pri maši v sv. Jakoba cerkvi. Gospodje, ki so imeli priliko, poslušati ga, divijo se krasoti in izvežbanosti njegovega glasu. — (Županom Zagrebškim) imenovan jo vladni svetnik Sieber. — (Frana Erjavca podoba) razstavljena je v g. Kolmana prodajalnici na Glavnem trgu. Podoba je izdelana po fotografiji in pokojni Erjavec je prav dobro zadet, kar je tembolj čudno, ker je podobo narisal kaznjenec na Gradu Ljubljanskem, zaprt menda zaradi ropa. Dotični kaznjenec, prišedši na Grad, ni znal ne pisati ne brati, a po svojoj iz-rednej nadarjenosti je tako močno napredoval, da sedaj že kaligrafuje, izvrstno riše in izdeluje prav lepe podobe. — (Vprašanje.) Piše se nam: Novi ekse-kucijski red bil je proglašen dne 18. junija, veljaven bode že v 1. dan avgusta, a slovenskega prevoda vedno še nemarno, kar je tem sitneje, ker nemščine nevešči eksekutorji nemaj o ni kakega napotka. — (Zrelostni izpit) je delalo na gimnaziji Ljubljanski 49 dijakov. Mej temi je izpit napravilo 5 z odliko, trije imajo v lotu dnij ponavljati izpit. — (V Ljubljansksko gi mnazije prvi razred) je doslej vsprejetih 134 učencev. V nem -škem oddelku (I, a) jih je 31, oziroma, kor trojica vsprejemnega izpita ni dostala, 28. Slovenska oddelka I. b in I. c imata doslej 52 in 51 učencev. — (O razstavi ženskih ročnih del v Rudolfiuumu) se nam piše: Razstavo obiskal Gospa Hopova jih je tam čakala z ogrinjali na rami in z zavitki v rokah; Ivan je čakal z veliko pletenico povitnice in ledenca, katera je bila premišljena njegova mati preskrbela; tudi Lidija je bila tam vsa objokana ter je z rokami Mabeli lase zravnavala; Oven Dovst pa je bil tam na konci pomola ter je pratež odpravljal. NapoBled našli so svoje prostore na ladij i. Mabel in dečka na sredi krova, kjer jih je velik šator zakrival, Oven pa je v svoji skromnosti izbral si sedež v zadnjem konci ladije, kjer je brez najmanjše nadležnosti malo družbo opazoval. Zvonec je zazvonil in odpluli so. Ivan je zavihtil svojo kapo, gospa Hopova je zaklicalo srečno, Lidija pa poljubila svojo roko, jo pomolila no Mabeli, niti dečkoma, ampak nekomu na zadnji krmi, kajti tam je stal Oven, slonil na ograji ter s solznimi očmi poštenjaka nanjo oziral. Prvi dan minul je brez imenitnega dogodka. Sprva kaj jasno nebo se je kmalu polepilo; napo-s'eil je dež spodil vse potuike v sobo, kj> aridu. Ostal je on vsem znancem, prijateljem in vernim, katerim je on pa9tiroval, v blagem spominu. Nekak tako poročala je tudi „Sočau ob svojem Času. — nSlovenec" pa od 2. julija t. L — to je uprav 3 mesece po prestavljenji Starmanovem v večnost javlja v domačih novicah: Štefan Stor-man, vikanj v Kobaridu, je te dni umrl. — To poročam samo v razjasnenje Slovenčeve vesti vsem obilnim znancem in prijateljem Štefanovim v Kranj-skej, katerim „Soča" n« dohaja. Častilec pokojnikov. Javna zahvala. Podpisani odbor žteje si v preprijetno dolžnost, izrekati najtoplejo zahvalo vsem onim. ki so na jeden ali drugi način k napravi društvene zastave, in k veselici v to svrho pripomogli, v prvi vrsti slavnemu Ljubljanskemu Sokolu, slavni Cital-talnici Ljubljanski, slav. Čitalnici v Šiški za deputacijo, sosebno gospodičnam pevkam in gg. pevcem za prijazno sodelovanje pri koncertu, dalje slav. Čitalnici v Kranji, Čitalnici v Kamniku, pevskemu društvo „Liri" v Kamniku, Bralnemu društvu v Železnikih za deputacijo, prostovoljni požarni hrambi z Viča; vsem darovateljem krasnih dobitkov za bazar, za prostovoljne darove za zastavo, gosp. Foer-sterju za krasno skladbo slavnostne kantate, za mnogobrojne brzojavke, ter slav. Ljubljanskemu občinstvu za izkazane simpatije o tej priliki in mnogobrojno udeležbo pri veselici, gospem in gospodičnam za krasne šopke, s katerimi so obsipale častite goste in nas, deputaciji veteranov za Kranjsko. Odbor slov. del. pevskega društva „Slavec". Nlgurno zdravilen uspeh. Vsem, kateri trpe vsled zapretja ali slabega prebavljenja, napenjanja, tiščanja V prsih, glavobolja in drugih slabostij, pomaga gotovo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek" Škatljica 1 gld. Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegjrvo varstveno znamko in podpisom. 7 (19—5) ^ IclUl t»ffr UA'-kJifrfc>J— ■ k^UJ kil „LJUBLJANSKI IW m toj i (192—83) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. TlIjCl : 17. julija. Pri 1 i'r-imt Ifartmann, Friedrfch, AuBterlic z Dunaja. — Pavlinovitz iz Prago — Likošer iz Kremza — Tanzer i/. Gradca. — Kalivoda iz Veliko Kaniže. — Gruden iz Idrije. — Burger iz Idrije. — Dr. Maninar iz Trsta. — Gotthardi z Reke. — Kovnich iz Istre. — Homann iz Radovljile. Pri m«a!**lx Braun, Traub, Bruner, Oberliinder z Dunaja. — Pipp iz Blač. — Landa iz Budimpešte Pri »nniirNktiu dvoru: Lieben iz Trsta. — Lanser iz Kočevja Pri južnem kolodvoru« DonnemUlier iz Rudolfov cga. — Nengebauer iz Pulja Pn HVMtrl|«keui «fsar)i: VVernig iz Beljaka. — Schleu z Dunaja. Meteorologično poročilo. 9 Q Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. 16 julija. j 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737'18 mm. 73475 ram. 737-22 mm. _ 24 8 C 29(5' G 20 8 C b1 szh. z. zali. 3l. jz. jas. d. jas. dež. 3*1 mm. dežja. X "Č —i t-^ 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73« 9« mm. 737*0r>mm, 737 06 mm. 18-8° C 22-4" G 19 4" C • al. vzh. si. jvz. brezv. obl. obl. obl. 1 0 6 BBi. dežja. Srednja temperatura 25'1° in 20-2«, za 6'0° in M0 nad normalom. nZDia.na.aoslra, borza dne 19. julija t. 1. v Izvirno telegrafično poroCilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 8150 — gld. 81-55 Srebrna renta.....„ 83-10 — „ 83 — Z bita renta...... „ 11330 — „ 113 20 5°/0 marčna renta .... „ V»i-70 — „ 96-70 Akcije narodne banke . . „ 887-— — „ S8fv— Kreditne akcije.....„ 281-20 — „ 281-40 London........„ 126-40 — „ 126 35 Srebro........„ —•— — „ —•— Napol. . . ..... „ 10 02 — „ 10-01 V, C kr. cekini...... „ 5 98 - „ 5-98 Nemške marke.....„ 6210 — „ 62 05 '4r'/„ državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 130 gld. 50 kr Državne srećke iz 1. 1864 100 „ 163 „ — Ogerska zlatu renta 4%...... 101 Ogerska papirna renta 5' „.....87 5°'0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 118 Zemlj. obć. avstr. 4,/t',/o zlati zast. listi . 126 .Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice — Prior, oblig. Ferdinandove Rev. železnice 100 Kreditne srečke.....100 gld. 177 Rndolfove srečke.....10 . 20 -Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 103 Tramaiway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 228 10 50 50 50 25 25 40 Tužutga srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, daj« miŠa ljubljena sestra, oziroma svakinja, gospodična IVANA PEČNIK, danes ob 4'/t* uri zjutraj, po dolgi bolezni, v 29. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage ranjce bode v Četrtek dne 21. t m. ob 7. uri zjutr:i; od hiše št. 29 pri TJr-bančku. Sv. maše zadušnice brale se bodo v cerkvi na Jezici. Predraga ranjka naj ostane vsem sorodnikom, prijateljem in znancem v blagem spouiirin. Na Jezici, dne 19. julija 1887. Franjo, Janez in Alojzij Hecnik, bratje. Marija, Snoj. roj. Pečnik, sestra. Anton Snoj, svak. (520) Svarilo! Podpisani naznanja, da ne plača nobenega dolga za svojim sinom Janezom, niti nikakeršne kupčije ne potrdi. VVogljah, dne 17. julija 1887. j\ltt,i*tiii Zumer, (517) posestnik. Na c. kr. poŠti tg (Hrunndorf ) ponuja se mesto ekspeditorice, najljubše, ako tudi brzojav razume. — Ponudbe na gosp A. Kociniir-jH, Ntudenec (Rrunndorf). (514—1 Dober kovašk pomočnik, ki je tudi podkovstva vešč, se takoj vsprejme. Natančneje pove (512—2) Jarnej Zavrtnik v Dol. Logatci. in hlev za 11 konje, kamra, šupa za vozove In dva proNtora za seno se odda o m v. VUlieli. Natančneje Be izve sv. Petra nasip št. 115. I. nadstropje. (513 — 1) Prestavljenje sejma. Z dovoljenjem visoke c. kr. deželne vlade je sejem V Žfrell, ki je imel biti na 16. dan marca t. 1., za letos prestavljen na 6. avgusta 1.1. v -v ZlipHllStVO "V j£t\V€il\9 dne 17. julija 1887. (508—2) J. Kavčič, župan. P. n. občinstvu priporočam svojo zalogo slede-dečega blaga po najnižjih eenah, in sicer: žagance in plohe smerekove, jelkove, borove in mrcesnove vsake mere in vrste, drva 24", 30", 38" dolga, opeko za zid in streho, pesek za zidanje in apno agašeno, dolomit-pesek za posipanje i. t. d. Z odličnim spoštovanjem IVAN PETERCA. (39 >—8) ♦ ♦ t : : ♦ ♦ : : ♦ ♦ Išče se pod dobrimi poboji kovač, kateri razume tudi živinozdravniStvo in ima obe skušnji. Oženjeui imajo prednost. — Ponudbe vsprejema upravništvo „Slovenskega Naroda". ^518_1) Takoj delajoče Uspeh Zajamčen. Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem »stane moj sigurno delujoči ROBORANTIUM (brado nstvarjajor-e sredstvo) brez uspeha. Ravno tako sigurno pri plcšak. Izpalik in osivelih laseh. Uspeh po večkratnem močnem ntrenji ziijamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. J. *« Stnhr-m t v Trstu A. Praxmarer, P. Prendini; v Gorici lekar C. Cristof-foletti; v Reki lekar J. Gmeiner; v Celji Ed. Ptlli; v Mariboru J. Martinz; v Grade i: Kasp. Roth, Murplatz 1. Tam se tudi dobi: G ah Hp Hl*''V1 orijentalsko lepotilno sredstvo, ki Ijflll lirj JEtžHc, narja nežnost, belino ia obilnost telesa, odstranuje pege in lase ■ cena 85 kr. Ni zleparlja! (251—7) "V I ^.jial>l j.^t ni so izšle in se dobivajo po znižani ceni sledeče knjige: Ivan ZJiog-ar. Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr~ iišnik. — Ml. 8°, 198 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. line/ Serebrjanl. Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, •i09 stranij. Gena 70 kr., po pošti 80 kr. Selski župnik. Roman. Spisal L. Halhvtj, poslovenil Vinko. — Ml. 8°, 203 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. %a tlra^ocenlui korenom. Povest iz življenja kitajskih pogozdnikov. Spisal A. J. Maksimov. Poslovenil J. P. Ml. 8°, 141 stranij. Stane 20 kr., po poŠti 25 kr. ■*arl/, v Ameriki. Roman. Francoski spisal Pene Lefebvre. Poslovenil » * „ Stat nominis utubra. Ml. 8", 535 stranij. Stane 50 kr., po pošti 55 kr. •iuiiak našega časa. Roman. Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8*, 2H4 stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. DubB'ovski. Povest. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml, 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. * O V. Roman. Spisal Turgetijev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8°, 32 pOl. Cena 70 ki:, po pošti 80 kr. Časnikarstvo Spisal .M * In naši časniki. Cena ♦♦♦♦♦*♦♦<■-»♦♦» ^■♦♦♦♦♦♦♦♦♦-♦^ * Stat nominis nmbra. Ml. 8°, 19 pOl 40 kr., po poŠti 45 kr. Trije Javni govori. Tri dni t fttarein Rimu. Govoril prof. Fr. Wiesthaler. — Ženutvo v nI«venski narodni pesni. Govoril drd. Iv;i.i Tavčar. — Jeanue d' Are. devica orleanska. Govoril prof. Fr. Šuldje. Ml. 8°, 134 stranij. Cena 20 kr., po pošti 25 kr. ZZst znižano ceno se morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič. — Životopisje, spisal Rajč Rož. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spfsil dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Ćegava bode, noveuOB. spisal J. Ogrinec. Velja .... 15 kr. V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.................25 kr. Za oba zvezka naj se priloži še 10 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr. Denar, t ki so more vrti v majhnih _________________________mesečn. obrokih, reeluo, diskretno i-i po ceni, toda le 300 gld. in več dobć na poBodo kavalirji, častniki, industrijci, posestniki graščin, hiš in zemljišč, profesorji, zdravniki, uradniki, učitelji, trgovci in osobe, ki imajo pravico do {)okojuine in dedščine, du-tovniki in dame tu in na deželi.Naslov: F.4.iiri»-. kreditni zavod, <«radec. prodajata najboljše in najcenejše oijsaat© barve, lafed i*x ii^Sidžo lastnega izdelka, na debelo in drobno, nadalje prstene in keiniciie l>arve in eopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—124) , LJUBLJANA. coHDoda .1. Villiar-ia hiš. štev. 4. LJUBLJANA., Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".